Poeamema iterllka RH 0,11 ИдшшдпкпБо^е Uprava tClagenfurt, Poatfach 115 / Uredništvo v Klagenturtu / Naročnina (ae plača naprej) тевебпо z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaealoe) / Odjavo naroibe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno tn le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za mlUmetei atolpeo fitev. 6. Krainburg, 20. januarja 1943. Leto 8. Neomajni vojni potencial Hmerilie Pomao|kanje materiala preprečuje istočasno izvedbo za vojno važnih projektov ženeva, 19. Januarja. Kakšen je v resnici vojni potencial USA, katerega Roosevelt tako rad »dokazuje« z astronomskimi številkami, izhaja iz nekega poro-^Sjla lista »Daily Express« z dne 14. januarja iz New Yorka. »Roosevelt je«, tako poroča list doslovno, »postavljen pred težko izbiro. V tem letu mora namreč izbirati Bled bencinom, ladjami in gumijem. Štirje važni pro jekli so: »prvič graditi več tovarn za povečanje produkcije letalskega bencina, ali drugič več vojnih ladij za za-Sčito konvojev, ki prevažajo material in živila preko morja, ali tretjič več tovornih 'adij, da se izenačijo potopitve ladij, ali četrtič več tvornic sintetičnega gumija, da se prepreči nazadovanje produkcije v državi«. Problem je predvsem v tem, da Zedinjene države nimajo zadosti materiala, da bi Uresničile vse te štiri projekte hkrati in ne da bi z izvedbo enega dale temu prednost-pred drugimi. Ker Zedinjene države in Anglija bitke na Atlantiku na noben način niso dobile in ker Nemci grade podmornice hitreje, kot jih je tooči uničiti, Roosevelt v resnici nima no-fcene izbire. Naraščajoče bojne sile v pre-komorju potrebujejo brezpogojno primerno Večje nove pošiljke. Zato bo Roosevelt moral graditi tovorne ladje. Brez odločilne zmage v bitki na Atlantiku pa nima smisla pošiljati te tovorne ladje brez zaščite preko morja, in zato mora tudi graditi več vojnih ladij. Posebno zračno brodovje pa mu nič ne koristi, ker ,ga ni mogoče stalno oskrbovati z letalskim bencinom. Torej ima Roosevelt tudi za to skrbeti. William Jeffers, poverjenik Zedinjenih držav za preskrbo z gumijem, bo torej pri tem tekmovanju zgubil, kajti za uresničenje njegovega programa z gumijem čisto navadno ne bo ostalo nobenega materiala več. Dovršitev tovam.sintetičnega gumija se bo morala preložiti na veliko poznejši čas. Za zaveznike ima to za posledico, da so končnoveljavno razočarani v svojih na-dah, da bi mogli kmalu dobavljati sintetični gumi iz USA«. Takšne so torej ugo- tovitve newyorškega dopisnika »Daily Expressa«, ki postavijo na laž Rooseveltovo številčno akrobatiko in iz katerih se spozna, da so postavljene določene meje tudi državi T neomejenimi možnostmi razven na področju reklame in agitacije, na katerem ima Roosevelt osebno brez dvoma svetovni rekord. Na noben način pa ni osamljena trditev »Daily Expressa« o težavah в surovinami v USA. Tako na britanski kakor na severnoameriški strani se množijo glasovi, ki kljub raznim trditvam predsednika USA opozarjajo na naraščajoče težkoče glede materiala v Zedinjenih državah. D. j: Lakola in stiska i Scierni Afriki MacMiilan o ležkocah prevoza - Pomanjkanje živi! Madrid, 19. januarja. Britanski posebni pooblaščenec MacMillan, ki ga je, kakor znano, London pred kratkim poslal v činu ministra na Francosko Severno Afriko, da ga ne bi Wall Street popolnoma izpodrinil iz poslov, se je sedaj, kakor poroča Reuter, izjavil o ondotnih prilikah. Kaj razveseljivega ni mogel poročati. »Glavni problem,« je rekel — modro premišljeno preskočivši notranje spore —, »je prevoz v notranjosti, in sicer je ta problem še veliko resnejši od vprašanja nedostatnih novih pošiljk, kadar gre za to, pomagati civilnemu prebivalstvu. Problem prilagoditve pomorskega prevažanja potrebam ci- Težki obrambni boji na Vzhodu Težke sovjetske zgube Hudi In materiala - 32 britanskih bombnikov sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. januarja objavilo: Na jugu vzhodne fronte je Se z nezmanjšano silo v teku srdita zimska bitka, ki traja že mesece. S ponovno uporabo sil izvedene napade sovražnika smo v težkih bojih v bistvu odbili ali pa z gibljivim bojevanjem v nasprotnih napadih in trdovratno hranjenih oporiščih prestregli. Pod najtežjimi prilikami v stalingraj-Bkem prostoru bojujoče se čete so v žilavi Vztrajnosti in zagrizeni bojevitosti vzdržale nadaljnje močne napade. Pri krajevnem bojnem delovanju, v srednjem odseku fronte in jugovzhodno od II-menskega jezera smo odstrelili osem oklopnih bojnih voz. Po združenih napadih močnih nemških zračnih bojnih sil in brzih italijanskih bojnih letal je imel sovražnik na težiščih bojev na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte zopet težke zgube ljudi, orožja in vozil vsake vrste. Masirana sovražna zbiranja smo razgnali in več sta-novališč za čete uničili. Ponoči so bojni letalci bombardirali proge za sovražne nove pošiljke severovzhodno od Moskve. Deset prevoznih vlakov je bilo zadetih in je obležalo. Južno od jezera Ladoga še trajajo težki obrambni boji. Od 12. januarja 1943. leta je bilo tukaj uničenih ali z zadetki onesposobljenih za premikanje 229 sovjetskih oklopnjakov. Nemško-italijanska armada oklopnjakov v Severni Afriki se je tudi včeraj z gibljivim bojevanjem ob zelo visokih nasprotnikovih zgubah ubranila močnih napadov "sovražne pehote in oklopnjakov. 20 sovražnih oklopnih bojnih vozov je bilo od; streljenih. Odredi zračnega orožja so podpirali obrambne boje. Ponoči so bile bombardirane luke za nove pošiljke v Kire-najki. VTuneziji smo odbili posamezne tovražne napade krajevnega pomena. Zrač- no orožje je napadalo podnevi pristanišče Bone in ponoči nek konvoj severno od mesta Bougie. Sedem velikih sovražnih prevoznih ladij s skupno 25.000 brt je bilo pri tem težko poškodovanih. Od tega se dve z okroglo 10.000 brt lahko smatrata za zgubljeni. V včerajšnjih večernih in nočnih urah je britansko zračno orožje pri svojih vojaško neučinkovitih napadih na severno nemško ozemlje in na državno glavno mesto utrpelo težke zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedaj došlih poročilih sestrelili 25 sovražnih letal, večinoma štirimotorne bombnike. Vrhu tega so bila (Nadaljevanje na 3. stremi.) vilistov je namreč pridržan odločbi vojaških krogov.« Z drugimi besedami: Kjerkoli se pojavijo osrečevalci naroćlov Britanci in Severno-amerikanci, povzročajo, tudi v Francoski Afriki, lakoto in stisko pri prebivalstvu. Njihovi vojaki, za katere je podmorniška nevarnost za nove pošiljke najresnejši problem, zaseže jo zaloge živil v napadenih dr-■ žavah, in prebivalstvo, ki so mu prej obljubljali zlate gore, lahko sestrada. Tega »blagoslova« plutokracij, ki ga je trpko občutil že ves bližnji vzhod, je sedaj, kakor priznava MacMillan, deležna tudi Francoska Afrika, če je MacMillan v svojih izvajanjih nadalje Sff izjavil, da je bila ustanovljena angleško-severnoameriška gospodarska komisija, ki jo vodi Rooseveltov posebni poslanik Murphy, potrjuje s tem tudi sam, da brezpogojno prevladujejo Zedinjene države. Kakor javljajo iz Tangerja, se na Francoskem Marokanskem tudi že zelo ostro množijo omejitve pri dodelitvah živil. Tako so sedaj uradno objavili, da v prihodnjih tednih (!) civilnemu prebivalstvu ne bodo več mogli dodeliti mesa. Belo je velika moda v Severni Ka Teli j i Zjutraj pri apela se glasi povelje »slikarji izstopite!a, kajti vse jeklene čelade oddelka morajo preslikati z belo prikrivalno barvo. (PK.-Aufnahme: -Kriegsberichter Ittner, HH., M.) 40. zmaga nočnega lovca Berlin, 19. januarja. Med petimi britanskimi bombniki, ki jih je v noči na 14. januar pri napadih na zahodno nemško ozemlje protiletalsko topništvo zbilo na tla, sta se nahajali dve štirimotorni letali najmodernejšega sistema. Ritterkreuztrager Major Streib je 8 svojim dvojnim odstrelom izvojeval svojo 39. in 40. zmago v nočnem lovu. . , Vojna napoved Nacionalne KItalske Nanking, 19. januarja. V četrtek zjutraj se je pod predsedstvom predsednika Nacionalne Kitajske Vangčingvaja vršila peta plenarna seja stranke Kuomintang v strankinem glavnem stanu v Nankingu. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril pomen vojne napovedi Nacionalne Kitajske. Nato se je vršila debata o političnih, kulturnih in vojaških vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki 9. januarja. De Ganile in Girand naj gresta Vernon Bartlett propagira upravo Severne Afrike po Londonu In Washlngtona ženeva, 19. januarja. Da bi končali zmešnjavo, ki jo povzročajo razne klike izdajalcev v Severni Afriki, kar je imelo za posledico nesoglasja in očitke med Angleži in Amerikanci, stavi Vemon Bartlett v listu F iihre r je sprejel maršala Antoaeacu V tvojem glavnem stanu je pozdravil Fiihrer driavnega vodjo Romunije, marSala Antonescu. Desno: Ceneralieldmarschall Keitel in Reichsminister dea Auswartigen pl. Ribbentrop. iPresae-Hoffmaan, . >New Cronicle« predlog, ki je zelo značilen za britansko mišljenje. Svetuje, naj London in Washington prevzameta francosko posest v lastno upravo, ker se razne francoske skupine ne morejo zediniti. Tako naj torej pade plašč, s katerim so hoteli dotlej prikrivati imperialistične namene plutokrat-skih roparjev. V podrobnostih izvaja Bartlett: Dokler prevladuje vtis, da je Giraud amerikanski in de Gaulle britanski "eksponent, se problem Severne Afrike ne da rešiti. Velika Britanija ni nikdar imela namena, da bi ustvarila vlado pod vodstvom de Gaulla. De Gaulle uživa v Angliji visok ugled, zagotavlja Bartlett, ker se je empiru pridružil, ko je ta bil še osamljen v boju. Uvažu-jejo pa tudi velik riziko, ki ga je general Giraud vzel nase. Po mnenju Vernona Bart-letta bi lahko samo trije Francozi zahtevali vodstvo, namreč Lebrun kot zadnji predsednik republike, Jeannenenet, kot predsednik senata ali Herriot kot predsednik poslanske zbornice; vendar pa nobeden izmed teh treh v trenutku ni razpoložljiv. Izvajanja B&rtletta pomenijo vsekakor krepko zavrnitev de Gaulla, ki se je sma-< tral kot angleški plačanec doslej tako var-, nega, da ei je upal razsajati in zabavljati celo proti Amerikancem. Angleški novinar izjavlja, da de Gaule ni mož да to, da bf (Nadaljevanje na 8. etrani.J 8<т»п 2, — Iter. 9. KARAVANK EN BOTE Srpđa, 30. ТапидтЈа 1949,, Žid rlada Zedinjene države Za Roosevellom se skriva Rosemann Rooseveltova roka In glas - njegov domači žld Berlin, 19. januarja. Amerikanskl časopis »Saturday Evening Post« Je iz peresa nekega židovskega pisuna prinesel članek o Židu Samuelu Bosemanna, pravemu predsedniku Zedinjenili držav. Doslej smo ga pomali kot enega izmed sestavljačev predrznih pristno židovskih govorov iz zapečka predsednika in njegovih poslanic kongresu. Nastopil je pa hkrati kot izdajatelj dosedanjih Booseveltovih spominov in zbirk nekih dokumentov. v članku lista »Saturday Evening Post« Be glasi doslovno, da je Samuel Rosemann že deset let roka in glas Rooseveltove politike in vedno v neposredni bližini predsednika. Preko Rosemannove pisalne mize in skozi njegove roke tečejo veliki organizacijski in reorganizacijski načrti ali osebne zasedbe najvažnejših mest v vojni produkciji, agitacija itd. Rosemann je tisti, ki je imenoval člane prvega Rooseveltovega možganskega trusta, on je vodeča glava današnjega možganskega trusta, čigar člani so zraven njega še Morgenthau, Frankfurter, Cohen in Hopkins. Rosemann se je narodil 1896. leta kot sin ortodoksnih Židov v St. Antoniu v Teksasu. Njegov oče je bil tovarnar oblek. Mladi Rosemann je študiral pravo. V letu 1920. so ga pripustili kot odvetnilta v New Yorku. Že zelo zgodaj se je udejstvoval politično v demokratskem strankinem stroju Tammany Hallu v New Yorku. Iz te dobe datira ozko prijateljstvo z Hinesom, tipičnim židovskim glavarjem, ki je bil v zloglasnih odnosih z gangsterji in razgrajači, kateri so ga kasneje spravili v ječo. Tammany Hall je ena izmed najbolj pokvarjenih organizacij, ki stoji izključno pod vpli-Vom Židov. Hincs je bil prej distriktni advokat v New Yorku in potem guverner. Kot židovski voditelj Tammany Halla je znatno pomagal, da je bil Roosevelt izvoljen. V letu 1922. je bil Rosemann izvoljen v poslansko zbornico države New York kot zastopnik svojega okraja v New Yorku in se je preselil v Albani, kjer je sedež zakonodaje v New Yorku. Tam je zbudil pozornost takratnega guvernerja Alfreda Smitha, zlasti pa njegove najožje politične sotrudnice Belle Moskowitz, ki je skupno z Rosemarinom pripravljala demokratsko vo-vilno kampanjo v letu 1938. Pri tej priliki je nekoč пл brodu iz New Yorka v Hoboken Spoznal demokratskega kandidata Frank- lina Roosevelta. Med obema je takoj nastala zveza, ki je postala nerazdruž-Ijiva. Štiri leta pozneje je bil Rosemann Rooseveltov politični svetovalec. Začasno sta se ločila 1932. leta, ko je Roosevelt imenoval Rosemanna za člana najvišjega sodnega dvora države New York. Toda predsednik ni mogel več pogrešati svojega svetovalca in ni trajalo dolgo, da ga je pozval v Washington. Rosemann je bil srdit sovražnik med tem umrlega Rooseveltovega tajnika Louisa Ho-weja. Tesno prijateljstvo ga druži z dramaturgom in Rooseveltovim posvetovalcem pri agitacijah Robertom Shenvodom, ki mo- га sodelovati pri sestavljanju predsednikovih govorov. Rosemann je kot jegulja gladek, najbolj navihan jurist, ki se po možnosti izogiba javnemu nastopu in ki velikokrat zastopa Roosevelta, kadar je ta na potovanjih. * Vedno znova, kadar so se pojavili kakšni sadistični načrti za iztrebljenje in uničenje nemškega naroda, je vzbudilo pozornost, da so vsi prišli iz države Roosevelta. In sedaj je zaključen krog opazovanja tega peklenskega sovraštva. Nihče drugi kot ži-dovstvo ne vlada po svojih zastopnikih v okolju blazneža v Beli hiši v Washingtonu. In samo židovstvo je moglo zanetiti ta novi svetovni požar. Najprej so z divjo propagando grozodejstev severnoameriški narod, ki je hotel ostati nevtralen, nagnali v vojno, in sedaj je znova židovstvo, ki vedno zopet zahteva uničenje nemškega naroda »po zmagi«. Večji del sveta ve, da bi po zmagi plutokracij dejansko židovstvo nastopilo svojo svetovno gospostvo. Narodom sil trojnega pakta se te nevarnosti ni bati, vendar pa moramo vedno hvaležno pozdraviti, če v izypljieni deželi sami z objavami poudarjajo načrte Židovskih vojnih hujSka-čev in njih malopridnih tovarišev. Napadi pri Slallngradn spodleteli Predor posadke Iz Velikega luklja r 133 oklopnlakov sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. januarja objavilo: Na jugu vzhodne fronte so nemške čete tudi včeraj zavrnile močne sovraž-nihove napade deloma v gibljivo vodeni obrambi in v trdih, pri hudem mrazu opravljenih bojih prizađfcle sovražniku težke zgube. Dne 15. in 16. januarja je bilo sestreljenih 60 sovjetskih oklopnjakov. Močni odredi zračnega orožja so ščitili obrambne fronte in podpirali lastne nasprotne sunke. V stalingrajskem prostoru so se nahajale naše čete še dalje v težkem obrambnem boju proti ponovnim mnoštvenim sovražnikovim napadom, ki so se zopet izjalovili ob odločni odporni volji hrabrih branilcev. V srednjem odseku fronte je uspešno delovanje izvidniških in udarnih čet. Posadka 'mestne trdnjave Veliki je Luki še je, kakor ukazano, prebila k bojni četi, ki je napadala, da jo reši. V trdih bojih je sovražnik pri nasprotnih napadih zgubil 47 oklopnih Junaška obramba pri Slalingradn Podmornica le potopila štiri ladje z 19.000 brt Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. januarja objavilo: Na jugu vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje, s številčno močnejšimi silami vodene napade, ki smo jih zavrnili ob velikih nasprotnikovih zgubah. Ob obali črnega morja je zračno orožje potopilo nek sovjetski čoln pospravljač in uničilo skladišča gonilne snovi ter novih pošiljk. V stalingrajskem prostoru so naše čete, ki se že več tednov y junaškem boju branijo proti od vseh strani na-padajočemu sovražniku, tudi včeraj odbili močne napade sovražnikovih skupin pehote in oklopnjakov ob velikih zgubah bolj-ševikov. Vodstvo in čete so dali s tem zo-f)et svetel zgled heroičnega nemškega vojaštva. Nemške udarne čete so na srednjem ćdseku fronte uničile številne bojne postojanke z njihovimi posadkami vred. Boji v prostoru v Velikijem Lukiju Se trajajo. Jugovzhodno od Ilinenskega jezera ao le krajevna bojna dejanja. Močne sovražne napade južno od jezera Ladoga smo krvavo zavrnili v srditih bojih in iztrgali nasprotniku ozemlje, ki si ga je bil prejšnji dan odkupil z visokimi krvavimi žrtvami. V silnih zračnih bojih smo včeraj nad vzhodno fronto zbili 77 sovjetskih letal na tla. Tri lastna letala pogrešamo. V Libiji je poskušala britanska 8. armada od juga sem zajeti- nemSko-italijan-sko armado oklopnjakov. V silnih bojih je bila močna sovražna skupina oklopnjakov zavrnjena in uničenih je bilo 85 oklopnih bojnih vozov. Sovražni napadi v Tune-z i j i so bili odbiti. V takojšnjih sunkin za nasprotniki smo lastne položaje porinili daleč naprej. Nemško in italijansko'zračno orožje je na obeh bojiščih učinkovito poseglo v boje in se z dobrim uspehom bojevalo proti so-ycažniid letališčem. Zadetki z bombami v solno @0 pa griistaniSkih napravah т Bdnu zopet povzročili težka razdejanja. 12 sovražnih letal je bilo sestreljenih, osem uničenih na tleh. Jugovzhodno od Bengasija je nemška podmornica potopila iz nekega konvoja treh parnikov in več stražnih ladij dve ladji s skupno 7000 brt in dva druga po rušilcih močno zavarovana parnika s skupno 12.000 brt. Vrhu tega so nemške pomorske bojne sile na Sredozemskem morju potopile britanskega iskalca min »Horatio*. Po podnevnih napadih majhnega števila britanskih letal proti sevemonemškem obrežju so posamezna britanska letala ponoči izvršila motilne polete nad zapadno Nemčijo. Nastale so neznatne škode. Pri nekem nočnem napadu na zahodno francosko obrežje smo sestrelili tri, podnevi pa dve sovražni letali. . Po podnevnih napadih brzih bojnih letal na cilje ob angleški južni obali so nemška bojna letala napadala ponoči v vojni važne naprave v več mestih vzhodne Anglije. bojnih vozov. Sile bojnih letal so med zgornjo Volgo in Lovatom podnevi in ponoči bombardirale sovjetski promet novih pošiljk. Lovski letalci ter protiletalsko topništvo zračnega orožja in vojske so sestreliti 41 sovražnih letal. Posamezne napade jugovzhodno od H-menskega jezera smo odbili. Ko je sovražnik ponovil svoje napade južno od jezera Ladoga, je utrpel visoke krvave zgube. Uničenih je bilo 26 oklopnjakov. Težki obrambni boji nemško-italijanske armade oklopnjakov v Severni Afriki so trajali tudi včeraj. Z močnimi silami oklopnjakov in pehote na široki fronti napada-joČega sovražnika smo odbili ob zelo visokih nasprotnikovih zgubah. Nemški strmoglave! in bombniki so posegli v boje in uničili med drugim deset oklopnjakov, ter poSkođovaH večje St^^rilo drugih' bojnih voz. Zračni n&padi n^' liiko Вбпе so se nadaljevali in so bila dosežena znatna razdejanja. V zračnih bp jih smo nad Sredozemljem sestrelili tri britanska letala. Britanski bombniki so v večernih urah prileteli nad ozemlje Reicha. Razven brez načrta opravljenih motilnih napadov na ne-katere kraje, je odvrgel sovražnik razstrel-ne in zažigalne bombe tudi na ozemlje Velikega Berlina. Prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih, med njimi na bolnišnicah, so nastale pretežno škode pp požaru. Dve letali smo sestrelili. Pri bpjih med Kavkazpm in Donom se je posebno odlikpvala 16 motorizirana pehotna divizija. Italija se odreče koncesijam na Kitajskem Rim, 19. januarja. Italijanska vlada je dne 11. januarja sporočila kitajski nacionalni vladi, da se dosledno svoji politiki prijateljstva, ki ga izraža že člen. 2. prijateljskega in trgovinskega dogovora z dne 28. novembra 1928. leta, odreče vsem dosedanjim kpncesijam in pravicam eksterito-rialnosti svojih državljanov, ker je uverje-na — kakor pravi uradna pbjava, — da bo ta sklep ojačil že obstoječe sodelovanje med obema državama in, da bodo odnošaji postali še tesnejšL ^eimanfšano težki otiramtmi tioji Napadi v bndlh bojUi zavrnjeni - Visoke sovražnikove zgube Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. januarja objavilo: Težki obrambni boji na jugu vzhodne fronte še trajajo z nezmanjšano silo. V Btalingrajskem prostoru so ee branile nemške čete v srditih bojih proti trajnim težkim napadom sovražnika. 75 sovjetskih oklopnjakov je bilo uničenih, od teh 35 pri Stallngradu. Tudi pri Velikijem Lukiju »o se izjalovili sovražni napadi. Jugovzhodno od Hmenskega jezera in južno od jezera Ladoga smo zavrnfll S6v-jete v trdih bojih. Nek nemški armadni zbor je v zadnjih treh,dneh uničil 141 oklopnjakov. Zračno orožje je podnevi M ponoči podpiralo skupine vojske. Sovražnik je zgubil 67 letal, dočlm smo ml Imeli le štiri zgube. Ko je oživelo zra&o delovanje v Libiji, so nemški lovski letalci v silnih zračnih bojih sestrelili 28 letal. Močni sovražni sunki v južni TunezljI so bili odbiti ob težkih nasprotnikovih zgubah. Pri nekem zračnem napadu je sovražnik zgubil dve letali. Brza nemška , bojna letala so v pristanišču Вбпе poškodovala nekega ru-šilca. Po bombnem napadu na neko sovražno letališče so ugotovili obsežne požare. V ОгоЛпмпа so opremili mostno kopalUi6e'za nemško preblvaletvo la Reicha, priključeno bo tudi parag kopališča, (ш€^т ) FUhrer je podelil odlikovanje, ElchenlauSj z um Rltterkreuz des Eisernen Kreucea (hrastov Ust k vltežkemu križcu železnega križa), KapltSnleutnantu Johannu Mohru, poveljniku neke podmornice, kot 177. vojaku nemške oborožene sile. Ftlhrer Je podelil dne 15. januarja 1943. leta odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz dea Elsemeo Kreuzes (hrastov Ust k vltežkemu križcu železnega križa) Generaloberstu Pgu« lusu, vrhovnemu poveljniku neke armade, kot 178. vojaku nemške oborožene sile. V okviru vscu61USkega tedna v Milnchnu je predsednik K. A. pl. MUller Izročil v bayemskl akademiji znanosti zlato svetinjo akademije dru. Svenu Hedinu, Posvetilo slove: »Smelemu In najuspešnejšemu pionirju znanstvene, preiskave Azije in'zvestemu prijatelju Nemčije, ki je v drveh svetovnih vojnah neustrašeno nastopal za pravice nemškega naroda in Reicha«. Italijanski generalni major TarmiMisI je padel junaške smrti v bojih na vzhodni fronti. Dne 20. Januarja se je v Socanu začela konferenca japonskih vojaških oblasti s sultani iz Maiaje In Sumatre, zaradi obnove teh ozemelj. roglaviiik je v četrtek Imenoval voditelja nemške narodne skupine na HiTaSkem, Bra-nimira Allgayerja, za državnega tajnika v ministrskem predsednKtvu. V nedeljo dopoldne je prispel na večdnevni oblak v Berlin španski minister stranke Arrese, ki ga je povabil Oberbefehlslelter Hllgetifeldt. Popoldne se je minister Arrese podal k častnemu spomeniku Unter den Linden, da Je s položitvijo venca počastil padle. Vtllka narodna skupščina v Ankari je v če- ' trtek soglawio sklenila, da se razpusti parlament In da vrše nove volitve, ki ae začnejo 2i2. februarja. V založbi OrbU v Pragi je izšla češka Izdaja knjige Benitta MussoiUnija »Parlo con Bruno« (Govorim z Brunom). Knjige ne bodo prodajali v trgovini In se jo lahko dobi le z znatnim darilom za ustanovo Bruno MussoUinl v prid svojcev padUh italijanskih letalcev. Hud mraz na srednjem In južnem švedskem se je sedaj umaknil milejšemu zimskemu vremenu. V okolici Stookholma Imajo le še tri stopinje pod ničlo. Nasprotno pa so iz severne Švedske In zlasti Iz gorskih pokrajin Laponake javili 30 stopinj mraza.' Odredi amerlkansklh Čet so po angleških po. ročiiih baje premeščeni iz Sirije na otok Ciper. Amerikanci utemeljujejo ta ukrep s skupnim vojskovanjem In so temu ustrezno poslali obvestilo na britanskega gutemerja na Cipru, sira Willlama Batterchilla, ki je o tem ObveetU britansko vlado. Skrlpaje z zobmi se Je moral London znova udati v to novo amerikansko ekspanzijo na BUžnJem vzhodu. .Guverner Malte, lord Gort, Je y,četrtek dospel v London, da se.udclezr posMav^j. V Indiji je nad en milijon ljudi umrlo za malarijo. Angleži so zasegU zaloge kinina v Indiji. Pučlsll, ki se zbirajo pod vodstvom nekega odpuščenega brazilskega generala, so hoteli nasilno odvesti brazilskega državnega predsednika. ko je pristal v Sao Paolo, in tako ustvariti pogoje za uspešni potek poskušenega prevrata. Odkritje vojaškega puča ima za posledico, da je bil preložen sestanek brazilskega predsednika z urugvajskim. Kazmerje med Kanado In. USA postaja vedno ožje. Kakor si da sedaj poročati »Dally Ex-prefl« iz Montreala, sta se obe vladi zedinili, da ukineta Se obstoječo mejo za potne liste. Kdor bo sed2j potoval, med Kanado In USA, temu bo odslej treba le Se neke vrste mejnega izkaza. Od Izbruha vojne do novembra 1942. leta Je bilo po poročilu časopisa »The Oeconomist« v Veliki Britaniji ubitih po zračnih napadih 47.751 civilistov, ranjenih pa 56.289 civilistov. Na progi Fer—Otdda je eksplodirala bomba, ko se je peljal mimo vojaški vlak USA; tako zve agencija Štefani preko Tetuana iz Feza. 50 mož je bilo ubitih in povzročena Je bila velika materialna Skoda. V zvezi s tem aktom sabotaže in po njem povzročeno železniško nesrečo so zasedbene sile Izvršile številne aretacije. Kakor značilno poroča londonska poro?eval-na služba, je IraSko poslaništvo v Londonu objavilo, da se smatra vlada v Iraku, ki jo pla-OTje Anglija, v vojnem stanju z Nemčijo, Italijo In Japonsko. 2e pred svojo marionetno vlogo mlnlstrsikega predsednika po angleški milosti je bil tako zvanl minl.strskl predsednik Nurl Said plačan po Angležih. Po številnih spremembah kabineta je sedaj dobil končno v politikih tretje vrste, ki so se zbrali okrog nJega v kabinetu, orodja brez lastne volje, ki se udeležijo angleškega agltacijskega trušča vojne napovedi brez naroda In armade. V Gibraltar eo privlekli težko poškodovano eno težko krlžarko In enega ruSIlca. Sef severnoameriške Informiuajslte službo je Izjavil, da so sedaj iz koncentracijskih taborov IzipustlU vse rdeče fepanjolce, ki so po Francovl zmagi zbežali v Algerijo. Pristavil je, da začasno premišljajo, kako bi »Izkoristili te znatne množice ljudi«. Preko Madrida poročajo Iz New Yorka, da se je znani angleški Igralec tenisa Austin uprl pozivu pod orožje. Austin opravičuje svojo odklonitev z verskimi In filozofskimi pomisleki. Prvo nedeljo v januarju je dobil tudi Vezuv belo kapo. Sneg je pokril okoUco hribovja y pokrajini CasteUamare. Tempe-atura je padla pod ničlo. V Burmi M odpravili dosedanji bufmanaM koledpr In ga .nadomestili z gregorijaneklm, Po burmanskem koledarju ee je začelo novo leto sredi aprila gregorljangkčga Štetja. Verla* un(l D№ck:^NS.-Oauverle» und Druckerei Kiirhteii OiubU., KlaKcnfurt, — Verlseilel[er-Dr. Emil Heitjan. — muptachriftleiter: l4iedrWil Horttmuui, t Žoneit M Aiueimnllat« J/r.l ЈкД*. ŽO. Јаддагја 1948. KARAWANKEN BOTE Strsn 8. — itev..6. Vdop v sovražnikove položaje Močno napadalno orožje nemške oborožene sile v stalnem bojo Prav gotovo preveva vse naše izvrstne Vojake isto junaštvo, ista volja do boja in *®age in tudi isti ponos na njihovo orožje. Kakor mi vsi, ki smo ostali v domovini, hvaležno in zaupajoč gledamo na vse pešce In topničarje, pionirje in može od poroče-Valne službe, nam je najbolj pri srcu v tej veliki svetovni vojni od vseh vrst bojnega orožja vendar le sodobno orožje, oklop-Djak. Doma govori vsak o njem, vsak strmi nad drznim in uspešnim načinom njegovega bojevanja, ki nas je presenetil v poljski vojni, navduševal pri oboroževalnem prostoru pri Sedanu, katerega smo občudovali pri zmaganju ozkih gorskih cest na Balkanu in katero je bilo nagrajeno v Velikanskih obkroževalnih bitkah na Vzhodu in v bojih v puščavi. Toda kdo ve kaj o tem krasnem orožju? O njegovi sestavi, njegovem razčlenjenju, njegovi uporabi v boju in njegovi izvedbi? Prav posebno občutijo to praznoto z bolestjo v svojem vojaškem znanju stari vojaki iz prve svetovne vojne. Napram temu novemu orožju, katero vendar tako brez vsake nevoščljivo-sti občudujejo, se čutijo tuje in si žele, da bi vendar kaj malega o njem zvedeli. Seveda o vseh posameznostih ne moremo dati pojasnil. Tega nihče v vojnem času ne raz-■чше bolje kot bivši vojak. Toda že v povedanem bo marsikaj, kar mu bo novo, in nmogo kar bo povečalo njegovo razumevanje oklopnjaškega orožja in njegovega delovanja. Divizija oklopnjakov obstoji v vseh modemih vojskah precej soglasno iz enega do dveh oklopnjaških polkov, dveh do treh polkov oklopnjaških grenadirjev, enega bataljona motoriziranih strelcev, enega topniškega polka, enega oddelka oklopnjaških lovcev, več pionirskih stotnij in enega poročevalskega oddelka. Staro izkustvo je, katero je poznalo že od nekdaj topništvo, da ima ob začetku vojne prednost premikanje in hitrost in da se tekom vojne uveljavi potreba po vedno močnejši oborožitvi in opremi z oklopi. Tako je tudi pri oklopnjakih. Začetkom so bili po večini povsod oboroženi s strojnicami, nate z lahkimi in v nadaljnjem poteku z vedno težjimi topovi in poleg tega Se z eno ali več strojnicami. S to močnejšo oborožitvijo je naravno rasla tudi moč oklopja. Francija je že leta 1940. imela poleg lažjih, tudi precejšnje število zelo težkih oklopnjakov. Njihova gibljivost pa je bila omejena, napram njej so se naši lažji oklopnjaki izkazali za močnejše. Prvi ameriški oklopnjaki so bili po sodbi Feld-marschalla Rommela slabo izdelani in oklopljeni, bili so pa kasneje bistveno boljši. Sovjetska Rusija nam je postavila nasproti v zimi 1941-42, in prav posebno v bitkah zadnjega poletja, prav velikanska oklopnjake lastnega in ameriškega izdelka, katerih nadmoč pa je bila več kot izravnana z neprifnemo sposobnejšim in drz-ndjšim vodstvom nemškega oklopnjaškega orožja. Vsekakor pa je bila posledica, da so postali tudi nemški oklopnjaki močnejši v oklopi jen ju in močnejši v oborožitvi. Oklopnjaški grenadirji, katerim je podelil FUhrer šele pred kratkim ta odliku* joči naziv, so udarne čete oklopnjaške divizije. V pohodu jih prevažajo v oklopnih vozovih, ki so pripravni za premikanje v ozemlju, namesto teh pa tudi na navadnih tovornih avtomobilih, ki so seveda v splošnem vezani na ceste. Oboroženi so z vsemi težkimi orožji, ki so neobhodno potrebna za moderno bojevanje, s številnimi lahkimi in težkimi strojnicami, z metalci granat in protioklopnjaškimi puškami različnih vrst, lahkimi in težkimi pehotnimi topovi in protioklopnjaškimi topovi. K oklopmjaSki diviziji spada nadalje bat-^'f-.n motoriziranih strelcev z oklopi je- vsem naloga oklopnjaških grenadirjev, motoriziranih strelcev in pionirjev, da se prikradejo s podporo topništva in letalstva do njih. Kakor hitro se je pa temu pehotnemu orožju posrečilo, kjer koli sovražnika prebiti, nekaj njegovih bunkarjev očistiti, se premaknejo oklopnjaki naprej, podpirani in razbremenjeni z baterijami topniškega polka, oddelkov protiletalskega in protioklopnjaškega topništva, ki jim skokoma sledijo ali jih spremljajo. Če je vdor lastnih oklopnjaških grenadirjev samo ozek, se izvrši tudi oklopnja-ški napad na ozki fronti, morebiti z dvema oklopnjaškima oddelkoma zaporedoma, od katerih eden predre v sovražnikove topniške postojanke in za njimi, da te razbije iz boka ali od zadaj, dočim drugi očisti glavno bojišče od sovražne pehote. Če se je posrečilo oklopnjaškim grenadirjem na široko prodreti sovražno fronto, lahko tudi oklopnjaki na široki fronti prodirajo, če je na razpolago samo en oklopn jaški polk, morda z obema oddelkoma vzporedno, kar odgovarja nekako širini enega kilometra. Oba napadalna načina imata svoje dobre tako da lahko dalje časa ostane na njih. Cilj bo ta, da na vozovih predrejo sovražne pehotne postojanke, da jih napadajo od zadaj. Na nepreglednem ozemlju se pogosto oklopnjaške divizije ne bodo mogle enotno uporabiti in voditi. Takrat je potrebno, da se razdelijo v dve ali tri samostojne bojne skupine, ki se zastavijo ali v eni fronti ali zbrane v eni bojni skupini za obema drugima. Ta oblika boja naravno oteži vpliv divizijskega poveljnika, daje pa njegovim podvodj^ povečano možnost za lastno iniciativo, kar ti zelo radostno pozdravijo. General der Artillerie Paul H a s s e. i Približuje se sovražniku v gozdni postojanki Pehota bi zginila v snegu, oklopnjaki pa se premikajo. Levo in desno pokajo drevesa kot iveplenke. (PK.-Aufnahme: Schmidt-Scheerer, Atl.,M.) nimi IzvidniSkimi vozovi, čegar naloga odgovarja izvidniškemu oddelku pri pehotni diviziji. Topništvo oklopnjaške divizije obstoji po navadi iz enega motoriziranega topniškega polka s srednjimi in težkimi topovi. Nadalje je še en oddelek oklopnjaških lovcev z lahkimi in težkimi topovi, pionirska formacija s kolono za napravlja-nje mostov in poročevalski oddelek. Samo po sebi umevno so tudi poveljniški vozovi poveljstva obdani z oklepi in s četami brezžično zvezani. Je torej prav velikanska napadalna moč, katero ima oklopnjaška divizija pri nas — ravno tako kakor pri naših sovražnikih. Kako se pa to močno orožje uporablja za boj? To je, kot pri vseh taktičnih odločitvah odvisno od položaja in ozemlja, če stoji sovražnik v dobro pripravljenih postojankah z razvitim topništvom in v bun-karjih zavarovanimi strojnicami, je pred- in slabe strani. Ozka fronta ima večjo udarno moč, toda njeni boki so močnejše ogrožani, široka fronta je manj izpostavljena ogrožanju svojih bokov in napravlja bolj široko odprtino v sovražnikovo fronto, toda omejena je možnost očistiti istočasno glavno bojno vrsto in topniške postojanke. Če ni imel nasprotnik časa, da se vkop-Ije, ali če gre za pravo premično bojevanje, govore oklopnjaki prvo besedo. Pod zaščito letalcev in topništva vderejo med sovražnika. Tik za njimi slede najpoprej, v kolikor je možno na svojih vozilih, oklopnjaški grenadirji, pri čemur je seveda od velike prednosti, če slede na vozilih, ki se lahko premikajo po ozemlju. Sicer so pa vezani na pota ali sicer na trda tla. Sprednji oklopnjaki nudijo tudi prednost, da je moštvo na njih zaščiteno proti pehotnemu ognju in razstrelkom topništva. Težki obrambni bo]I na Vzhoda I. .uuiujoviuije a I slraui. i uničena podnevi na obrežju zasedenih za-padnih ozemelj štiri britanska letala, na območju Severnega morja pa še tri letala. V včerajšnjih večernih urah in današnjih jutranjih urah so močne sile našega zračnega orožja napadle London z razstrel-nimi in zažigalnimi bombami in povzročile obsežna razdejanja in požare zlasti na področju zahodno od velikega loka Temze. Sest letni se ni vrnilo. De Gaulle In GIraad na| gresta u\aua;ju\anje s i »liani, i ustvarjal francosko marionetno vlado, kateri bi London lahko, če tudi le na videz izročil kakšno upravičenost v bivših francoskih posesti. Giraud, amerikanski izdajalec, seveda ravno tako malo pride v po-štev. Trije politiki iz one dobe, ko se je Francija s kostmi in kožo zapisala angle-ško-amerikanskim prišepetalcem, ki bi jih Bartlett sedaj rad zbudil iz groba, pa niso na razpolago! Treba bo počakati, da zavzamejo stališče k predlogom »News Cronicla« merodajni londonski krogi. Vsekakor se pa tudi tukaj enkrat uresniči usoda izdajalcev! Zamorec je opravil svojo dolžnost, lahko odstopi.. < Nacionalna vlada v Tunlsn Rim, 19. januarja. Tunezijski Beg je sestavil narodno vlado, ki ji pripadejo: ministrski predsednik M'Hamed Scenik, predsednik tunezijske trgovske zbornice; notra- ' nji minister: dr. Materi, eden izmed najboljših poznavalcev notranjih problemov dežele; minister za pravosodje: advokat Šalah Farhat, znan pravnik in pisatelj. Novi ministrski predsednik je pozval tunezijski narod, naj z vsemi sredstvi podpira vlado. Vdor v luko Alžlr Rim, 19. januarja. V nedeljskem poročilu italijanske oborožene sile čitamo: V noči na 12. januar so si jurišni oddelki italijanske vojne mornarice izsilili vhod v alžirsko luko in napadli številne ladje. Do danes so mogli zanesljivo ugotoviti, da so bili torpedirani ena križarka in trije veliki parniki. Dva izmed parnikov sta se gotovo potopila, tretji je nasedel, križarka je poškodovana. So svetu 105 let slara je pi cl nedavnim postala neka žena v IteUiji. Je i>e du^ievno In telesno po-pol-noraa čila In lahko opravlja če ročna dela, bere In pa&e, ne da bi ji bilo treba očal. Edinstveni primer velikega Števila otrok Im dolgega življenja prestavlja deset bratov in •ester rodom Iz okolice Relchenhalla. Ena izmed njih, 74 let stara vdova branjevca Anna Sterflinger iz Pallinga (Oberbayern), je sedaj umrla. Bila je mati 15 otroli. Pre^ kratkim je umrl tudi ed^n izmed njenih bratov v starosti 96 let. Vseh deset bratov in sester je imelo skupaj ne manj kot 160 otrok. Atenski tisk poroča, da so nemaki arheologi In pripadniki Propagandastaffela arheološkemu muzeju v Atenah vmlll kip boga Dloniza. Gre za kip, ki izvira Iz Šestega stoletja pred našim Štetjem, ki so ga vprvlč naSIl leta 1S8S. in če gar trup je bil zginil od leta 1929. NemSklm arheologom se je pa posrečilo, da so naSll ta trup In ga vrndli muzej'u v Atenah Tudi aten-Bkl muzej za novceslovje se Ima zahvaliti nemAklm arheologom, da je dobil nazaj 17 novcev iz časov zadnjih bizantinekih cesarjev. Na španski Sredozemski oliall so vlovlli pri Almerlji delfina z živo težo 1800 kg. Pri Wfirthu an der Donau (Bayern) je prl-Sel ob življenje nek delavec na tak način, da Je svojo obleko čistil z bencinom, ki si potem prižgal cigareto. Hipoma je bila obleka v plamenih. Mož je doDil tako močne opekline, da Je kmalu umrl za njimi. Prizadevanje Čehov, da se prluče nemSkega Jezika, je Izredno živahno. Tako se uči sedaj v Prag' okrog "5 od sto Cehov nemškega jezika. Velik del ostalih Cehov pa zna že od prej več al! manj zadostno пшбЧо. Na čeSkIh Šolah je ncmf.Clna kol učn: obvezni predmet. V nekem kamenoloniu p: i Hahenemsu se je pripetila težka nesreča. Med delom so se od-drotolle ogromne mase kamenja in padle na delavce, ki so bili zaposleni v kamenolomu Devet (■''■1.')vtc. ro пз met.'r visoke mase kamenja pokopale pod sabo, tako da ni nobenega upanja, rešiti Jih žive. Izmed sedem težko poškodovanih, ki so bili prepeljani v bolnišnico, sta dva med tem umrla. V Poltavl so ustanovili Ortsgruppe N8DAP, Id je izmed vseh Ortegruppein na najdaljnej-Sem vzhodu. V. Oommemo pri Magdeburgu je poslala neka mati svojega »Inka k peku. Nakaznice za kruh in živila je noell deček v roki. Na nekem mostu pa so mu padle iz rok in veter Jih je odpihal v reko. Po dečkovih klicih sc bili opozorjeni sosedje in z drogovi ter kavljl se jim je posrečilo vlovltl dragocene karte v vodi. V Sleskeni mestu Habelwerdt so v neki rodbini na sllvestrovo dobili dvojčka. In sicer dva dečka, od katerih Je prvi zagledal luč »veta nekaj minut pred polnočjo, drugi pa 20 minut pozneje, ko so že zvonili novoletni zvonovi. Dvojčka torej nista rojena le v različnih dnevih, ampak tudi v dveh različnih letih. V CeKkem-Kamntcu Ima neka zakonska dvojica nenavadno veliko otrok. Mati, ki Je stara 40 let, je te dni povila 16. dete. Dasl se je zmanJSalo itevUo molkih za že-nitev. Je bilo, kakor poroča »VVirtschaft imd Statistik«, tudi v oeptembru 1942. leta Število porok zelo visoko. Bilo Je za 7,6 na 1000 pre-bevalcev viSJe od onega v septembru 1941. tt 1940. leta. Kakor se v teh Številkah Izraža zaupanje v bodočnost naSega narod', tako Je to zaupanje tudi razvidno Iz Številk porodov. V prvih devetih mesecih 1942. leta je bilo rojenih 952.916 4)trok ali 15,6 na 1000 prebivalcev. Sicer je to manj kot v predidočlh vojnih letih, ki so z 19,2 odnosno 21,0 porodi na 1000 prebivalcev prekašali cel6 mirnodobno število 20,6 odnosno le malo zaostali za nJim. Nazadovanje porodov v letu 1942. je pa naravna posledica trdih bojev na Vzhodu, ker pozimi 1941/42 niso mogli dovoliti večjega števila dopustov. Toda Se vedno je število porodov znatno viSje od onega v tretjem vojnem letu prve svetovne vojne 1914/18. Takrat Je znašalo število porodov le 18,9 na 1000 prebivalcev. Največja etorb lovoov na koiuharje Je bile od nekdaj ta, da doUJo kožo kožuharja, kolikor mogoče nepoškodovano v svojo poeeet. V severnih krajih fivedeke so sedaj v tem oziru prišli na originalno idejo. Pripravijo neko vrsto 4>aete iz ribjega drobovja, svežega mesa itd., ki ga premočijo z močno učlnkujočim uspavalnim sredstvom. Tako pripravljeno vabo raztrosijo po gozdu. Vonj privabi zyeri, ki po zavžitju slaščice zaspijo. Psi lahko zasledijo te zaspance. Volkove, ki so zaspali, so lahko kot brezžlve butare nosili domov. Prvi poskusi v tem oziru so se tako dobro obnesli, da si švedski lovski krogi za bodoče obetajo velikih lovskih uspehov. 22 letni Pletro Colclaro iz Milana se je najprej najedel polente, potem pa se Je še napil tekočine Iz steklenice, o kateri je menil, da je v njej vino. Vsebino pa je zamenjal z neko strupeno snovjo. Ko so se pokazali znaki zastrupljanja, so odpeljali Colclara v bolnišnico. Tam so ugotovili, da bi bil fant že podlegel za-strupljenju, da ni polenta zavrla razkrajajo-čih snovi v njegovem želodcu. Zdaj je 22 letnik že izven nevarnosti. Iz Sklva (na Norveškem) javljajo, da je v bližini vasi Kisum nekaj kmetov čisto slučajno našlo gomilo iz bronoete dobe. Našli so ga le 45 cm globoko pod današnjo zemeljsko površino. V njem sta se nahajala dva spiralna zlata prstana, bronasti abecednik ћз dve dobro ohranjeni glinasti posodi z raznimi biseri iz ambre. Truplo neke ženske, ki se je nahajalo v rakvi, je bilo zavito v nekaj kožuhov; rakev Je obstojala iz surovo obtesanih drevesnih hlodov. Njih staroet so določili na približno 3000 let. 40-letna Ida TrilU, žena trgovskega potnika Iz MIlana, Je doživela neljubo razočaranje. Ko Je stopila v spalnico z namenom, da leže k počitku, je planila nanjo neka žival ter Jo opraskala po obrazu Od strahu se je žena onesvestila. Sele pozneje se Je dogodek pojasnil. TrllUjeva je Imela v spalnici odprto okno. skozi katero se je priplazila v sobo opica Iz sosedstva. Žival je legla v posteljo in se skrila pod odejo. Ko Je Trijlijeva hotela odgmiti le-Ašče, Je živci planila nanjo ter Jo tako prestrašila, da je sirota dobila živnl Sok. Gospodarji pobegle opice bodo kajpada morali Tril-lijevi plačati znatno odškodnino za strah in poškodbe. flllieueste? ^lđto zrcalo todolfnt "» miitult orvivet« m civt/izect/f Odkod ime omnibuflf Leta 1825. je ustanovil neki bivši napoleonski uradnik v Nantesu na bližnji morski obali kopališče. Da bi olajšal svojim gostom pot, je organiziral med mestom ia morsko obalo potniški promet z velikimi večsedežnimi vozili. Postajališče teh vozil je bilo pred neko trgovino v Nantesu, ki je njen lastnik pritrdil na vrati tablo z napisom v latinščini »Omnia omnibus« (Vse za vse). Iz tega napisa naj bi bilo nastalo ime omnibus za velika javna prevozna sredstva. To ime si pa lahko razlagamo tudi kot voz za vse. Omnibuse so uporabljali sredi 13. stoletja v Franciji, v Berlinu so se pojavili prvi omnib isi leta 1837. fVaš knjižni iiotiček »GroBer Strom Uuropas« (Veliki veletok Evrope). Donavo od Donaueschingena do SuUna opisuje Prltz Heinz Reimesch v tem svojem obsežnem delu, ki ga je zelo solidno opremil Gauverlag Bayrische O s t m ar k Bayreuth. 236 umetniško izdelanih slik ia 66 razpoloženjskih risb Ragimunda Reimesch* krase lep zvezek, ki opisuje na živahen način naravne krasote in zgodovineke reminlscenice ter zlasti primemo poudarja mogočni nemški vpliv, na celem ozemlju veletoka. Danes, ko so pogledi srednje Evrope več kot kdaj prej Obrnjeni proti Jugovzhodu, pomeni ta knjiga, ki jo je sestavil natimčen poznavalec pokrajin oh Donavi neobhodno potreben uvod v mnogo« stranski, lep In romantičen svet ob obeh strft« neh Donava, « Wilhelm Mattai. j g«lte 4. — Nr. в. KABAWANKEN BOTE Mitfwoch, 20. JSnner 19!% Die Presse Im fleutsdien Sđifdisalskampl Rcidispressechcf Dr. Dietrich auf der Kriegs-■rbeltstagung der deutschcn Presse in Berlin Berlin, 19. Janner. In Berlin fand eine Kriees-arbeitstagung der deutschcn Presse statt, auf der Rcidispressechcf Dr. Dietrich die publi-zistische Aufgabc Im gegcnwartigen Stadium des Kriegsgeschehens umriS, in dem die Kntscheidung letzten Endes bei den Menschen, bei ihren hohe-ren Werten, bei ihrer Haltung und ihrem Cha-rakter liege. Diescr Kricg werde gewonnen durch die uberlegenheit allcr menschlichen Werte eincs Volkcs, neben dem soldatischen Einsatz durch die technischen Fahigkeiten eincr Nation, ihre geistigen Krafte und seoli.schen Energien, ihrcn Glauben und ihren Idealismus, ihren Wit-len, ihre Nervcn, ihre Harte und ihre Ausdauer und nicht zuletzt durch ihre Fahigkcit zura Heroismus. Die Kraft zum Sieg erwachse nur «us letzter Entschlossenheit. Jeder einzetne miisse Tragcr dieses Glaubens, Erwecker des Willens und ein Pels der Zuversicht sein. Diesen Geist in der Heimat, in den Masscn, Im ganzen deutschcn Volk zu erwecken und wachzuhalten, das sei die vornehmste Aufgabe der deutschen Presse im gegenwartigen Schicksalskampf. Die Tagung wurde eingeleitct von eincr Son-dertagung der Gaupresscamtslciter der NSDAP und einer Sondcrtagung der Hauptschrlftieiter der nationalsozialistlsclien Parteipresse. Japans VorstBIie am Mekong td, Stockholm, 19. Janner Die scit lanfcm ver-kiindcten Operationsplane der Aillierten im Burma-geblct sind von den Japenern iiber den Haufcn ge-worfcn wordv'ri. Wahrend General Wavell schmerzlich oerauf wartct, daB Tschungkinji-Chlna durch eincn VorstoB von det Provlnz Yiinnan aus en dćr geplan-ten Burmaoffenslvt teilnimmt, sind. wie das skan-dinavische Tclcjjremmburo aus Schanghai meldet. die Japancr von di^et I'rovinr aus selbst zum Aosriff vorgegangen. Es gelan; ihnen, ihre vordcrstcn Stel-Innjien auf clnen Punkt rund 80 Kilometer jcnselts der chlne^isch-burniesischen Grenze zu verlegcn. Die Stadt Kenghung am Mekong, ctwa 500 Kilometer gcnau ostl'.ch von Mandalay. in der Provinz glcichcn Namens befindet s!cli seit einijen Tagen in den lliin-dcn der Japaner die hierdurch die Kontroli: iiber einen wichtlgen PaRwej und cine gUnstige Au.sganjs-*t«llun% fiir die wciteren VorstoBe erhalten haben. Der Erfolg der Japaner ist um jo hoher zu bewcnen, •Is slch der Vormarsch. dcm Bcricht zulolje. durch SuBerst' unwcgsames Bcrggeliinde bewcgt, In dem die Bergkamme parallel mit der burmcsischcn Grenze laufcn und wie eine natiirliche Barricrc wirken. Hunger In Indlen nimmt zu rd. Bangkok, 19. Janner. Es llcgcn wiedcrum zahlrciche Mcldungen iiber die zunehmendc Nahrungsmittelknapphelt aus alien Tcilen Indicns vor. In Bombay hatte eine Abordnung der Provinz Musllmliga Bcsprechungen mit dem Berater der Provinzrcgierung iiber die Schwierigkeiten der Mahrungsmittelversorgung in der Stadt Bombay. Da in Punjab eine- Knappheit an Hiilsenfriicli-ten eingetreten ist, ist der Export dieses Artikcls aus der Provinz vcrboten worden. Im Staat Kaschmir 1st das Ghee, das allgcmein gebrauchte Speiscfett, schr knapp gcworden, da man groBe Mengcn zur Verpflcgung der 'frup-pen an alien Fronten exportiert hat. Es wurde auf Grund der jetzigen Knappheit die Ausfuhr von Ghee aus dem Staat verboten. Die Regierung in den Zentraiprovinzen hat Jetzt die Kontrolle des Handcis mit Wcizen, Rcis, Gerste und anderen Getrcidesorten von einer amtlichen Genehmigung abhangig gemacht. In dem Bezirk Danad in der Sind-Provinz, der besonders schwer von der letzten Ober-schwemmung betroffen wurde, sind iiber 100.000 Personcn obdadUos. Weiter schwere Abwehrkiimple im Osten Stalingrad hSIt weiteren starken Angriffcn stand - Starke leindliAe Panzer-krmite in Nordafrik^ zurildtgewiesen - Bel Einfliigen 32 Briten abgesdiossen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 18. Janner. Das Oberkominando der Wehrmacht gibt bckannt: Ini Siiden der Ostfront halt die seit Mo-natcn ajidauernde erbitterte Winterscblacht mit unverminderter Heftigkeit an. Die unter erneutem Krafteeinsatz vorgetragenen An-griffe des Feindes wurim Gebiet we.Clne ABling z va-Sčani v toliko izgotovli. da so Jo sedaj Izročili njememu namenu. Zajetje studenca in re-zervar sta napravljena na višini Izven vasi. Od rezervarja so položene cevi v dolžini 680 me- trov do odjemalcev in vodovodnih hidrantov. Gradbene stroške so do dveh tretjin krili Iz Javnih sredstev, en del pa je prispevala občina ABling. AOling, (Možje delovne službe odhajajo.) Afiling je doživel v preteklem tednu velike dneve Mladi možje delovne službe so se poslavljali od nas, nastopajoč svojo vožnjo v tabore v Reichu. Od daleč In od blizu so bili prisil, velikokrat spremljani po najbližjih svojcih, s svojimi kovčegl, ki jih mi stari bojevniki tako dobro poznamo. So to oni kovčegl, ki so Jih nosili njihovi očetje nekoč, ko so hIteU pod zastave svojih avstriJaJUh polkov, stari 17n)kl, lovci 2. bataljona in drugI, očetje, W so skupno z nemškimi polki železnega zbora izvojevali velike bitke v Galiciji in na Soči. Duh, ki je navdajal takrat stare, Je očitno z ar jel tudi mlade. Njihove oči so se svetile In v strumni drži so izvrševali povelja voditeljev v rjavi uniformi nemške delovne službe, ko so nastopili v domu nemškega športa v ASiingu. Možje godbe SA, ki so Jih pozdravili, so ob tej priliki vprvič oblekli svoje nove uniforme in so jim neumorno zaigrali najlepše komade. Člani Ortsgruppenstaba so bili prišli na slavje In ee v prisrčnih besedah poslovili od odhajajočih. Pg. O r o s z y, KreisfUhrer des Reichskriegerbundes, je sponmll na veliko dobo skupnih doživetij z očeti v prvi svetovni vojni in na staro tradicijo, Pg. K a r 1 s b e r-gerje govoril o nalogah delovne službe In o tovarištvu v njej, Ortsgruppenleiter pa je v primernih besedah opisal dolžnosti, ki jih sedaj prevzamejo mladi Gorenjci, da se postavijo za čast svoje domovine In u vrste v armado onih, ki so pozvani, boriti se za kulturo Evrope proti boljševizmu. Ob zvokih godbe eo prvi možje delovne službe Gorenjske vstopili v pripravljene vlake in med petjem se je nadaljevala vožnja proti severu v tabore RAD. ABling-Birnbaum. (Otvoritev gostilne.) Nedavno Je bila ob navzočnosti številnih gostov Iz vrst prebivalstva otvorjena gostilna »^Pajer«. — Za zabavo je Igrala posebna god- Das Wirtseiaftsaml teilt mit: Gospodarsld urad objavlja: Dae l4»ndosvi1rt»chaft.samt west wierderholt darauf liln, dafi die Zuwrtsung von Ersatzbe-rclfungcn nur niich Vorlage eines Antra.t;ce unt»*r Bclfiigung dcr Kelfi-nkarte durrh dae zustilndige VVirtechaftsimit vorgcnotnmcn wer-don kann. AntrUge auf Ausstolung clnor Reifenharte nilisscn sp&tfstens inncrhalb eines Monats vom Tage der BcwlnkMung doe Kraftfalirzoiiffos ab bolm zustiindifren Wirt-whaftsamt elngobraoht werden. Шг alle die-jelngcn Kraftfalirz^HRhalter, die bisher die Ausstellung elner lidfo.nkarte aiis Irgend-wolohen OrUnden nooh nlcht boantragt habcit, wird nls letzt«- Elnrolohuiigsfrlst der 31. Jiin-ner 1913 beltanntgegeben. We Verwendung von Starkstromkahol fUr Spannuivjen UJier 60 Volt 1st auf gexvlssc Son-derfilllc bowhrUnkt. AiMJiahmegeaohmiKungen In Fiillen besonderer KriegHVvlchtlgkcIt und DrlngllthkoU kiinnen helm Nachwds, daB blank« Ijiltungsverblndungen nirht verwend-bar elnd, vom fjandeswlrtschaftsamt ertollt werden. AuskUnfte liber die In den Antrilgen zu machcnden Angaben crteUt das LandeswlM-schaftKanit. ba. Za pijačo in jedačo je bUo dobro preskrbljeno. Wochelner FelMtrlt«. (Šolanje Block- In Zellenfrauen.) Pod vodstvom Krelsfrauen-schaftsfUhrerin iz Radmaimsdorfa se je pred kratkim vrfillo šolanje sotrudnlc Frauea-echafte Iz VVochelner Felstritza In Wocheiner Mltterdorfa. Pg. Oberdorfer je govoril O velikem usodnem boju nemškega naroda In z njim tudi Gorenjske. St. Katharina. (Apel. Zaključni apel nafle Ortsgruppe ee je vršil v znamenju polaganja letnega računa posameznih AmtstrJigerjev. Omembe vredne so WHW zbirke, ki znašajo skupno letno vsoto 8Brez pridnosti nI plačila« — to je vodilna mlsol tudi tega obratnega tečaja, v katerem se gorenjski delovni tovarlfil v NS-GauverlagTi u6e nemSkcga jealka. Dvakrat tedensko se snidejo v skupnem prostoru obrata, da že naučeno ponove in se Se novega nauče. Vsi se prav pridno udeležujejo, kot nam poroča vodja tečaja, ki je sam IrkuSen strokovni Šolski učitelj In sedaj korektor lista »Kilratner Zeltung« In se zelo pridno uče. Nekaj jih je med njimi, ki se sedaj tudi Se sami učijo In so radi tega druge tUdI primemo prehiteli, kar zelo ugodno vpliva na obvladanje nemškega jezika. UpoStEkel« (>Gr-davž«), ki je vzbudil mnogo smeha. — Očeta 8 nepreskrbljenih otrok — Josefa Stoparja, rudarja iz Wlntarjeuza, so ob obilni udeležbi pokopali na tuk. pokopališču. Nakopal si je prehlad in pjučnici podlegel. — V naši občini je umrlo v prošlem letu 18 moških In 23 žensk, novo rojenih je bilo 21 moških In 19 žensk. Porok je pa bilo le troje. — Zaclnjo nedeljo ob priliki strankinega apela je bilo sprejetih mnogo mladenlčev v K VB. — Nogo si je zlomil čevljai-ski mojster Iz Ustja Josef Bresnikar, ko je stopal raz voza; zdravi se v celjski bolnišnici. Luslital. Leta 1942. je bilo 14 smrtnih primerov, od toh 6 moških in 6 žensk. Novorojenčkov je bilo 34, od teh 13 dečkov In 21 deklic. Občina Liusttal je s tem naraatla za 20 oseb. ■, Liusttal. (Kuharski tečaj.) Pod okrilje nm NS-Frauenschafte je vodila 13. t. m. gospa Oberortner v spremstvu prakiUkanitinje Walfrlede Winkler, eno-Kinevni teoretični in praktični kuharski tečaj, katerega se je udeležilo 20 deklet. Podgoritz. Leta 194i2 je bilo 12 smrtnih primerov od teh devet moških in tri ženske. Novorojenčkov je bilo 38, od teh 18 dečkov In 20 deklic. S tem je občina narasla za 26 oseb. Preizkušnja na Gorenjskem Mlade ntileliice iz VViena v Krcisu Radmannsdori na delu ' Kakor Iz Gauov Stelermark, Kamten In Salzburg, BO poklicali na delo na Gorenjskem mlade učiteljice Iz zadnjih letnikov, sedaj tudi Iz učiteljišč Wlena. Tu čakajo mlade vzgojiteljice hvaležnega In odgovornosti polnega dela, saj je vendar treba po krvi nemško prebivalstvo privesti zopet v živi kulturni krog vsega nemškega naroda. Ravno tu Imajo te mlade moči priliko, da polože edinstveno preizkušnjo. Pred nekaj dnevi je priSlo v Radmannedorf le mladih učiteljic, da nastopijo svojo službo v Krcisu Radmannjsdorf. Globoko prevzete od veličastne zimske pokrajine, ki se Jim Je kazala v lepem sončnem zlmsCkem dnevu, jih Je sprejel na kolodvoru v Radmannsdorfu kom. Krcdsschulrat Pg. Kolnlg In Jih Je v slavnostni dvorani Landratsamta prav prisrčno po. zdravil. Pg. Kolnlg je svojo dobrodoSUco začri z besedami Filhrerja: »Veličastno je živeti v času, ki postavlja ljudem velike naloge. S kratkimi besedami je nato uvedel prostovoljno In z veJiklm veseljem semkaj došle mlade učiteljske moči v zgodovinsko nalogo na Gorenjskem, Je nato na kratko govoril o tukajšnjem splošnem položaju, nakar je preSel na veliko nalogo, ki naj Jo Izvrše tukaj kot nemSki vzgojitelji. Predvsem je tudi važno, tako Je poudaril govornik, da so si vedno v svestl pomena zemlje, na kateri bodo sedaj delovali. Govorniku se je posrečilo, da je srvojim mladim učiteljicam e svojimi Izvajanji ^podal zelo veliko praktičnih navodil za njihovo mnogoetraneko delo v šoli In na vasi. Za nje kot mlade učiteljske moči bo lahko, biti zmeraj z mladino v ■talni zvezi, po možnosti tako, da bo učiteljica In BDM riihrerin po večini ena In ista •seba. Poleg vodstva po dveh šolekih razredov BO » njihovim sodelovanjem v poklicnih lolah za deklice od 12. do 14. leta starosti kot tudi v jezikovnih tečajih podani tudi val osnovni pogoji za uspešno In stalno povezanost z Vsem prebivalstvom. Iz razgovora s posamea-Wnil Je bilo posneti, da željno čakajo na svoje naloge In da se pred vsem vesele tega, da lahko tukaj a svojim delovanjem samostojno In odgovorno napravijo prvi korak v praktično življenje. Ta prvi sestanek s« nI mogel lep-Se končati, kot s pozravom FUhrerJu In oblju- bo, da bodo pomagale z vsemi močmi pri velikem obmejnem delu kot nemške vzgojiteljice. Kmalu na to so se mlade učiteljice odpeljale na svoja službena mesta z najrazličnejšimi vozili, med drugim tudi z mnogimi razpoložljivimi sanmi, čeear so se ob tem lepem sončnem zimskem dnevu posebno veselile. Vojaki so darovali 17.000 Reidismark Neka edinlca, ki stoji na fronti ob Ledenem morju In ki Jo oskrbuje Kreis Klagenfurt, Je darovalo za vojno zimsko pomoč znesek 17.122 Relchamark. K temu spričevalu o vedenju na-Sih frontnih vojakov, ki ga daje ta pozdrav na domovino ,pač nI treba nobenega komentarja. Edo sme doma klati? Po veljaviiun predpisih se sme dovoliti domač zalcolj prašiča, če Je piediiagatelj 1.) že lansko leto doma klal praSlče in če Je 2.) sam redil In z lastnimi krmili opital za zakolj določenega praSiča najmanj tri mesece. Pri kmečkih samoprehranjevalclh (skupina A) sta po navadi oba ta dva pogoja izpolnjena. Nasprotno pa je pri samoprehranjevalclh (skupine B, neltmečka gospodinjstva) mnogokrat tako, da nista podana ta dva pogoja. 2e ob izbruhu vojne leta 1939. so veljala za dovolitev zakolja ta določila. Ta Imajo namen, da se omeje domači zakoljl v nekmečkih gospodinjstvih na one slučaje, v katerih Je bilo potrebno In smotemo radi posebnih okoliščin (velika oddaljenost od mesarja, lastna krmila in ellčno), da eami rede prašiče In si z domačim zakoljem olajšajo preskrbo z mesom. Z uvedbo mesnih nakaznic, odnosno racionira-njem mesa so želeli tudi v takšnih gospodinjstvih, katera so prej po navadi kupovala meso pri mesarju In niti mislila niso na tto; da al Označba Trsi detelje Na Gorenjekem je radi apnlvostl tal precej razširjeno pridelovanje detelje. V glavnem pridelujejo tri vrste detelje la eloer: lucemo (nemško deteljo), rdečo deteljo in inkarnatko. Ce se pridelovanje detelje na end in isti njivi prehitro ne ponavlja in ne nastopijo zmaki detel jnega utrujenja, uspevajo vse vrste detelje dobro. Rdeča detelja in inkamatka pa đoelej v sploSni jezikovni uporabi nista bili pravilno označeni. Ker morajo posamezni kmetje za letošnjo setev detelje seane že sedaj nabaviti, je umestno, da pojasnimo pravilno označbo teh vrat detelje. Rdeča detelja je ona vrsta detelje, katera posejana pomladi med katero koli žito, jeseni Istega leta že daje obilno koSnJo, glavni donos pa daje šele v drugem letu. V drugem letu daje pri odigovarjajočem gnojenju in oekrbi dve zelo obilni košnji, eno manj obilno tretjo košnjo in nato po večini še Jesensko pašo. Za pridobivanje semena se uporabi druga košnja drugega leta. Rast rastline je visoka in goeta, cveti so bledordeči. radi tega ime rdeča detelja. To deteljno vrs'-o v nekaterih pokrajinah drugače Imenujejo. Na Gorenjsikem bo Jo doslej imenovali črno deteljo. meso preskrbe z lastnim delom, da bi klaU doma in s tem zboljšall lastno preskrbo z mesom. Za pitanje prašičev pa je v splošnem na razpolago samo omejena količina krmil. Radi tega je potrebno, da se z njimi tako ravna, da se z njimi doseže kar največji uspetL To pa je samo tedaj mogoče, če se uporabi krmila tam, kjer je vsaj glavnih krmil v zadostni množini na razpolago. To pa je v glavnem pri kmetljslicm obratu. Pri nekmečkih gospodinjstvih, katera so navezana v glavnem na nakup krmil in imajo tudi glavnih krmil samo v zelo omejeni množini na razpolago, se ne more krmiil za pitanje racionalno uporabiti, vsled česar iz narodnogospodarski!: oziiov ni zaže-Ijeno, da se pomnože nekmečki domači zakoljl. V interesu splošne preskrbe z mesom je temveč streniiti za tem, da se obstoječa krmila za p'tanje brez izjeme dovedejo kmetijstvu. Radi tega tudi nd možno, da bi se sedaj v takih primerih dovolili domači zakoljl, kjer v prejšnjih letih niso doma klali. Izjeme od teh določil so možne v posebno hudih primerih, če so se dogodile v gospodinjstvu dotičnega predlagatelja spremembe in ki so izven njegovega' vpliva in radi tega opravičujejo Izjemo. V ostalem pa se lahko domaČi zakolj samo takrat dovoli, če predleže uvodoma navedeni pogoji. Burgstaller. jnate ćospođflrsfte novice Spiinska narodna banka je imela letos vprvić po državljanski vojni v Madridu občni zbor. Poslovno poročilo za razdobje od 1. Januarja 1935. do Šl. decembra 1941. 1. kaže zanimiv pregled razvoja španskih državnih financ med dižfivljan&ko vojno, težkoč zakona v zvezi z izločanjem rdeče valute, posledice zakona o blokiranih računih, ropa zlata in srebra iz Narodne banko po upornikih in vrsto drug:h икгефоу za zavarovanje španske valute. Španska Narodna banka je od odpeljanega zlata in srebra dobila v podružnici Francoske Narodne banke v Mot de Marsanu 26.8 milijonov zlatih dolarjev, ter tovor srebra, obsegajoč 14 tovornih avtomobilov in 7 železniških vagonov. Belgrajsko časopisje poroča o velikih uspehih nekega vrtnarja, kateremu se je posrečilo, da je vzgojil zrel poper in riž. 2e več let je poskušal, da udomači v Belgradu razne inozemske vrste sadja In zelenjave. Sedaj se mu je s skrbnim gnojenjem posrečilo, da je vzgojil na enem delu vrta riž, na drugem pa poper. Sedaj namerava vrtnar napraviti v Srbiji -riževo plantažo In obširno pridelovanje popra, Ilciich9w1rtschaft>mlnl.4ter je izdal prvo na-redbo o ustanovitvi Gauwlrtschaftskammem in Wirtschaftskammern, ki je bila objavljena v Reichsanzelgerju. Po tej naredbl so se z veljav-■ nostjo s 1. jamitrjem 1943 ustanovile v sledečih Gaulh Gauwlrtschaftskammem z v naredbl natančnejše opisanem delokrogom; Bayreuth (s sedežem v Bayreuthu), Danzlg-Westpreuflcn (s sedežem v Danzigu), Franken (NUrnberg), Halle-Mcrseburg (Frankfurt am Rheln), K a, r n t e n (Klagenfurt), KOln-Aachen (Kfiln), Kurhessen (Kassel), Magdeburg-Anhalt (Magdeburg), Mainfranken (WUrzburg), Mecklenburg (Rostock), Moselland (Koblenz), MUn-chen-Oberbayem (MUnchen), Nlederschleslen (Breslau), Oberdonau (Llnz), Oberschlesien (Kattowltz), OstpreuBen (K6nlgsberg), Pommern (Stettin), Salzburg (Salzburg), Schwaben (Augsburg), Stelermark (Graz), Sudetenland (Relchenberg), ThUringen (Weimar), Tirol-Vorarlberg (Innsbruck), Warthe-land (Posen s posebno Wirtschaftskammer v Lltzmannstadtu), Weser-Ems (Bremen в posebno Wirtschaftskammer v OsnabrUcku in Emdenu), Westmark (SaarbrUcken s posebno Wirtschaftskammer v Ludwigshafenu), WUrt-temberg-Hohenzollem (Stuttgart). Z drugo naređbo je Relchswlrtschaftsmlnlster odredil, da so ukinjene z 31. decembrom 1942. Induetrie-und HandelskaMunern kot tudi Handwerka-kammern področij novih Gauwlrtschaftskammem. Pravice In dolžnosti teh zbornic so prešle na Gauwlrtschaftskammem. ^azno Inkamatna detelja se prideluje v glavnem kot vmesni sadež. Ta vrsta detelje daje v jeseni posetvenega leta samo slabo košnjo, glavno košnjo pa v drugem letu. Razvija se zgodaj spomladi in se Jo lahko na ugodnih položajih že koncem maja kosi kot seno. Nato pa njena moč pojema. Deteljišče se nato obdela s kakim drugim sadežem. Cvetovi imajo zelo rdečo barvo, vsled česar so to deteljo doslej na Gorenjskem napačno Imenovali kot rdečo deteljo. V letih 1941 In 1942 Je prišlo radi nepravilnih označb obeh vrst detelj pogosto do pomot pri naročanju semenja. Da se v bodoče preprečijo take zamenjave je umestno, da se ljudje navadijo na pravilno označbo. Burgstaller. Na Ithode Isla-idu pri New Portu stoji kip nekega Mihaela Feliksa Comerja, ki mu je pristna amerlkanska puhlost priznala nesmrtnost zato, ker Je, kakor pravi napis; >z vzornim prezlranjem smrti kljub svarilom od strani sorodnikov In prijateljev kot prvi pojedel en paradižnik«. K temu je pač treba vedeti, da je bila pri prvih kolonistih te pokrajine vkore-ninjena predstava, da so samorodni paradižniki, ki jih je bilo tam v izobilju, strupeni. S svojim »pogumnim« dejanjem je nesmrtni Jedec paradižnikov dokazal nasprotje, kar je imelo za posledico, da so paradižniki od Rhode Islanda nastopili evojo zmagoslavno pot skozi celo Ameriko. Prod nekaj meeecl Je zapustil znani argen-tlnslcd pomoVSčak Vito Dumas s svojo malo jadrnico Buenos Aires in po 74-dnevni pustolovski vožnji čez južnd Atlantik dospel v Kap-stadt. Od tod je drzni pomorščak zopet odrinil na morje s ciljem, da doseže Novo Zelandeko. Tudi to nevarno vožnjo preko Indijskega oceana je Vito Dumas srečno prestal v 104 dneh. Kot posamezni vozač, ki je bil navezan edino na samega sobe, je moral prestati ne le silne viharje, ampak ga je ustavila tudi neka Japonska podmornica, katere poveljnik je pa bil, ko so dognali argentinsko narodnost pomorščaka, zelo ljubezniv, In mu pomagal z nasveti in dejanjem in ga preskrbei s pitno vodo ter živili. Je to prvikrat v zgodovini pomorske plovbe, da je dva oceana zaporedoma preplula mala ladja, ki je Imela le enega edinega moža na krovu kot posadko. Iz Kleva se Je sedaj vrnila gkuplna ogrskih učenjakov, ki so bili opravili v Ukrajini številna rassiekovanja. o :^odov1ni Madžarov in njihovem pojavu v donavski kotlini. Prl.Klewu 80 med drugim našli iT grobov madžarskih vojSCakov Iz dobe, ko eo vzčk deželo v posest; te grobe 80 znanstveno preiskali. V Wajtheiandu se je v okviru preseljevanja tekom za^nfih treh let naselilo na lastne kmetije vsega skupaj 62.000 nemških rodbin в nad 300.000 osebami. Ti prešel jenci so prišli iz bait-aklh driav Iz chobnekega in lublln^ega ozemlja, iz Wolhlnije, Galicije, Bucbeoiaada In Be#i arabljc. ŽO. Imnnmrk 194S. KARAWANKEN BOTE stran 7. — Utev. •. Tojna v solnih puščavah Dr. F. J. Luku Ausschnelden! Auf^eirahrcnl Kozaki jezdijo za svobodo nOenf^eh metliodisek and prahti^eh Nekaj kilometrov za SL se končajo velika bombažna polja. .. pred nami ob cesti se nenadno pojavi wadron v opoldanski vročini navpično pripe-*fijoccga sonca. Prijatelj ali sovražnik ? Kmalu Pa popusti napetost: Kozaki. Od povsod, Iz Ukrajine, od Dona In od Ku-oaaa, od Tereka In od Volge so prišli sinovi Jvobodnih korakov, s katerimi so se zastonj tiUrddll Sovjcti, da bi pozabili, kako slavno In Bleščečo preteklost so imeli nekoč njihovi očetje Sedaj jezdijo za svobodo. Pred njimi ne plapola nič več carski orel. Srebrna mrtvaška ?'ava lia črnem polju kaže, da so pripravljeni Bovl čas in proti njegovim sovražnikom ^reti in zmagati. Tukaj, v ozemlju solnih tep pred KaspiSklm morjem, operirajo od-oeikl kozakov konjiškega polka J. proti ooljsevlžklm konjiškim brigadam In proti za-"™tnim partizanom. Noč in dan sede močno s&goreli možje na konju, kot da bi bili prirasli svoja sedla, škadron, ki nas je srečal, je Pnjezdh ravno z nekega poizvedovanja, ki je '^'odllo več kot 500 km globoko za hrbet sovražnika. I>op«st proti &ietnl besedi Iz vseh ujetnlSklh taborov. Iz vseh stanlc, se Javlja dnevno vedno več kozakov za boj proti Sovjetom. Vkljub vsem stot'sočerlm postrelje-sežgan h In sicer »likvidiranih« kozakov, e katerimi sta hotela Lenin in njegov epigon Stalin »rešiti« kozaško vprašanje, nista mogla ^ibltl kljubovanja In srčnosti v sinovih in y^ukih. Ponosno nam povedo številke polkov Pvojlh očetov, svojih starih očetov In stricev. Smejoč pripovedujejo o bedastih poskusih bolj-eevikov, da ustanove »kozaške ed.nlce«, ko jim teče voda v grlo. »Pred Majkopom«, je pripovedoval šura muzajoč se, »takrat bi bil moral oitl postavljen polk kubanskih kozakov. Toda blU so samo Armenci in žldje. Nato so komi-to zopet opustili. Sicer smo pa radi hitrega prodiranja Nemcev rešili sablje in Cp,p-In jih rešili za prave kozake!« Kozaki dobe plačo in prehrano kot nemški Vojaki. Po preteku gotovega časa dobe običajni dopust, da gredo v svojo domačo stanico. Podajanje roke poveljniku je edina obveznost do Oddelka in niti eden izmed prvih 100 ni Izostal. Vsi so prihajali ob določenem času vrlekajoč zopet k ftkadronu. Boj do zadnjega »Ali veste,« sem jih vprašal zunaj na pro-etranl stepi, »kaj se bo zgodilo z vami, če padete v roke boljSevlkom?« »Muj enajemlj!«, ml zamrmra, »vemo!« — zanlčljlv posmeh gre preko obrazov, ki so kot iz jekla. »Kozaki,« je rekel eden ponosno za vse, »znajo jahati In se bojevati. Neumni Stalin nas je poskušal napraviti za hlapce traktorjev in tovarniške delavce. Gospod" Hitler nam je zopet podaril življenje :zahatl in bojevati se! АЦ se ne Izplača, ce je treba, za to umreti?«" Kozaki stoje prosto v sedlu In drve preko etepe. Njihove sabljo se bliskajo v soncu. Svetlo se zabliščl. Eden se da prehiteti In pobere v galopu svojo črno čepico s tal. »Kot otrool so,< pripoveduje suhi, kot sveča ravni Oberstleutnant, ki poveljuje polku, »vedno hočejo napadati, vedno jahat! v atako. Večkrat jih je komaj možno zadržati!« »Pri zadnjih napadih so se resnično Izvrstno obnesli. Neustrašeno so napadli peš in jezdeč sovražnika in mu niso pustili v uničujočem zasledovalnem boju nobenega miru, ko je bila njegova odpornost že zlomljena. Danes so moji kozaki Izvrstno razpoloženi. Kmalu bo nov napadi« Tam zunaj se elišl v potapljajoči se noči vesela pasem, stara vojaška pesem. Zvon ko se glasi glas In drugi mu vpadejo v nizkem zboru. Stari kima in posluša v noč, Iz katere ee sliši v vas petje vodno bolj tiho. Mirro gre vaa k počitku. Tudi ml gremo v hišo, da za-splmo nekaj ur v bodičasti stepni travi. Kajti zunaj jaSejo naši kozakl za svobodo. Erich KeiTunayr бИпш tiihoda Rplclikomini.ss-ar za Ukrajino je v bivšem žlvlnczdravniškem zavodu v Klevu ustanovil deželni zavod za žlvinozdravnl.'.ko raz ^kova-nje In posiavll zo kuratorja Oberstabsvetorl-niirja prof. dra. Stoesa od žlvlnozrlravnidke fakultetne univerze v MUnchnu. Zavod je namenjen zdravstvu živine, zatiranju kug in pospeševanju mesarstva jn m'ekarjtva. Ob prisotnosti licichMkoinmUsarja za Ukral-no Gauleiterja Ericha Kocha In številnih gostov od oborožene sile, civilne uprave n stranke so otvorill v Rovnem nem ko gledališče z gostovanjem osebja gledališča v Konigabergu. Nemftka IjudMka Sola, k! obstoji od 15. aprila 1940. leta v glavnem dlst.lktnem mestu generalnega guvernementg., Radomu, j* bila razširjena za Sest razredov na 15 razredov s 400 nemškimi otroci. Ima razne dvojezične razrede za take otroke, ki morajo zaradi prejšnjega načrtnega zapostavijenja nemštva na Poljskem nadoknaditi v nemškem jeziku to, kar so prej zamudili. Tačas v genera Igu vemementu službojočemu policijskemu bataljonu Cliolm, ki ae je bil za časa hudih bojev lanske zime udeležil slavnega delovanja bojne skupine Scherer v mestu Cholm v severnem odseku vzhodne fronte, je šef der Ordnungspolizel, -ObergruppenfUhrer In Generaloberst der Polizel Daluege podelil Cholm-Schild (cholmskl ftčitek), ki ga je bil Ftihrer ustanovil za vse cholmske bojevnike. Cholmskl šSitek nosijo vsi cholmskl bojevniki na levem nadlaktu. Izdelan je po načrtu, ki ga ja FUhrer odobril, po nekem pripadniku bataljona, Pollzelwachtmelstra v rezervi Schlim-merja, ki je narisal načrt med bojnimi dnevi. V ozemlju BaninovlCi so poklicno organizirali poprej cvetočo, toda v dobi boljševizma popolnoma propadlo domačo obrt, kateri bodo po načrtu dobavili potrebne surovine, da se dosežejo boljši uspehi. V glavnem'obsega beloruska domača obrt lončarstvo, strugarstvo In pletarstvo. Radi močnega povpraševanja po Izdelkih teh obrti ima domača obrt lepo bodočnost. 142. STUNDE Aufgabe: Bringen Sie die in Klammem stehenden Worter in die richtige Form. 1. 1st es (Sie) angenehm, wenn ich mit (Sie) gehe? 2. Ihr Sohn sieht (Sie) sehr ahnlich. 3. Sprachentalcnt muB (ein Mcnsch) an-geboren sein. 4. (Ich) wird angst, wenn ich dies hore. 5. Der Sessel war (er) sehr bequem. 6. War um ist er (du) bose? 7. Dicscr Herr ist (wir) unbckannt. 8. Die Kinder sollen (ihre Eltern) dank-bar sein. 9. Sein Hund war (er) treu und ergeben. 10. Es kommt (ich) eigentUmlich vor, daU er nicht antwortet. Wiclitige Worter in gebrUuchlicher Satzverbindung 1. Sie fiel ihm um den На1з und sagte: Ich habe dich so gern. 2. Das Gerochel des Sterbenden horte man durch das ganze Haus. 3. Es war sehr schwierig, tiber das Ge-rolle emporzuklettern. 4. Zum Erzeugen des Bieres braucht man Hopfen, Malz und Gerste. 5. Das Bier wird auch Gerstensaft ge-nannt. 6. Was ist hier fiir ein komischer Geruch? 7. Der Luftschutzwart lieB den Dach-boden von dem alten Geriimpel raumen. 8. Da das Haus neu angestrichen weiden muCte, wurde ein Gcriist aufgestellt. 9. Ich habe mir eine Gcsamtausgabe von Schillers Werken gekauft. 10. Erst wenn man alle Einzelheiten kennt, erhalt man ein richtiges Gesamtbild. 11. jJer Kaufmann muRte geschiiftlich nach Berlin fahren, um einen Ge-echiiftsfreund zu besuchen. 12. Es ge.schieht dir recht, wenn man dich anzeigt, warum machst du deinen Mund immer so weit auf. 13. Sie sind wohl nicht ganz gescheit! 14. Der Lehrer erzahlte den Schiilern eine Geschichte aus der Geschichte. 15. Das schone Geschirr stand in der Kredenz. 16. Der Bauer kaufte sich fiir sein Pferd ein neues Geschirr. 17. Die Eidechsen sind sehr geschmeidig. 18. Das Geschmetter der Trompeten er-fiillte die ganze Stadt. 19. Wer soil denn dieses Geschmiere lesen konnen ? 20. Das Geschnatter der Ganse rettete das Kapitol. 21. Das GeschoB blieb in der Maucr stecken. 22. Nachdem alle Geschiitze aufgefahren waren, wurde ein Sperrfeuer eroffnet. 23. Der Geschwadcrkommodore erhielt das Ritterkreuz. 24. Was er uns da erzahlt, ist nichts als ein leeres Geschwatz. 25. Die Madchen sind oft sehr gcschwatzig. Worter: angeboren sein — prirojen biti auffahren — pripeljati se Eidechse (w) — kuščar(ica) emporklettern — kvišku plezati gern haben (jemanden) — rad imeti (koga), ljubiti (koga) Ger6chel (s) — hropenje GerSlle (s) — gramoz, prodovina Gerste (w) — ječmen Gerstensaft (m) — ječmenov sok (pivo) Geriimpel (s) — ropotija, stara šara Gesdmtausgabe (w) — splošna izdaja Gesamtbil« (s) — celotna slika geschaftlich — posloven Geschichte (w) — povest, pripovedka Geschichte (w) Erzahlung — povest, pripovedka Geschirr (s) — posoda Geschirr — Pferdegeschirr (s) — zaprega (konjska), oprava geschmeidig — gibek, gibčen Geschmetter (s) — trobentanje Geschmiere (s) — čečkanje, mazanje Geschnatter (s) — gaganje GeschoB (s) — izstrelek Geschlitz (s) — top Geschwader (s) — krdelo (oddelek) bojnega brodovja, (tudi oddelek letal) GeschwStz (s) — blebetanje, čenče geschw&tzig — čen'^av, blebetav Kommodore (m) — vodnik oddelka letal ali oddelka bojnega brodovja Luftschutzwart (m) — skrbnik za proti- zračno obrambo rfiumen — izprazniti (s poti spraviti) Sperrfeuer (s) — zapiralni ogenj Redewendungen: Es geschieht dir recht — (čisto) prav ti je Sie sind wohl nicht ganz gescheit — vi nistb pri pameti Sellerei und Handling Krainburp. Bm Bauffieatten Kupujem vsako množino konopl'jincga in lanenega prediva (3f)ezialftaiis fiir ^^^errenmoefen Klagenfurf, Paradeisergasse 4, Ecke Domgasse 8 • Ruf 1145 KUNDMACHUNG Ausgabe der 4. Reichskleiderkarte Die 4 Reichskleiderkarte wird denmitchst an die Bewoliner de« Stadtgemelnde'gebletei Kralnburg aiLsgegeben. Um eine reibung«lose Ausgabe zu gew&hrleist«n, ordne Ich an, daS alle Haushalts-voretande Antrage auf Ausstellung der Relcheklelderkarte fUr die In aelnem Hauehalt leben den Angehdrlgen und Untermleter etellen. Die Antragsformulare elnd fUr die Volkagenoseen dee StadtgeWete« vom 20. bis 23. JEnner 1943 In der WlrtschafUabtellung melne« Amtee erhfilltllch um/ an deaselben Tagen ordnungsgemftB und vollstandig ausgefUlIt wieder vorzulegen. Die Ausgabe der Formbltttter und die Entgegemnahme der An'.rKge findet fUr die Bev61kerung von Wart In der oben angefUhrten Zelt im alten Schulhaus In Wart etatt Die Elnhaltung der angefUhrten AntragBtormlne wird zur Frist gemacht. Der Gemelndekommlssar: 1. V. Kurt Decker. OBJAVA Izdaja četrte Reichskleiderkarte (državne nakaznice za obleko) V kratkem bodo dobili prebivalci me»ta Kralnburg 4. Reichskleiderkarte (državno ni, kazni CO- za obleko). Da se bo Izdaja vršila brez trenja, odrejam, naj ve) Imetniki gospodinjstva stavljt predloge za Izdajo te nakaznice za gvojce in podnajemnike, ki žive v njihovem gospodinj stvu. Obrazce predloga dobe vel rojaki mesta od 20. do 23. januarja 1943 na gospodarskem oddelku mojega urada In Jih naj v navedenih dneh redno In popolno izpolnjene zopet predložijo. Za prebivalce v Wartu se bodo v navedenem času izdajali obrazci in sprejemali predlogi v starem šolskem poslopju v Wartu. Gori navedeni roki za predloge se ne morejo odložiti, Der Gemeindekommlsj^ar: v zastopstvu Kurt Decker. Schragrollenlagerachsen samt Ra-dern und Reiien iiir Gespannwagen Auto- und Traktorenanh'anger. — Hauswassei-Pumpenanlagen voll-automatisch iur elektrischen AnschluS, sowie auch mit Benz'm-oder DieselmotoTantrieb. Schlauche aller Art: Wasser-, Industrie- und PreBluitschlauche. — Dichtungs-material aller Art; Gummi- und Textiltreibriemen, sopie Kon-aervierungsmittel biezu. Gummi-berufaatieiel, Gummischiirzen und Gummihandschuhe. ANTON GSCHIEL SPEZIAL-UNTERNEHMEN f-OR BEREIPUNflEN U. TECHNISCHE WAREN KLAGENFURT, OTTO-PLANETTA-PLATZ 1 / RUF 1101 V I L LAC H, RINGMAUERQASSE 11 / RUF 4757 Oai za poSevne valjčne tečaje a kolesi in obroči za vprežne vozove, avtomobile in prikolice traktorjev, Crpalne naprave za hiine vodovode popolnoma avtomatične пџ električni priključek, kot tudi na bencinski pogon ali na pogon Dieslovih motorje. Cevi vseh vrst: vodne cevi, industrijske cevi in cevi za stisnjeni zrak. Tesnilni material vseh vrst; gumijaste in pletene gonilne jermene kot tudi za to potrebna sredstva za konzerviranje; gumijaste poklicne čevlje, gumijaste predpasnike in rokavice. Sfrsn g. — Stev. e. K2:BAWANKEy BOTE Sreda, 20. JannsrJa IMI, ^alanlerie - jfJloJe AL. BRIIVOWETZ - KRiWNBURG Luster, Tischsfehlampen und Glufibimen in grower A u s w a h I Radioliaus KLAGENFURT - BURGGASSE NR. 4 KERN Manufahti urwaren Peter JKrnsdieh I^rainbur^ liaubholzetamme am Stock oder geschlftgert zu kaufen gesucht. VermitUung erwUnecht. Johannes Dlppold, H0I2-industrle Vlntgar, In Buchheim, Post GOrlach. Ruf Nr. 8. Dcbia listnatega drevja na panju all posekane kupim. Posredovanje zaželeno. Johannes Dlppold, Holzlndustrie Vlntgar, In Buchheim, Post Gfirlach. Ruf Nr. 8. '^ofiann (Dsojni^ Manufakturwaran-Handiung Kralnburg, Adolf-HItlar-Р1а1ж tkodU t Jcsef Лобб KohU Koks Holz Baumaf#rial Krtinburg, Veldeser StraB« 12 — TeL 193 Obering. VoiUll Spez'alunlernehmen fiir Warme-, Kal te- und Schallisolierungen Sf. Valt a. d. Sawe SozlalverslchemngskassB fflr die besBtzten Geblete Kflratens und Kroins fa Krmnburg В 1150 Unbedingt beachteni Beknnnfmachung •n mile Betrieiliihrer (Arbeitgebtr) Zur Feststellung der tatsachllchen Ge-samtentgelte (Arbeitsverdlenste), die die verslcherten Mitglieder Ihres Betriebes (Haushaits) wfthrend der Zeit ihrer Be-schaftigung bei Ihnen ab 1. Januar 1943 erhalten haben, mufi ab soiort bei {eder Abmeltiung, die nach dem 1. Januar 1943 erfolgt, die Spalte II des Abmeldevor-drucks entsprechende Angaben enthalten. In der Spalte II („Zuletzt bezogenes Gesamtentgelt') 1st also neben der Beschaitigungszelt das Gesamtentgelt in einer Summe anzugeben, das der beschaftigt und versichert gewesene Arbeilnehmer ab 1. janner 1943, oder wenn der Eintritt oder Wieder-eintritt spater erfolgt ist, ab diesem Tage bis zu seinem Austrltt wShrend der Be-schaitigungsdauer-erzielt hatte. Bis zur Ausgabe entsprechend geSnder-ter Abmeldevordrucke ist die dritte — punktierte leere — Zeile in der Spalte II der Abmeldung zu beniltzen! Die SachbezUge sind mlt dem Werte, der fttr sie durch den Chef der Zlvilver-waltung festgesetzt worden ist (siehe Verordnungs- und Amtsblatt, Stack 32 vom 22. November 1941, S. 351, in das Sie gegebenenfalls beim Gemeindeamte Eln-blick nehmen кбппеп), zum Barlohn hin-zuzurechnen. Beispiele: a) Eln Geselle, der einen Stundenlohn von 56 Reichspfennig hat, wird vom 4. I. 1943 bis 13. II. 1943 = 6 Wochen be-schaftigt. Das Gesamtentgelt betrftgt da-her, wenn die. Arbeitszeit 48 Stunden in Jeder Woche betrSgt, 48 X 56 Rpf = 26,88 RM je Woche. far 6Wochen also 161,28 RM; b) eine Hausgehilfin erhalt als Arbeits-entgelt den freien Unterhalt und einen monatlichen Barlohn von 22 RM; der freie Unterhalt wird far Hausgehilfinnen mit 30 RM monatlich bewertet; der monat-liche Arbeitsverdienst betrSgt demnach 22 + 30 = 52 RM. Wird diese Hausgehilfin vom 16. III. 1943 bis 31. V. 1943 be-schaftigt, dann ist als ihr Gesamtarbeits-entgelt in die Spalte II der Abmeldung der Betrag von 130 RM einzutragen. Bel der Abmeldung von Lehrlingen kann die Angabe des Gesamtarbeitsver-dienstes auf dem Abmeldevordruck entfal-len. 1st ein Lehrling Gehilfe geworden und scheidet dieser aus dem BeschSftigungs-verhaltnisse aus, so kann die Angabe des auf die Lehrlingizeil entfallenden Ge-samtarbeitBverdienstes ebenfalls ent-fallen. Da die Angaben lOr die Anwartschaften in der Rentenversicherung und die spft-teren Leistungen aus dieser sehr wichtig sind, mUssen sie, damit nicht bei Eintritt eines Versicherungsfalles unter Umstftn-den Schadigungen des Verslcherten oder ' Schwierlgkeiten in der Feststellung ein-treten, sehr genau gemacht werden. Die Feststellung, wie die einzutragenden Angaben lauten mttssen, erfordert kelne be-sondere Mehrarbeit, well es sich um die-selben Angaben handelt, die auf der Seite 2 der Lohnsteuerkarte gemacht werden massen. Kralnburg, im Januar 1943. Razglas Viem obralo vod; em (delodalalcem)! Da se ugotovijo dejanj ski skupni prejemki, (delovni zaslužki), ki so jih zavarovani člani Vašega obrata, gospodinjstva prejeli v času svoje zaposlitve pri Vas od I. januarja 1943. leta naprej, se mora s takojšnjo veljavo pri vsaki odjavi, ki se izvrši po 1. januarju 1943. leta, izpolniti razpredel II. odjavnice z ustreznimi navedbami. V razpredelu II („Nazadnje izplačani skupni prejemki") se morajo torej poleg dobe zaposlitve navesti skupni prejemki v eni vsoti, ki jo je bil zaposleni in zavarovani delojemalec dosegel v dobi svoje zaposlitve od 1. januarja 1943., ali če se je vstop aH izstop izvršil pozneje, od tega dneva naprej do njegovega iztopa. Dokler ne bodo izdani ustrezno spremenjeni obrazci objavnic, se naj uporabi v to tretja — prazna, punktirana — vrsta v razporedu II odjavnice. Stvarne prejemke je treba priračunatl mezdi v gotovini z ono vrednostjo, ki jo je določil šef civilne uprave. (Glej Verordnungs- und Amtsblatt, kos 32 z dne 22. novembra 1941., stran 351., v katerega lahko, če je treba, vpogledate pri občinskem uradu). Primera: a) Pomočnik, ki Ima mezde 56 Rpf na uro, je zaposlen od 4. I. 1943 do 13. II. 1943. = 6 tednov. Skupni prejemki znašajo torej, če je bila delovna doba 48 ur vsak teden, 48 X 56 Rpf = 26.88 RM na teden, torej za 6 tednov 161.28 RM; b) hišna pomočnica dobi kot delovni zaslužek prosto prehrano In mesečno 22 RM v gotovini; prosta prehrana je za hišno pomočnico cenjena s 30 RM na mesec; mesečni delovni zaslužek znaša torej 22 + 30 = 52 RM. Ako je bila ta hišna pomočnica zaposlena od 16. III. 1943 do 31. V. 1943., so znašali njeni skupni prejemki 130 RM, kateri znesek je treba vpisati v razpredel II objave. Pri odjavi učencev (vajencev) se lahko opusti navedba skupnega delovnega zaslužka. Ako je vajenec postal pomočnik in če je končana njegova zaposlitev, lahko tudi odpade navedba skupnega delovnega zaslužka glede njegove vajeniške dobe. Ker so navedbe zelo važne za pričakovanje pri rentnem zavarovanju In za poznejše dajatve Iz tega zavarovanja, morajo biti napravljene zelo točno, da se preprečijo po okolnostih oškodovanja zavarovanca ali težkoče pri ugotavljanju, kada- nastopi primer zavarovanja. Ugotovitev potrebnih navedb za vpise ne zahteva posebnega večjega dela, ker gre za Iste navedbe, ki se morajo napraviti na strani 2 karte za uslužbenskl davek. Der Letter: gez.: Anton Trop per, Verwaltungsdlrektor. SENF fabrik C.Wenger Klagenfur Urftrl resdi und ттш ESSIG Fabrik C>W«nger Klsoefllurt MEDOPHARM Arznei mittel sind treue Heifer Ihrer Gesundheitl Medopharm-Arznelmlttel sind flur In Apotheken •rhditllch. MEDOPHARM Phqrmazeutische Prđparat* GMsllsdiaft m.b.H. Mundi*n8 KAFFEE ERSATZ fabrik C. Wenger Klagenfur Mi\l] OeiiVSJ Službo dobi Brivskega vajenca takoj sprejmem. Milan Sa-wrl, brivski in friserski salon, St. Veit - Sawe. бзао-1 Vajenca za izdelovanje tehtnic sprejmem takoj ali kasneje. Johann Stefan-ttchitsch, Wagen-erzeuger, St. Veit an der Sawe (Oberkrain). \ 5401-1 Sprejmemo takoj pisarniškega u-radnika za blagajno in fakture in enega pis. praktikanta. Pogoj: znanje nemščine. Dopise na: Hans Hinter-mann & Sohn, Obst, Gemiise etc. GroShandel-Import, Krain-burg. 6398-1 Theodor Rabifsch St Veit an der Sawe Popolnoma iz-vežbano sobarico za prvovrstno zasebno gospodinjstvo v bližini Neu-marktla na Gorenjskem sprejmemo. Dopise pod št. 1021-1 na upravništvo K. Bote Kkgenturt. Vrtnarstvo 'Bretschko, Afi-ling, Hirs&kogcl-gasse 11, takoj sprejme eno služkinjo in eno moško moč za vrtnarska dela. 5400-1 Mlada deklica se Kupim vsako ko- sprejme za pomoč v kuhinji in v hiši pri treh večjih otrocih na manjšem deželnem dvorcu v Lindau am Bodensee. Potni stroški Se povrnejo. Ponudbe s sliko naj se pošlje na Dr. Mattheie, Lindau 4 am Bodensee, Hel-denweg 7. 1024-1 Preddekvca tli uvedenega vodjo partije od stavbnega podjetja za višja gradbena dela na državni železnici v Ober-krainu išče Ing. Jakob Sittler, Krainburg, Alte StralSe Б, ali AR-ling, Adolt-Hitler-StraBe. Gospodično, lahko priprosto, s posebnim talentom za risanje, sprejmem kot pomožno moč v svojem foto-ate-Ijeju. Ostalo po dogovoru. Foto Jug, Krainbur] Služkinjo, ki zna kuhati, pridno in požteno, snažno, sprejmem takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Služkinja". 6368—1 Zdravstven! dom v Stem-u iJče 1 ali 2 zaščitni sestri. V poštev pridejo tudi one osebe, ki so bile pre) zaposlene kot zaščitne sestre. Ponudbe je nasloviti na urad nega zdravnika v Stein-u. 1016-1 ličino, tudi najmanjšo, brinje- vega cveta (bevke). Rabim za inhalacije. Dopise pošljite prosim na K. B., Krainburg pod „Dobro plačano zdravilo". 5404-7 Listnatega rezanega lesa kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jelševe ga, bukovega itd. rranko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-groŽhandel, Kla-genfurt, Volker-markter Strafie, Bahniibersetzung 3501-'7 20-letni mW*4 nič, srednje postave, prijetn« zunanjosti, želi spoznati sebi primerno dekle do 20 let. Dopise l sliko na K. B., Krainburg, pod „Madost bezi'% 6393-20 2enltve KovaSkega vajenca takoj sprejmem. Oskrba po dogovoru. Fran z Oselj, Tazen 46, Pošta St. Veit-Sawe. 6371-1 Hi!no pomočnico, ki ima veselje do otrok in zna nekaj nem-Sko govoriti, sprejme takoj rodbina v Wienu. Predstaviti pri Mirnigg, Klagen-furt, St. Veiter Strafie 5. 600-1 Prodam Prodam 15 mesecev starega bika, močnega, zna tudi voziti. Most« 9. Pošta Scheraunitz. 6Н96Л Gramofonske plošče, State in godalne mstru* mente vsake vrste kupuje' Mu sikhaus Hergeth, Klagenfurt, Burg' gasse 28. Listnatega obli kavega lesa, kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jelJeve-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-grollhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraGe, Bahniibersetzuni 8690- Menlam Prodam doBro ohranjen, globok, čisto zaprt otro-IKfainburg, nourg. 6850-1 Vešča blagajni-čarka z znanjem nemščine za restavracijo v Krainburgu se takoj sprejme. — Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Vestna". 5848-1 Ški voziček znamke .Velebit'. Naslov pove K. B., Krainburg. 5887-6 Zelo frekventno višinsko sonce, 110 in 220 voltov, zamenjam za dober pisalni stroj. Doplačilo v gotovini. Dopise na K. B., pod Vsled poimnjk«-nja zveze s (ve^ torn želi 2e-letni mladenič spoznati simpatično gospodično od 18 do 24 let, ki bi mu zaupala. Resne ponudbe I sliko, ki se vrne na K. B., Krainburg pod „Zaupaj — brez skrbi". 6392-21 Mlad vdovec, 34 let, državni u-službenec z lastno hišo, želi poročiti vdovo ali gospodično primerne starostL Resne osebe naj. Se javijo s sliko, predvsem one, ki ljubijo otroke. Dota ni zaželena, pač pa blago srce. Na K. B., Krainburg pod „Blago srce". 6396-21 Mladenič najlepših let želi znanja v svrho poznejše ženitve г dekletom do 25 let, ki bi imel« veselje do skupnega življenje. V poštev pridejo dopisi 1 sliko, katera se vrne. Dopise na K. B., Krainburg pod Mirno življenje". 6866-k Izguhlleno značko stvo" „Zdrav 6397-15 Prvovrsten foto- __aparat na film Blagajne, varnell/4.6 s filmi za-pred požarom in menjam za dobro vlomom, omare klavir-harmoniko za spise in knjige cventuelno do- Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr, 32. 3554-6 Kupim Kupim še dobro ohranjen divan. Ponudbe na K. B., Krainburg pod: 6391-7. Novo moško kolo zamenjam za vsake vrste stoječ les. Johann Bilban, Woditz 84. 5389-15 ZAHVALA Zahvaljujemo ae veem, ki ste nae ob priliki nenadne zgube našega ljubega očeta, Johanna Auguslina • evojlm prlerčnlm sočustvovanjem ob naSJ bridki zgubi tolažili, veem, ki ste našemu ljubemu očetu ijskazall zadnjo čast, ga apremill v tako lepem Številu na njegovi zadnji poti In vsem darovalcem vencev In cvetja. Radmaniwdorf, 15. Januarja IMS. RodUna AVOUSUN dam Je drugi vrednosti. Do pise na K. B., Krainburg pod Foto". Dopisi lO-letni mladenič z dežele želi znanja z deže-lanko enake starosti ali mlajSo. Dopise s sliko na K. B., Krain burg pod „Mladost". Dne 24. dec. sen* na cesti od T«x-tilbrun«, preko mostu na Savi BergstraGe — Goetheplatz — kokriški leseni most — Am Hang — izgubila zeleno, pleteno volneno jopico brez rokavov. PoJtenega najditelja prosim, da jopo vrne proti nagradi na Maria Sager, Fal-kendorf 72. 6399-23 Zgubila s« je leva usnjena rokavica, rjava, na cesti Safnitz —> Feiditing. Najditelj dobi W lastnika Franza Franko, brivca v Krainburgu ob vrnitvi rokavic« 20 RM najdeni-ne. 1039-22 Razno Dokaz arijtkeg« pokoljenja pri^ skrbi ramiUen« forschung, Graz, Grieskai 60, 8588—28 Opuščene toiarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klagenhxrl Saimstrafie Fernruf 1486 HERREN- DAMEN- UND KINDERKONFEKTION WASCHE STEPPDECKEN ШитШотиШ M ODE WARE N H AUS . VILLACH • STRICK- UND • WIRKWAREN • BETTWAREN • STRUMPFWAREN