Leto XIII Številka 4 April 1982 REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje LJUBNO GORNJI GRAD Osvobodilna fronta Takoj po sramotnem razpadu stare jugoslovanske armade, sledila sta vdaja in razsulo države, so se napredne sile v Sloveniji sklenile upreti fašističnim zavojevalcem. Te sile niso vznikle preko noči, bile so že prej prisotne in so opozarjale na bližajočo se narodno nesrečo, ki kakor jo je pravilno ocenila KP Jugoslavije lahko grozi le od „železne osi”, kot so takrat imenovali zavezništvo med fašističnima Italijo in Nemčijo. Ljudstvo je že ob podpisu sramotnega dogovora z Nemčijo povedalo kako misli in po cestah takratnih mest je bilo slišati vzklike množic „räje v grob, kakor rob”. 'Vladajoči razred pa je kljub temu iskal drugih, zanj ugodnejših poti. Tudi nova vlada in odprava kraljevega namestništva nista preprečili poloma, kajti ljudstvo ni imelo več zaupanja v razred, ki ga je vse čase le izžemal in izkoriščal. Slovenci so takrat kaj hitro občutili pest tujca, ki je neusmiljeno posegal v naše narodnostne in socialne pridobitve. Naša domovina je bila dobesedno preplavljena s tujimi vojaki, uradniki in policijo. Vsi pa so hoteli eno -uničiti naš narod. Na čelo odpora se je postavila, takrat najbolje pripravljena Komunistična partija Slovenije, zbrala je okoli sebe napredne Sokole, krščanske socialiste in izobražence. Se se niso zavojevalci dodobra osvestili, ko je nastalo jedro Osvobodilne fronte. Ob njenem nastanku je bil program v bistvu le združiti vse napredne sile ljudstva v boju proti fašizmu in zavojevalcem. Iz tega se je razvila močna vsenarodna organizacija, ki ni mirovala vse dokler je teptal našo zemljo tujec! Bila je res vsenarodna, saj je zagorel plamen upora tudi med Slovenci onkraj meja. Slo je dejansko za široko ljudsko gibanje za osvoboditev domovine in spremembo starega reda Zaključimo spominsko besedo z mislimi Staneta Kovača: .Neizprosen boj, ki je izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev (žal smo morali po koncu vojne na Primorskem in Koroškem popustiti), nepriznanje razkosanja Jugoslavije; z osvobodilno akcijo in aktiviza-cijo slovenskih ljudskih množic naj OF preoblikuje slovenski narodni značaj in ustvari nov lik aktivnega slovenstva; vse skupine v OF se obvežejo na lojalnost v medsebojnih odnosih; po osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF kot celota in uvede dosledno ljudsko demokracijo. To je bil v osnovi program, ki ga moramo spoštovati tudi v sedanjosti, ko gledamo nazaj, se spominjamo tiste velike, za vse Slovence in Jugoslavijo pomembne odločitve v aprilu 1941.” Ocena volitev v naši občini V razgovoru s sekretarko OK SZDL Rezko Plaznik smo želeli zvedeti oceno poteka volitev in priprav na nje. Na splošno se ocenjuje dejavnost na vseh ravneh dobro, tu gre predvsem pohvala krajevnim organizacijam SZDL, ki so si v predvolilnih postopkih in pozneje tudi med samimi volitvami močno prizadevale razgibati volilno razpoloženje. Pri tem ne gre prezreti dobro delo občinske volilne komisije in vseh družbenih dejavnikov v občini. Seveda so bih tudi primeri, ko ni šlo vse lahko, posebno v tistih organizacijah združenega dela, kjer so stali vodilni delavci ob strani, pa morda z njimi vred tudi določene sredine družbenih organizacij. Volitve same so potekale v redu, tako v delovnih kolektivih, kot v krajevnih skupnostih. Tudi volilna udeležba je bila zadovoljiva. Če bi najprej navedli nekatere številke za delovne organizacije, potem gre za ugotovitev, da so na 19 voliščih v kolektivih volili 100%, le v TOZD Iverna je bila volilna udeležba samo 87 %. Povprečna udeležba v združenem delu je torej 95,73 %. Le malo manj pa na voliščih obrtnikov 95,18 %. Boljša je bila odzivnost v krajevnih skupnostih kjer je skupni odstotek 96 %. Tu izstopa KS Šmartno ob Dreti z udeležbo 91 %. Na sploh menijo v političnem vodstvu občine, da je smatrati volilno udeležbo za zadovoljivo. Seveda je sedaj pred nami velika naloga, da poživimo delegatsko delovanje na vseh ravneh družbenega odločanja. Ne moremo se zadovoljiti samo s povprečnimi ugotovitvami, da marsikje še ne gre tako kot bi moralo. Z delom in prizadevanjem moramo pomagati delegatom, da bo njih delo uspešno. Uveljaviti moramo način dela naših skupščin do te mere, da bo tudi delegat imel občutek po- membnosti v družbenem dogajanju. Žal še vedno ugotavljamo, da naši volilci niso dovolj izbirah med kandidati tam kjer so bile liste „odprte”, se pravi kjer je bilo več kandidatov, kot pa jih je bilo treba izvoliti. Vse preveč se je namreč dogajalo, da so obkrožali kar po vrsti potrebno število, ne glede na to, da so potem izpadli včasih najboljši, ker so pač po naključju v abecednem redu na koncu. Glede tega bi morali v bodoče volilce bolje poučiti. Morda tudi niso povsod volilne komisije dovolj svetovale, kako naj se voli, da gre za izbiro kandidatov! Seveda se je tudi tokrat zgodilo, da so nekateri predlagani možni kandidati sodelovanje odklonili. Za predvidene naloge v SIS je bilo takih primerov 5. Pa tudi sicer je bilo nekaj primerov, ko so ljudje, ki bi zaradi svoje politične pripadnosti morali sprejeti funkcije te odklonili. Prav o takih pojavih pa bi morali v okviru družbenopolitičnih organizacij več spregovoriti in tudi ukrepati. Ob zaključku bi še kazalo navesti rezultate volitev po posameznih krajevnih skupnostih, oziroma kolektivih. Mozirje 98 %, Nazarje 96 %, Rečica 98 %, Ljubno 93 %, Luče 96 %, Solčava 98 %, Šmartno 91 %, Bočna 96%, Gornji grad 98 % in Nova Štifta 98 %. V 34 kolektivih so 100 % glasovali v šolah Mozirje in Gornji grad, ZKZ TOZD Trgovina in gostinstvo, ZKZ skupne službe, Glin TOZD Energetika in vzdrževanje, TOZD GG Gornji grad, Elkroj skupne službe, Savinja Mozirje, VEZ skupne službe, VEZ Kovinarstvo, VEZ Učila, Uprava SO Mozirje, Cinkarna Ljubija, Feriti Ljubno, Zdravstvo Mozirje, Grmada Gornji grad, PTT Mozirje, Turist Nazarje in WZ Mozirje. Redko imamo priložnost, da v naši občini spremljamo zvezno štafeto mladosti kot simbol bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Živeti srečno, svobodno in ustvarjalno v socialistični samoupravni skupnosti pomeni tudi prevzeti odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravne demokracije, kar se mora odražati v neposredni aktivnosti za uspešno delovanje našega socialističnega samoupravnega sistema. Štafeta mladosti v katero se iztekajo misli mladih, od Đevđelije do Triglava, misli prežete z idejami socializma, humanizma in neomajno vero v človeka, bo med nami v nedeljo, dne 25. 4. 1982. Sprejeli jo bomo v Letušu ob 11,35 uri in jo spremljali na poti v Mozirje, Ljubno, Gornji grad in Črnivec, kjer jo bomo ob 12,50 uri predali mladim iz kamniške občine. OK ZSMS MOZIRJE Izvolili vodstvo SZDL Na zdanji seji občinske konference SZDL v Mozirju so izvolili za novega predsednika Občinske konference SZDL Mozirje Hinka Čopa, ki je doslej opravljal naloge predsednika skupščine občine Mozirje. Za sekretarko pa so ponovno izvolili Reziko Plaznik, kije te naloge že opravljala v zadnji mandatni dobi. Zaradi kadrovskih sprememb v komiteju OK ZSK v Mozirju so namesto Jožeta Rakuna izvolili v predsedstvo OK SZDL Bogomirja Strašeka, sekretarja komiteja ZKS Mozirje. Sindikalna odličja Sindikati so namenili letos 10 sindikalnim delavcem srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, prejme pa ga tudi osnovna organizacija sindikata v TOZD Stavbno pohištvo Glina Nazarje. Posebnost je tudi v tem, da ga prejmeta dva predvojna delavska organizatorja Alojz Cigale in Anton Levar. Ostali nagrajenci pa so: Angelca France iz Glina, Anton Funtek, GG Luče, Ivica Selišnik, OŠ Luče, Stane Rojten, Smreka Gornji grad, Stane Šmajs, MGA Nazarje, Vera Fužir, Savinja in Slavko Rozenstein, SO Mozirje. Za praznik Osvobodilne fronte in za 1. maj čestitamo vsem občanom! Delovne in družbenopolitične organizacije, skupščina občine in njen izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti Poštnina plačana v gotovini J kar povzroča premajhno šte-3 vilo gradbenih parcel. Vse to J bo v glavnem odpravljeno z 3 novo izdelanimi in potreb- I 0 gradbeni zemljiščih Podpredsednik IS pri SO Mozirje Franc Miklavc je na vprašanja uredništva o porabi zemljišč in urbanizaciji odgovarjal takole: Koliko zemljišč porabimo letno za urbanizacijo in koliko bo za to porabljeno v tem srednjeročnem obdobju? V srednjeročnem planu _ 1981-1985 je predvideno, ^ da bomo za industrijsko iz- gradnjo porabili okrog 11 ha, za stanovanjsko pa okrog 16 ha površin, kar pomeni, da bomo letno spremenili namembnost površin na okrog 5,5 ha. Poleg tega pa letno porabimo za ceste -predvsem gozdne — okrog 10 ha površin (za 20 km cest). Ali se pri tem upošteva zahteva časa po osamosvojitvi naše republike s prehrano? To se upošteva tako ciljno kot tudi operativno. Posebno v zadnjem času se vskla-interesi urbanistov, I > jujejo ^ kmetijcev in ostalih udele-^ žencev v prostoru glede oču-^ vanja predvsem kvalitetne S kmetijske zemlje. Odklanja-^ mo težnje posameznikov, ki J so postali lastniki zemlje z * dedovanjem, da bi gradili na kvalitetni zemlji. Vztrajali bomo, da bo vsaka KS pridobila ustrezni urbanistični dokument in tako usmerili gradnjo na zemljišča, kjer bodo vsldajeno upoštevani interesi kmetijske proizvodnje ter stanovanjske in ostale izgradnje. Kaj namerava občina storiti za zaščito kmetij&ih zemljišč? V prostorskem vidiku razvoja občine Mozirje za ^ obdobje 1981 — 1985 J kmetijsko zemljišče Je razvrščeno v kategorije: trajno varovane kmetijske površine in druga kmetijska zemljišča. Sedanja - rekel bi - groba razvrstitev zemljišč pomeni začasen ukrep zaščite istih, kajti detajlnejše bo sledila s takoimenovano agro-karto. Že s temi in predhodnimi ukrepi smo v občini zaščitili 721 kmetij; ravno sedaj pa je v razpravi predlog, da bi dodatno zaščitili še 61 kmetij. Ta zaščita pa pomeni, da po 3. členu Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč, le-teh ni možno deliti na več dedičev. Zakaj je toliko izrednih * gradbenih dovoljenj, koliko 3 jih je bilo? izjemnih zastarela Večje število SOjuje doku nimi prostorskimi dokumenti. Eden od vzrokov so tudi zelo visoke cene gradbenih parcel, predvsem pa komunalna ureditev. Tako je bilo v letu 1979 izdanih 12 izjemnih lokacij, v letu 1981 pa 14. Zakaj se izdajajo ta dovoljenja in komu? Pri izjemnih lokacijah gre predvsem za gradnjo objektov za potrebe kmetijstva in v več primerih slabše socialno stanje investitorjev ter na zemljiščih, ki so slabše kvalitete. Pri teh lokacijah gre tudi za gradnjo v manjših zaselkih, kar omogoča ohra-, nitev naselja, ki bi z odselitvijo ljudi v nova naselja zgubila svojo prvobitnost in možnost za razvoj. Prihaja pa tudi do primerov, ko ljudje delijo posestvo in se ustanavljajo nove domačije. Ali ni že preveč počitniških hišic v občini? V občini je trenutno registriranih 117 počitniških hišic. Nekaj pa jih je še v gradnji. Z dograditvijo vseh je računati, da bo le-teh okrog 130. Ali je to premalo ali preveč? Težko je odgovoriti z da ali ne. V kolikor so se lastniki počitniških hišic aktivno vključili v novo okolje, potem smo sigurno pridobili novo kvaliteto odnosov. Žal, v vseh KS ugotavljajo, da se lastniki vikend hišk premalo vključujejo v življenje posameznih krajev in marsikje povzročajo le težave (varstvo okolja, vzdrževanje komunikacij ipd.). Torej, tistih, ki pridejo le preživeti soboto in nedeljo je preveč, tistih, ki pa se vključujejo v razreševanje problemov pa premalo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so počitniške hišice locirane več ali manj na ugodnih mestih glede na potrebe SLO in družbene samozaščite, kar pa predstavlja določeno prednost in ugodnost. Kje so predvidena strnjena naselja teh hišic? S prostorskim dokumentom smo mi opredelili, da imajo za počitniške hiše prednost predvsem opuščeni objekti, pa naj gre za stanovanjske hiše, gospodarska poslopja ali druge objekte. V zadnjem času je zanimanje za izgradnjo počitniških hišic precej upadlo, zato se bomo najbrž izogibali koncentrirani izgradnji. Prostorsko pa so za izgradnjo teh hišic predvidena naslednja območja: Rovte pod Menino, Homec-Brod, Zavodice, Šmihel. (V prihodnji številki bomo objavili še nekatera vprašanja in odgovore o urbanizaciji). I I I I Dela na kolektoqu v Nazarjah Kandidati za nosilce vodilnih nalog Na drugi seji občinske kandidacijske konference je predsedstvo SZDL predlagalo dokončne kandidate za vodilne funkcije v skupščinah SIS in občine. Konferenca je potrdila naslednje kandidate: SKUPŠČINA OBČINE: predsednik skupščine — Alojz PLAZNIK, podpredsednik skupščine - Jože RAKUN, predsednik družbenopolitičnega zbora - Matevž POŽARNIK, podpredsednik družbenopolitičnega zbora - Jožica VEBER, predsednik zbora združenega dela - Marija TE-PlC, podpredsednik zbora združenega dela - Alojz PEČOVNIK, predsednik zbora krajevnih skupnosti — Franc ŠTIGLIC, podpredsednik zbora Brigadirji pozor! V poletnih mesecih, ko oživijo brigadirska delovišča po vsej Jugoslaviji, so novice o preseženih normah skoraj vsakdanji pojav. Kljub temu je informiranost mladih o mladinskih delovnih akcijah še vedno slaba. To se vidi po tem, da se število brigadirjev iz leta v leto manjša. Najmanj je med njimi študentov in srednješolcev. Še vedno se marsikdo raje odloči za počitnice na morju, kot za delo v brigadi, kjer lahko preživiš čudovite tedne. Res je treba kar krepko poprijeti za delo, toda še preden pod tušem izgine blato s trase, pozabiš na dopoldansko kram-panje. Ob športnih in kulturnih dejavnostih se ohladijo žuljave dlani, za prijeten zaključek dneva pa sledi navadno še ples in krajevnih skupnosti ROJTEN. Stane V samoupravnih interesnih skupnostih so predlagani za predsednike skupščin: Vzgoja in izobraževanje Franc Valte, otroško varstvo Marija Kobale, socialno skrbstvo Angelca Miklavc, socialno varstvo Anton Venek, kulturna skupnost Andrej Kranjc, telesna kultura Franc Vuga, zdravstvo Jože Kumer, zaposlovanje Rade Rakun, pokojninsko invalidsko zavarovanje Franc Hriberšek, raziskovanje Marjan Dobrovc, .stanovanjsko gospodarstvo Janez Pustoslemšek. V SIS so predvideni tudi ostali kandidati za vodstva zborov in odborov. Veliko besed, pa prav malo dejanj! taborni ogenj, ob katerem se sklepajo trdne in nepozabne prijateljske vezi. Letos se bo mladinska delovna brigada Občinske konference ZSMS Mozirje „Slavko Šlander” udeležila republiške akcije „Kras 82”. Delovišče bo v bližini Sežane. Akcija bo potekala od 27.6.- 17.7.1982. Skupaj z našo brigado bodo na tem delovišču še MDB iz OK Ljubljane - Center, Murske Sobote in Metlike. Verjetno je še med mladimi kdo, ki si želi v brigado, zato se povežite z predsednikom 00 ZSMS v kraju kjer živite ali v delovni organizaciji, ali pa neposredno z Občinsko konferenco ZSMS Mozirje kjer vam bodo dali dodatna pojasnila. OK ZSMS Mozirje Torkovo razpravo o aktualnih problemih družbenoekonomskih razmer v gozdarstvu in lesni industriji je v prostorih nazarskega GLINA sklical komite občinske konference ZKS Mozirje, vodil pa jo je novi sekretar Mirko Strašek. Da so komunisti iz osnovnih organizacij s področja gozdarstva in lesne industrije na tem posvetu v celoti zadeli žebelj na glavo, bi bila pretirana ocena. To so sicer poskušali, vendar jim je ob pregledu kopice neuresničenih sklepov zadnjih dveh let pošta delovna sapa. Pričakujemo lahko nadaljevanje tega posveta ob zaostreni odgovornosti in z novimi spodbudami za delo osnovnih organizacij po slovenskem kongresu zveze komunistov. Predvsem troje področij je v ospredju: gospodarjenje z lesom, nedovoljena trgovina in slabo usmerjena poraba lesa kot prvo, drugo so vprašanja še vedno šepajočih dohodkovnih povezav in odnosov na razdalji kmet, lastnik gozda - gozdno gospodarstvo in finalist oziroma predelava, tretje področje pa so problemi združevanja lesno predelovanih zmogljivosti v občini Mozirje ob delitvi, dela, večji učinkovitosti, izvozni usmerjenosti, novimi proizvodnimi programi in prizadevanji za večji dohodek. Vsekakor so ti problemi velika naloga komunistov in poslovodnih ter strokovnih’ služb v lesarstvu in gozdarstvu, če je najmanj ena tretjina vseh zaposlenih v občini praktično odvisna od lesa. V gozdarstvu je bil lanski etat v glavnem dosežen, čeprav ni bila dobra struktura gozdnih asortimentov. V Nazarjih so se tudi zavzeli za hitrejši sprejem zakona o gozdovih, pri čemer so ponovno zaostrili vprašanja okrog predvidenih sprememb v obrtnem zakonu, ki naj bi po novem dovoljeval žaganje lesa tudi obrtnikom. To bi v veliki meri, morda celo katastrofalno prizadelo družbeni sektor in Zgornjesavinjčanom bi se lahko obetala kaj kmalu dosti tanjša rezina vsakdanjega kruha. Dlje od besed in dobrih sklepov niso prišli pri načrtih skupnih programov med Glinom in gornjegrajsko Smreko, tudi gozdarji še imajo dosti neodprtih območij, od koder bi lahko pridobivali več lesne surovine, po kateri je nadvse lačna lesna predelava. Premalo je bilo novih pogoz-ditev, v Ivemi pa ugotavljajo, da se v nekaj letih od žagarjev tudi niso sposobni spremeniti v zahtevnejše finaliste, ki bi z manj lesa v izdelke vložili še več živega dela. Vsekakor so komunisti med lesarji in gozdarji ugotovili, da s starimi prijemi in metodami dela v bodoče ne bo mogoče reševati izredno pisane palete problemov, kijih ugotavljajo na vseh mogočih ravneh že vse od 1979. leta, pri tem pa so v različne zapisnike natrosili neznansko veliko dobrih besed, pa sila malo dejanj. Obstoji resna bojazen, da svojih srednjeročnih načrtov ne bodo uresničili, za kar so nekateri razpra vij alci okrivili tudi pomanjkanje strokovnih kadrov in preslabotno poslovno agresivnost. Izredno šibko je še vnašanje novega znanja in inventivne dejavnosti v obeh strokah, o čemer priča tudi podatek, da se delež gozdarstva in lesne industrije v družbenem proizvodu občine Mozirje iz leta v leto manjša. MITJA UMNIK NOVI TEDNIK Nov sestav izvršnega sveta SO Mozirje Zbori skupščine občine bodo na prvi seji izvolili med drugim tudi nov Izvršni svet. Predlog kanidatov je naslednji: Franc Miklavc, inž. les. predsednik, Franc Finkšt, dipl. inž. živalske tehnologije - podpredsednik. Člani pa naj bi bili: Jože Tlaker, dipl. ekonomist, Dominik Miklavc, ekonomist, Leopold Supin, ekonomist, Miro Cigale, inž. strojništva, Ivan Pumat, ravnatelj OS Gongi grad, Milan Cajner, dipl. inž. gozdarstva, Rudi Zager, višji upravni delavec, Anka Žiher, pravnica, Peter Šribar, dipl. veterinar. Letna konferenca ZŠAM Mozirje Zazidalni okoliš Podvrh I Kot že nekoliko let nazaj je tudi letošnja konferenca potekala prvo nedeljo v mesecu marcu. Dobra udeležba priča, daje članska zavest velika. Prav to je potrdilo preko 130 udeležencev. Med udeleženci so bili tudi ugledni gostje kot predsednik SO Moziije Hinko Čop, sekretar ZŠAM Slovenije Stane Že-rovnik ipd. Konferenca, ki je potekala v delovnem vzdušju, je razgrnila vse uspehe in tudi težave, ki so bile v preteklem letu prisotne. Poročila, od katerih je po obse\ gu rstopaio poročilo predsednika L O. Čoparja, so bila dokaj kritična, predvsem pa objektivna. Vsem pa je bilo skupno to, da naj bi poskušali lanskoletno dejavnost še popestriti in s tem neposredno vplivati na večjo varnost prometa. Prav takšne smernice smo dali tudi v plan dela za 1982. Žal pa opažamo, da vozniki vse premalo poslužujejo naše preventivne dejavnosti. Vse premalo je tistih, ki se „prostovoljno” odločajo za anonimno testiranje iz cpp, ali v akciji „Brezhibno vozilo je varno vozilo”. Hinko Čop je podelil priznanja SPV najbolj zaslužnim delavcem na področju prometa. Obenem je izrazil željo, da bi tudi v letošnjem letu delovali tako uspešno in tako zmanjšali krvni davek na naših cestah. TONE PRISLAN Kmetijska dela so v polnem teku s/*- NI Zasedanje občinske skupščine Dne 26. 3. 1982 so zasedali vsi trije zbori občinske Skupščine. Obravnavali so informacijo o gibanju gospodarstva v letu 1981. Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982 skupno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1982, sklep o odobritvi posojila iz sredstev DIS-a Prosvetnemu društvu Mozirje, sklep o najetju posojila pri LB za gradnjo skladiščnih prostorov za potrebe TO in LO, podana je bila informacija o financiranju potreb SLO in DS za leto 1982, določena pa je bila tudi lista zunanjih članov disciplinskih komisij. Gotovo je bila osrednja točka obravnave informacija o gibanju gospodarstva v letu 1981. Delegati so lahko iz gradiva razbrali, da v letu 1981, nismo dosegli predvidene gospodarske rasti 15,5%. Neurejeno raz-meije cen med repromaterialom in cenami kmetijskih izdelkov, slabša kakovost osnovne krme zaradi vremenskih razmer, problematična preskrba s koncentrati, so pogojevali nižjo porast tržnih presežkov kmetijskih pridelkov kot smo predvidevali. Poleg tega ni zaživel SIS za pospeševanje kmetijstva, saj smo zbrali le 1/3 zbranih sredstev. Kljub določenim sistemskim neurejenostim pri gospodarjenju z gozdovi, smo z aktivnostmi uspeli izpolniti letni plan poseka in oddaje lesa. V ostali industriji smo več ali manj dosegli predvideno proizvodnjo. Po dobrih rezultatih izstopata Kemija in Kovinarstvo. V preteklem letu pa smo se srečevali tudi z izgubami. Le-to smo imeli v TOZD Iverna GLIN Nazarje in RTC Golte, izguba pa je tudi na področju družbenih dejavnosti in sicer v zdravstvu. Povsod bo potrebno vložiti izjemne napore za sanacijo tega stanja. Poleg navedenega je bila delegatom podana še informacija o stanju gospodarstva v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Povdarjeno je bilo, da se nahajamo v času intenzivne gospodarske stabilizacije in da so s tem v zvezi naše glavne naloge povečanje izvoza, borba proti inflaciji, kakor tudi prizadevanje za dobro gospodarjenje in s tem v zvezi čim večjo produktivnost, kakor tudi polna individualna in kolektivna odgovornost za sprejete odločitve. Zaradi razvojnih gibanj v SFR Jugoslaviji po sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov je Predsedstvo SFRJ ugotovilo, da je glede na neizogibno zoževanje možnosti za angažiranje dopolnilnih tujih sredstev in nujno odločno krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni menjavi, treba korigirati raven zadolževanja in projekcijo plačilne bilance za tekoče petletno obdobje. V skladu s sistemom kontinuiranega planiranja je treba ekonomskemu položaju v katerem smo, prilagoditi družbeni plan Jugoslavije, plane republik in avtonomnih pokrajin ter planske akte drugih samoupravnih subjektov. Analiza spremenjenih pogojev možnosti razvoja, ki jo bo pripravil Komite za gospodarstvo in planiranje, bo strokovna osnova za spremembe in dopolnitve Družbenega plana s prostorskim vidikom občine Mozirje. Izvršni svet Skupščine občine bo določil svoj program dela za pripravo sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Mozirje. Prav tako bodo morale samoupravne interesne skupnosti preko svojih samoupravnih organov sprejeti sklepe za cjopolnjevanje svojih planskih dokumentov. V OZD bodo morali samoupravni organi preveriti ali so nastali pogoji za dopolnjevanje njihovih planskih dokumentov, upoštevaje usmeritve in kriterije, ki bodo podlaga dopolnjevanju planskih dokumentov v vsej Jugoslaviji. Temeljni nosilci planiranja bodo morali zelo odgovorno pristopiti k delu in takoj posredovati predvidene spremembe svojih srednjeročnih planov. Zaradi vseh teh dejstev je Skupščina sprejela predloženi Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981-1985. STANISLAV ROZENSTEIN SZDL o šolstvu in izobraževanju Na zadnji seji občinske konference SZDL so obširno razpravljali o vzgoji in izobraževanju v naši občini. Iz poročila Ivana Purnata povzemamo naslednje: Osnovne šole opravljajo svoje vzgojnoizobraževalno delo na štirih centralnih šolah in sedmih podružnicah. V šolskem letu 1980/81 je bilo vključenih v vzgojnoizobraževalni proces 1782 učencev: Mozirje (s podružnicami ) - 866 učencev, Gornji Grad (s podruž.) - 357 učencev, Ljubno - 301 učenec, Luče (s podruž.) - 258 učencev-. Pri povezovanju šol z okoljem je ugotovljen napredek, ki pa je predvsem izraz prizadevanj šol, manj pa še vedno ostalih družbenih dejavnikov v ožjem in širšem okolju. Za Jiitrejši razvoj in zraščanje v okolje pa bo potrebno še več neposrednega samoupravnega sporazumevanja predvsem z združenim delom. To sodelovanje bo možno le v okviru jasno opredeljenih programov skupnih interesov delavcev v TOZD in šol na območju krajevne skupnosti. Oblike neposrednega vključevanja učencev v proizvodno delo in pa vključevanje delavcev iz proizvodnje, ki vodijo tehnične dejavnosti na šoli so ugotovljene le na OS Ljubno, kjer je takšna povezava s Kovinarstvom. Število zunanjih mentorjev na šolah je s prejšnjim letom sicer večje (35), še vedno pa je teh mentorjev premalo iz TOZD. V prihodnje si morajo osnovne šole še bolj prizadevati za vključevanje zunanjih mentorjev v svoje delo, predvsem pa osnovna šola Mozirje, ki je imela samo štiri zunanje mentorje. V šolskem letu 1980/81 na osnovnih šolah občine ni napredovalo 23 učencev (1,3 %). Učni uspeh je bil 98,7 %: Mozirje - 98,8 %, Gornji grad - 99,7 %, Ljubno -97,3 %, Luče - 98,4 %. V primerjavi s preteklim šolskim letom je bil uspeh za 0,8 % boljši. Povprečni učni uspeh v celjski regiji je 98,4 %. Brez dvoma je dosežen učni rezultat plod prizadevnega dela učiteljev, ki so s sodobnimi oblikami in metodami dela motivirali učence za delo. Veliko vlogo igra notranja diferenciacija in individualizacija pouka in pa dopolnilni pouk, v katerega je bilo vključenih kar 33 % učencev, v dodatnega pa samo 9 %. Iz tega je razvidno, da šole premalo načrtujejo delo za boljše učence. Pri predmetih je največ negativnih ocen pri tujem jeziku (29), matematiki (28) slovenskem jeziku (17). Sole so izrekle vzgojne ukrepe in sicer: 10 priznanj skupinam učencev, 721 (40 %) pohval, priznanj, nagrad, 84 (5 %) represivnih vzgojnih ukrepov. V šolskem letu 1980/81 je bil v občini ustanovljen koordinacijski odbor pri OK SZDL za razvijanje celodnevne šole. Že v preteklem šolskem letu so delavci šol sklenili, da je treba posebno skrb posvečati vnašanju elementov COS in skrbi za razvoj podaljšanega bivanja učencev v šoli. Tako je bilo v oddelke podaljšanega bivanja vključenih 91 učencev. Osnovna šola Gornji grad se vsebinsko in kadrovsko pripravlja na prehod v COS. Z vsemi svojimi podružnicami, kar pa zahteva še adaptacije in dozidave. Razen osnovne šole Mozirje in njenih podružnic je že povsod vpeljana akcija o brezplačnih učbenikih, tako prejema učbenike v šoli 51 % učencev. Plod lastnega znanja, stroj so izdelali v Smreki po zamisli Staneta Rojtna V Gozdnem gospodarstvu Ko so delavci tega kolektiva ocenjevali poslovanje za lansko leto je prevladovalo prepričanje, da so dobro gospodarili, sicer pa kakor so ugotovili je bilo tako tudi v drugih gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Posek so opravili skladno z načrtovanim, vendar so tu zajeli še dodatne količine, ki so jih pozneje sklenili zagotoviti. To pa pomeni, da so količinski načrt prekoračili. Če bi omenili nekaj številk, ki so pač ob takih prilikah nujne, potem so letni načrt dosegli s 103,4 %. Družbeni del proizvodnje s 101,4% in zasebni s 104,2 %. Uspehi so eno, težave pa drugo! Srečevali so se z mnogimi. Tako ni bilo vedno in povsod dovolj nadomestnih delov iz uvoza, posebno so to občutili v drugem polletju. Sicer razpolagajo z določenim delom deviz, vendar pa te niso in tudi ne bodo zadostovale za potrebne nakupe v tujini, tembolj zaradi tega, ker morajo nekatero domače blago tudi plačevati delno z devizami. Načrt celotnega prihodka je bil dosežen 110,6%, dohodka 105,7% in čistega dohodka 104,6 %. Na prvi pogled izgleda uspeh dober, vendar pa je opaziti kako se delitvena razmerja slabšajo, ker rastejo stroški in družbene dajatve hitreje od akumulacije. Sredstva za poslovne sklade so se tudi zmanjšala vsled velikih zneskov, ki jih je bilo treba združiti v SIS materialne proizvodnje. Ugotovitev, da je bilo v obravnavanem obdobju veliko tujih storitev so obravnavali kot pojav, ki ni najbolj v prid notranji organiziranosti TOZD. Posekano je bilo na tak način 11.098 m3 spravljeno pa X 9. X f KONGRESN <3 ZKS 13.112 m3 ali 23,4% vsega lesa. Z gojitvenimi deli so bili zadovoljni. Posebej velja to za zasebni del gozdarstva. Od organizacij združenega dela so ta dela najbolje opravili v TOZD Gozdarstvo Šoštanj (112,1 %), velja pa za obnovo in za nego gozdov. Ob tem so opozorili, da so temeljne organizacije ZD skoraj povsem opustile storitve na gojitvenih delih za TOK gozdarstva; res je takšno stanje pripisati močnemu pomanjkanju delovne sile, vendar pa se v bistvu odraža nezadovoljivo. S tovornjaki je bilo opravljeno za okoli 16% več kot leto prej. To pa pomeni, da so prevozili 1,503.551 km več. Sicer pa je tako tudi z ostalimi vozili kjer velja ugotovitev, da so prevozila za 69.735 km več od predhodnega leta. Nekoliko manj so prevozili tovornjaki, ki opravljajo le gradbene prevoze. Tudi v avtomehanični delavnici je bilo sicer opravljenih več ur kot v letu prej, vendar za 3,2 % manj kot so jih predvidevali v načrtu za leto 1981. Pri številu zaposlenih ni prišlo do sprememb glede na stanje leta 1980. V obravnavanem obdobju so zaposlovali 462 delavcev, od teh 7 pripravnikov. Seveda je znotraj posameznih TOZD prišlo do sprememb, tako je največji odliv v Gornjem gradu in največje povečanje števila delavcev v TOZD Transport in gradnje. Pri tem pa kaže poudariti, da se je število nekvalificiranih občutno zmanjšalo, povečalo pa število kvalificiranih in drugih strokovnih delavcev. Povprečni osebni dohodki so bili v letu 1980 9.015, v letu 1981 pa 12.732 din. Pri tem so takoj povedali, da seje sicer OD dvignil, vendar pa ne za toliko, da bi ujel dvig življenjskih stroškov. Gozdarstvo se na sploh srečuje z velikimi težavami pri pomlajevanju delavcev'. Vse premalo je zanimanja med mladimi za to delo, čeprav je do te mere udomačeno, ,da bi morali vprašati, ali ni morda iskati krivdo za 'takšno stanje v preskromni zavzetosti pri usmerjenem izobraževanju. Tudi tu bi morah več sodelovati gozdarji! Gasilski dom v Nazarjah raste Organiziranost telesne kulture V Zvezi telesno kulturnih organizacij naše občine so zastopana vsa področja telesne kulture. Kot ocenjuje IO te skupnosti je samoupravna organiziranost v občini dobra. Dogovorili smo se za tri prednostne športne veje v naši občini, to so nogomet, smučanje in odbojka. Premalo pa je bilo storjenega glede samoupravnega povezovanja športnih kolektivov v krajevnih skupnostih, razen na Ljubnem niso nikjer zaživeli odbori za telesno kulturo. Ugotovljeno je, da se množičnost iz leta v leto bolj uveljavlja. To je zelo pohvalno, seveda pri tem izstopajo nekatera okolja. Občinska strelska zveza združuje 8 organizacij s 1193 člani. Komisija za planinstvo povezuje 6 planinskih društev s 1943 člani. Občinska taborniška zveza je imela nekatere težave inje pričakovati preoblikovanje. Zveza osnovnih organizacij za TK v krajevnih skupnostih združuje 12 osnovnih organizacij. Šolska društva imamo 4, vendar v glavnem manflea sodelavcev izven šole. V okviru dejavnosti občinskega sindikalnega sveta je dobro povezana športna dejavnost delavcev. Komisija za odbojko ima nosilca za odbojko v klubu na Ljubnem. To je zelo uspešen ženski športni kolektiv, ki igra v drugi zvezni ligi. V občini so ljubiteljski kadri v glavnem nosilci dejavnosti, čeprav imamo zadosti ljudi usposobljenih za to dejavnost. Težave so tudi s športnimi prostori in pripomočki. Najteže je glede tega v Bočni in Novi Štifti. V ZTKO smo se odločili, da namenimo 59 % sredstev s katerimi razpolagamo za množične dejavnosti, 30 % za prednostne veje ih 11 % za delovni program 7VP7P FRANCŠULEK Naša beseda 82 V soboto in nedeljo, 3. in 4. aprila 1982 je na Ljubnem ob Savinji potekala letošnja občinska prireditev Naša beseda 82. Mladi iz OO ZSMS smo na prireditvi prikazali del svojih programov na področju kulturno—umetniškega izražanja! Osnovnošolci iz Gornjega grada so se predstavih z igrico OLIVE, OO ZSMS Luče seje predstavila z ansamblom in folklorno skupino, recitatorji z Ljubnega so uprizorili recital Jama, dramska skupina iz Nazarij je navdušila z glasbenim recitalom: a bo pomlad prišla, Darko Prislan iz OO ZSMS TOZD Iverna pa je prepeval ob prijetnih zvokih kitare. Po končani prireditvi smo se nastopajoči udeležili še razgovora s Štefanom Žvižejem predstavnikom Področnega združenja gledaliških skupin celjske regije. V prijaznem pogovoru smo mladi na- vrgli nekaj težav, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Po nekod se ubadamo s prostorskimi problemi, drugje je vprašanje tehnična oprema, pa mentorstvo ... Ob tem je potrebno poudariti še množičnost in to na vseh področjih umetniškega izražanja. „Naša beseda” je kulturna akcija mladih in Zveze kulturnih organizacij. Mladi se zavedamo, da bomo morali več stikov navezati s prosvetnimi društvi, ker bomo le tako in samo z enotnim nastopom, enotnim odnosom do kulture ustvaijalnejši, kakovostnejši. Tako bodo izvajalci, kot uporabniki zadovolj-nejši. Ob tej priliki še obvestilo bralcem Šavinjskih novic: Regijsko srečanje Naša beseda 82 bo 28. in 29. aprila v kulturnem domu Mozirje. OK ZSMS MOZIRJE Tito — revolucija — mir Letošnje tekmovanje v znanju Tito - revolucija - mir je potekalo na temo „Titovo obdobje”. To je sedaj že tradicionalna oblika množičnega idejnopolitičnega izobraževanja mladih. Občinsko tekmovanje, ki ga je organizirala Občinska konferenca ZSMS Mozirje, je bilo 2, 4. 1982 v prostonBsžfisnovne šole v Gornjem gradu. Letošnja tema kviza je bila zelo privlačna in zanimiva za slehernega mladinca, saj je lahko dodobra spoznal življenjsko pot in delo našega legendarnega voditelja tovariša Tita. Tekmovalna vprašanja so bila povzeta iz gradiva, ki je bilo posredovano vsem OO ZSMS. Sistem tekmovanja je bil naslednji: vsaka tekmovalna ekipa je štela tri člane, izvedeno pa je bilo v pismeni obliki. Tekmo- vanja se je udeležilo 12 ekip, med katerimi jih je bilo 5 iz osnovnih šol in 7 iz KS in DO. Zmagovalna ekipa osnovnih šol, je bila osnovna šola Fran Kocbek iz Gornjega grada v sestavi: Irena Požežnik, Igor Grudnik in Marta Štiglic. Druga je bila ekipa iz osnovne šole Ljubno ob Savinji in tretja ekipa iz osnovne šole Mozirje. . Med skupinama iz KS in DO je največ znanja pokazal Zgornje savinjski študentski klub v sestavi: Janko Požežnik, Vlasta Poličnik in Jerneja Tratnik. Druga je bila ekipa OO ZSMS Rečica ob Savinji in tretja ÖO ZSMS Ljubno ob Savinji. Zmagovalni ekipi obeh kategorij, se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 17.4. 1982 v Šmarju pri Jelšah. OK ZSMS Mozirje Mladi na Lepi njivi 5 V šolski dvorani na Lepi njivi je oživelo delo mladincev. Poleg udarniškega dela pri ureditvi odra v dvorani, so v sklopu kulturnega tedna uprizorili igro - POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO. Nabito polna dvorana — več kot 250 gledalcev je pričala, kako tudi vaški človek, ki je nekoliko odmaknjen od središča trga, kina;ah drugih odrskih del, potrebuje slovensko besedo z odra, kjer se razvedri in izobražuje. Mladinci so veseli teh uspehov, čeprav so v času priprav skoraj obupali, ker so večkrat vadili po več Ur v neogrevani dvorani. Z igro so preteklo lvHelio gostovali v Belih vodah, zadnjo nedeljo v marcu pa bodo še na Ljubnem. Poleg igre so skupaj z osnovnošolci Lepe njive pripravljah tudi proslavo in pogostitev materam in ženam za dan žena. Kraj nima telovadnice, vendar so mladi v želji po rekreaciji napravili tenis mizo v dvorani, da se lahko po večerih, kadar jim dopušča čas, sprostijo ob igranju tenisa. Krajani Lepe njive pozdravljamo delovne uspehe mladih in jim želimo da ne izgube volje do dela kljub težavam, ki povsod spremljajo vsak trud in delo. KRAJANI LEP’ „VE V TOZD Stavbno pohištvo, kjer so delovne razmere sodobne Delo šole za voznike Delo šole za voznike je bilo v letu 1981 usmerjeno prvenstveno na usposabljanje kandidatov za voznike vozil na motorni pogon. V ta namen je bilo organiziranih 5 tečajev iz CPP za kandidate, ki so opravljali izpit iz kategorij A, B in KT. En tečaj je bil organiziran za učence, ki so želeli opraviti preizkus iz CPP za vožnjo koles z motorjem. Skupno število kandidatov, ki so obiskali navedene tečaje je bilo 255. Za navedene tečaje je bilo opravljenih preko 310 ur teoretičnega predavanja. Uspešnost na teoretičnih delih tečajev je bila dobra, saj se je gibala gibala od 65 % do 74! Za poučevanje praktičnega dela je šola razpolagala s tremi šolskimi vozili in sicer z dvema ZASTAVA 750 in z GOLFOM. Z navedenimi vozili je bilo opravljenih 2860 ur ali 52%. Preostalih 2624 ur ali 48 % je bilo opravljenih s pogodbenimi vozili in sicer je teh bilo sedem. Poleg tega je šola za voznike razpolagala tudi s traktorjem, ki je bil vezan pogodbeno. Delo je v preteklem letu združevalo 11 delavcev, od tega eden redno zaposlen, ostali pa pogodbeno. Tudi rezultati doseženi pri praktičnem poučevanju so dobri, saj je uspeh 61 % - ten. V preteklem letu je opravilo izpit za kategorijo A - 62 kandidatov, kategorijo B — 206 kandidatov, za kmetijski traktor — 8 kandidatov in za kolo z motorjem 45 kandidatov. Povprečno potrebne praktične vožnje za kandidate, ki so polagali izpit iz kategorije B znaša 34,6 ur. Torej v primerjavi z lanskim letom je bil storjen kvalitativni premik, saj je bilo potrebnih v preteklem letu za uspešno polaganje kar 41 ur praktičnega poučevanja. Žal pa iz leta v leto opažamo zmanjšan obseg dela. Ze v letu 1980 je bilo napram letu 1979 opravljenih cca 1000 ur praktičnega poučevanja manj, v letu 1981 pa proti letu 1980 kar 2018 ur manj. Navedeni rezultati o zmanjšanem obsegu dela nas hote ali nehote silijo ali nehote k za-mišljanju o prihodnosti šole za voznike. Novi zakon s spremljajočimi pravilniki to vprašanje še potencira in iskanje najugodnejše rešitve nas navaja na združitev z eno od obstoječih šol. Vendar najprej bomo poiskali rešitev znotraj že obstoječe organiziranosti in z še večjo zavzetostjo poskušati povečati obseg dela. TONE PRISLAN Beseda deleq Na sejah zborov SO Mozirje se vse bolj pogosto oglašajo delegati s pripombami in vprašanji. Vse to kaže, da se na vsebino sej dobro pripravijo. Nekaj utrinkov iz ene zadnjih sej. Lojze PLAZNIK, delegat zbora. Že štirikrat so vsi napori padli v vodo in zato mora biti to vnešeno v predlog Resolucije. Obveznosti iz samoupravnega sporazuma za vzdrževanje turistične agencije v Mozirju, sta izpolnjevali od vseh podpisnikov le ZKZ in GP Turist Nazarje. S tem se ni zbralo dovolj sredstev za vzdrževanje te agencije oz. biroja. GP TURIST seje dogovoril za manjkajoča finančna sredstva s SOZD-om MERX-om, Celje, ki je postavil pogoj, da delavec v turističnem biroju 2/3 delovnega časa porabi za delo v MERX-u (področje Pohorja). Tak način dela sigurno ni sprejemljiv za dolino. Vstrajati je treba pri izpolnjevanju podpisanega samoupravnega sporazuma. Problemi so tudi na področju kmetijstva; obrtne dejavnosti in turizma. V sedanjem času imamo mnogo manj posteljnih zmogljivosti kot nekoč. Včasih se je ta dejavnost izredno podpirala. Danes se dajejo razni krediti, vendar večkrat tudi takim ljudem, ki nimajo pogojev za kmečki turizem. Za takšno stanje je kriva tudi občinska skupščina. Premalo smo dajali kreditov drugim občanom. V TOZD Stavbno pohištvo Glina Časi, ko se je vse prodalo so mimo, meni vodja TOZD Stavbno pohištvo v Glinu Anton Boršnak. Vse nas je nekoliko uspavala nakupna mrzlica v preteklosti, ko je gradbena dejavnost naravnost cvetela. Tako smo dejansko ravnali kratkoročno, ko nismo načrtovali razvoja lesne predelave v dolini skupno in s posluhom na smotrno delitev dela. Vsi delamo vse, pa še kljub temu nekaterih izdelkov ne izdelujemo, če bi hoteli govoriti o popolni jjonudbi stavbnega pohištva. Se vedno nekatere izdelke za nas izdelujejo obrtniki, denimo sobna vrata. Razni oblastveni posegi so v naši stroki bolj kot kje druge običaj. Tu gre za določanje cen izdelkov, ki so največkrat posledica takega ravnanja in neustreznega spremljanja poslovnih razmer na trgu surovin. Tu prihaja do prodaje v lastno škodo. Količine razpoložljivega lesa silijo izdelovalce v tej gospodarski veji k razmišljanju o manjši porabi surovine na izdelek. V tem so že uspehi občutni, vendar bo treba s temi prizadevanji nadaljevati in opremljati lesne izdelke z materiali, ki niso tako dragoceni. Če povzamemo nekatere podatke iz poslovnega poročila, potem je treba najprej povedati, da so količinski načrt v letu 1981 dosegli 99,9 %. Proizvodnja je koncem leta padala zaradi manjšega števila delavcev. Delavci so dali na postavljen načrt pripombe in predlagali spremembe pri „montaži“, žal pa pristojne službe tega niso upoštevale. Proti koncu leta je zmanjkovalo lesa, kar je seveda usodno vplivalo na količino iz- delkov. Tudi z okovljem so bile težave, marsikdaj ga je hudo primanjkovalo. V TOZD kritično ocenjujejo prodajo izdelkov, ki je bila včasih pod pričakovano. Iskreno se želijo spoprijeti z nekaterimi nepravilnostmi, kot delovno disciplino in podobnimi vprašanji. Tudi nagrajevanje smatrajo, da ni ustrezno, kar je pripisati samemu načinu ki ne nagrajuje dovolj prizadevnosti. Ko je nanesel pogovor na dogovarjanje lesarjev v dolini je Anton Boršnak dejal, da so bili dosedanji poskusi malo uspešni. Še vedno je premalo volje, da bi s skupnimi napori reševali vprašanja, ki so pomembna za vse delovne ljudi doline in ne zgolj za vodilne sredine. Tudi neurejena prodaja lesa v gradbene namene marsikdaj pospešuje črno prodajo najboljšega lesa. Vse to in še bolj pa usmerjanje razpložljivih količin lesa bi morali sporazumno urediti in ne samo v okviru lastnih „plotov“. Vsi brez izjeme bi morali poskrbeti za čimboljšo predelavo lesa, tako bo izdelek oplemeniten z živim delom. Ne glede nato ali bo komu všeč ali ne, bomo morali najti kaj hitro enoten jezik, pri čemer pa bi morali komunisti v posameznih kolektivih stati v prvih vrstah. Sicer pa ne smemo čakati na sporazumevanje predolgo, saj nas bodo kmalu prilike še bolj potisnile v skupne vode. Tako je razmišljal Anton Boršnak, predsednik OK ZKS in nadaljeval, da so v vodstvu komunistov v občinskem merilu čvrsto odločeni pospešiti razvoj stvari v tej smeri. Pri tem mora priti do izraza osebna odgovornost ne glede na sredino v kateri se bo ugotavljala. TRATNIK Mara, delegat KS Moziqe: Menim, da je izredno pereča situacija okrog izgub v zdravstvu. Vendar ne bomo mogli stvari vedno samo sanirati, ampak bi morali storiti vse, da bi se izgube preprečevale. To je ena izmed glavnih nalog izvajalcev. POLIČNIK Ivan, delegat KS Gornji^RB: Zdi se mi, da bo nastal velik problem glede zaposlovanja mlade generacije. Usmerjeno izobraževanje ne bo rodilo dobrih sadov, ker je preveč teorije in vse premalo prakse. Ribiči v luči družbene samozaščite Tudi mozirski ribiči so se s posebej ustanovljeno komisijo pri družini vključili v izvajanje nalog družbene samozaščite. Kljub temu, da Ribiška zveza Slovenije ni posredovala podrobnejših navodil o delu teh komisij, so po lastni presoji pričeli delovati. Pod vodstvom Bojana Karčeta, ob sodelovanju Jožeta Celinska in Zlatka Pajka so izdelali načrt, ki ga je izvršilni odbor družine sprejel, potrdili pa so ga tudi zbori ribičev. Tako je delo komisije dobilo vsestransko podporo članstva. Poleg splošnih nalog v zvezi s to dejavnostjo so si ribiči zadali še „čisto“ njihove. Seveda so tu v prvi vrsti poudarili ohranitev ribjega in drugega življenja v vodah s katerimi gospo-_ darijo. K uresničevanju te obsežne naloge sodi dobra čuvajska služba, ki med drugim ugotavlja onesnaževanje voda, preprečuje odlaganje smeti ob bregovih rek ter nadzoruje pravilno ribarjenje v vodah družine. Nadzira obrežja po poplavah in obvešča o poškodbah pristojne službe posebna skupina iz vrst članstva. Ta opravlja dalje nadzor nad raznimi vodnimi gradnjami. Družina vpokliče reševalne skupine v primeru potrebe, oziroma ko gre za obsežnejše škode, ko je treba ribe reševati in podobno. Odslej bo imel vsak revir svoj odbor za SLO in DS. Predsedniki teh odborov bodo vključeni v komisijo pri družini, ki bo odslej štela 6 članov. Iz vsega navedenega sledi, da so se mozirski ribiči temeljito pripravili na morebitne nesreče ali druge okoliščine, ki zahtevajo širšo dejavnost. Svoje članstvo pa na poseben način osveščajo o delovanju v primeru, ko gre za družbeno premoženje ali pa ko nastopijo večje naravne in druge nesreče. FRANC POGELJŠEK t olišču v Lučah TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE n. sub. o. Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJAČ PTT POŠILJK za nedoločen čas, s polnim delovnim časom pri ptt enoti Ljubno ob Savinji Pogoji: — Končana ali nedokončana osnovna šola — vozniški izpit A kategorije ali izpit iz znanja cestno prometnih predpisov — 1 mesec poskusno delo Kandidati naj pismene vloge naslovijo na Komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Titovo Velenje, Veljka Vlahoviča 40, 63320 Titovo Velenje v roku 15 dni od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave. Hitro ukrepanje je pri gasilcih poglavitna naloga Presenečenje ob dnevu žena Bila sem presenečena, ko me je soseda poklicala pred njeno hišo. Najprej sem mislila, da je klic namenjen fantiču, ki se je igral ob cesti; ko pa me je poklicala še enkrat, sem vedela, da kliče mene. Pred hišo so na klopi sedele tri ženice: Jurjevec Ivanka, Krumpačnik Elizabeta in Hodnik Lucija. Bil je topel dan, zato so se hotele naužiti prvih spomladanskih žarkov. Moji radovednosti so kmalu zadostile, saj mi je „teta Ivanka“ (kot jo kličemo v vasi) začela pripovedovati: „Tako dolgo sem že mislila, da ti bom povedala, a nikoli ni bilo pravega časa za to. Me tri smo sklenile, da te naprosimo, da napišeš za Savinjske novice nekaj v našem imenu. Zelo sem bila namreč presenečena, ko me je za naš praznik, 8. marec, obiskala mladinka ter mi ob prazniku čestitala in mi v imenu OO ZSMS Rečica ob Savinji poklonila nagelj ček in voščilnico.“ „Res, nisem vedela, kaj bi naj rekla, tako ste me presenetili,“ se je v pogovor vključila tov. Krumpačnik. Mladinci naše OO ZSMS smo že v februarju sklenili, da bomo za 8. marec obiskali naše starejše občanke. Srečujemo jih vsak dan, vendar pa nekako nimamo časa za pogovor z njimi. Tako smo se v vsaki vasi spomnili ženic, ki živijo večino- ma same in se na svoj praznik mogoče niti ne spomnijo. V rečiški OŠ smo tudi pripravili razstavo ročnih del, ki jo je obiskalo tudi veliko predstavnikov „močnejšega spola“. Razstavljalo je okrog 20 mladink in mladincev in obiskovalci so bili z našimi izdelki zelo zadovoljni. Moje tri sosede si razstave sicer niso ogledale, vendar so bile presrečne, da smo se spomnili nanje. „Teta Ivanka“ mi je zaupala, da je potem, ko je nepričakovana obiskovalka odšla, kar obsedela in po obrazu so ji začele teči solze. Tov. Hodnik Lucija pa je dodala, da je po radiu sicer slišala, da se naj mladinci spomnimo tudi starejših, osamljenih žena, vendar si ni mislila, da se bo to naredilo tudi v naši KS. Še naprej smo klepetale, tako da je sonce izginilo tudi že za zadnjimi obronki gora, ko sem jih zapustila. Vse tri so mi kar naprej zatrjevale,- da tega ne bodo nikoli pozabile. Upam, da so bile skromnega darila vesele tudi vse ostale žene, ki smo jih obiskali ter z njimi malo pokramljali. Bila sem vesela, da smo mladi organizirali to akcijo, saj tudi takšni drobni dogodki krepijo odnose med starejšimi in mladimi. CVFTA PFGNTK OO ZSMS REClCA OB SAVINJI Delovni v Varpolju V Varpolju je v zadnjem času viden znatni napredek, ki je vsekakor plod solidarnosti in prizadevnosti vseh krajanov Varpolja. V lanskem letu so bile asfaltirane vse ceste v katere so vložili preko 76 starih milijonov lastnih sredstev. Končana je bila tudi akcija napeljave telefona in z veseljem ugotavljajo, da ima telefon vsaka četrta družinska skupnost. Iz sredstev krajanov in KS, kakor tudi iz izkupička od veselice je bila zgrajena avtobusna čakalnica, katere so pred- vsem veseli „vozači“, ki so več let čakali avtobuse kar na prostem. Iz izkupička od veselice so nabavili tudi 20 priročnih gasilnih aparatov, kar je edinstvena akcija v občini vredna posnemanja. Krajani izražajo pohvalo tudi vsem činiteljem v KS kateri jim nudijo vsestransko pomoč še posebej z idejami, ki jih kraj, ki se hitro širi in razvija še kako potrebuje. S sedanjim delom pa kot pravijo ne bodo končali, imajo že nove ideje, ki pa jih bodo v solidarnosti izvedli. F. S. Mladi na delu. V Elkroju so se z dijaki na proizvodnem delu pohvalili. Bili so pridni in dobro so se vživeli v delovne naloge * Naši igralci v Ljubljani ZKO mesta Ljubljana je v počastitev kongresov Zveze komunistov organizirala prireditve pod naslovom „NAŠI DOSEŽKI”. Prireditev je šest. Izvedene so delno v_Cankarjevem domu, delno v Šentjakobskem gledališču. K sodelovanju so povabili tudi amatersko gledališko skupino iz Gornjega grada, ki je uprizorila Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Drama je bila v Šentjakobskem gledališču na sporedu 22. marca. Gornjegrajski igralci so bili Qb prihodu v Ljubljano prijetno presenečeni, ko so izvedeli da so bile vstopnice razprodane že v predprodaji. Buren aplavz, s katerim so gledalci nagradili igralce ob koncu predstave, pa je bil dokaz, da so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Tajnik ZKO mesta Ljubljana, tovariš Dobravc, je gornjegrajskim igralcem po končani predstavi izrekel zahvalo z željo, da bi se taka kulturna srečanja še nadaljevala. J. P. V Gornjem gradu so ustanovili Taborniški odred IV. operativne cone. Pripravili so namreč ustanovni občni zbor na katerem so obravnavali pravila, opravili poimenovanje po sloviti partizanski skupini, ki je med vojno mnogo delovala v okolici Gornjega grada, dalje so sprejeli obsežen in zahteven načrt dela za leto 1982 in izvolili odredo-vo upravo. Sekretar OK ZZB NOV Vlado Košir je opravil slovesnost poimenovanja odreda nato je sledilo poimenovanje čet in klubov. Četa v Gornjem gradu se bo imenovala Smreka, klub pa bo nosil ime Dreta. Klub v Radmirju se bo imenoval Zvez- Za varnost na cestah Že večkrat smo poročali o delu Sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje kot telo občinske skupščine, bregova skrb je nenehno spremljanje varnosti na cestah. V zadnjih letih se je močno povečalo število vozil v občini, tako je osebnih skoraj za 1000 več kot v letu 1978, traktorjev pa kar za enkrat več. Manj je le motornih koles. Vendar že takšno stanje narekuje mnogo nalog pri preprečevanju nesreč. Svet ugotavlja, da so na nekaterih cestah slabi vozni pogoji, posebej omenjajo odsek Ljubno—Luče in Nazarje—Gornji grad. Neurejena avtobusna postajališča so posebno zaskrbljujoča, Neurejeno je tudi križišče pri bencinski črpalki v Mozirju, neurejeni razni prehodi za pešce in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa je vsega obsojanja vredno namerno poškodovanje prometnih znakov. Takšna dejanja lahko pripeljejo do hudih prometnih nesreč. Prebivalci bi Prodajalna Gorenja v Nazarjah Da je mogoče v Nazarjah dobiti razne izdelke Gorenja, kot sestavljene organizacije združenega dela je že znano. Gre za prodajni center TOZD Promet servis. Tako je seveda omogočena tudi ustrezna izbira blaga. Redno imajo izdelke TGO Gorenje, Glina in Varstro-ja. Lahko pa posredujejo domala izdelke vseh DO Gorenja (13) v državi. Preko te trgovine gre vsa maloprodaja številnih glinovih izdelkov. Ukvarjajo se tudi s prodajo izdelkov obrtnikov, ki poslovno sodelujejo z ZKZ Mozirje. Kot je poudaril poslovodja Mirko Cigale so glede tega šele na začetku. Želeli bi nuditi še več blaga tako bi kupec pač našel vse kar rabi za dom pri njih. Za sedaj prodajo največ izdelkov Glina, kar 85 % vsega prometa! Seveda morajo iskati še drugje razne kose stavbnega da, četa na Ljubnem Hitri flosi, in četa v Lučah Loka. Na občnem zboru so sodelovali taborniki iz Gornjega grada, Luč, Ljubnega in Radmirja. Izvolili so upravo, ki jo vodi Jožica Pumat, načelnik je Miran Purnat, člani pa Minka Naglič, Marija Rajter, Janez Tajn-šek, Ivan Žvipelj, Marjana Stergar, Bernarda Blekač, Janez Tostovršnik, Miro Zupančič, Franc Šulek, Cvetka Marovt in Mira Skok. Dogovorili so se, da ustanovijo svet odreda, ki naj bi skrbel za poglobljeno delo, člane pa bodo predlagali v četah in klubih. Občni zbor so pozdravili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev. morali več paziti na primere, ko se namerno poškoduje kakšno znamenje. Družbena samozaščita je tu na mestu! Vse to seveda povzroča zaskrbljenost, tembolj ko zvemo, da je bilo v letu 1981 35 prometnih nesreč v občini. Dve od navedenih sta bili s smrtnim izidom. Največkrat kršijo predpise osebni vozniki, njim sledijo vozniki motornih koles, nato traktorjev in tako naprej. Svet se mnogo trudi preko šolske mladine preprečevati nesreče, zato so v vseh šolah zelo dejavni. Na šolah imajo prometne krožke, ki skrbijo za . obveščanje naših šolaijev o potrebnem zadržanju na cestah. Seveda je še vrsta dejavnikov s katerimi svet sodeluje. Večkrat skupaj z milico preverja vozila v prometu. Ugotavljajo, da delo komisij v KS še nikjer ni Zaživelo, to pa je pomanjkljivost, saj je prizadevanje za varen promet v tej sredini še kako potrebno. pohištva, ker ga v Glinu ne delajo. Nudijo pa tudi gradbene materiale. Poslovni prostori so le zasilni, predvsem pa ni primeren razstavni prostor, ki bi moral kupcu predstaviti v zadostni meri blago, ki ga ponujajo. Nameravajo graditi, žal pa so časi za naložbe te vrste neprimerni in bo treba še počakati. Gorenje sicer skrbi za ustrezno raven svojih trgovskih prostorov po državi, ima jih kar 36. Zato je računati, da se bodo tudi v Nazarjah posodobili. Mnogi graditelji pa še vendarle ne vedo dovolj o nakupnih možnostih v tej trgovini. Predvsem pa kmetje ne vedo, da lahko tu dobijo molzne stroje „Westfalia”. Pa še tega ne vedo ljudje, da lahko dobijo kredit za vse, razen za električne aparate. Neugledna baraka pač lahko skriva v sebi marsikaj. Franca Planovška iz Lačje vasi poznajo mnogi ljudje zaradi prizadevnega dela v Rdečem križu, seveda pa tudi kot kmeta in očeta številne družine. Le malo je tistih, ki poznajo njegov delež naši osvoboditvi. Že leta 1942 se je povezal s Francem Podrižnikom in delal za OF. Ko so Nemci Franc Planovšek -Boro vdrli v nazorsko organizacijo in pozaprli njene številne sodelavce je Podrižnik v skrbi za svojo družino šel prostovoljno v smrt, saj je lahko pričakoval, da ga bodo okupatorski policisti kmalu odkrili. Že prve dni 1944 seje Planovšek vključil ponovno v delo in je skupaj z Zvonetom Zupanom deloval v okrožni gospodarski komisiji za Zadre tj e Dreta”. Septembra 1944je bil dodeljen prometni četi IV. operativne cone, ki je takrat bila nastanjena v Mozirju. Njen komandir je bil rojak iz okolice Gornjega grada Ivan Mavrič-Čeko. Ko so dobili 3. 12. 1944 ukaz, da napadejo neko skupino Nemcev v Preseki je zaradi ogromne premoči sovražnika prišlo do velikih izgub v vrstah partizanov, komandir Čeko je zaradi strela v trebuh padel, Franc Planovšek—Boro pa je bil ranjen. Rane so zahtevale zdravljenje v bolni- šnici, zato je dobil napotnico za partizansko bolnico „Celje”. Vendar so mu zdravniki na kirurškem centru na Ljubnem zaradi prodora Nemcev to odsvetovali. Tako je odšel k terencem, ki so nad Potokom imeli bunker in se tam pozdravil. Ker je zaradi nenehnih bojev bilo tudi vse več ranjencev so v Tajni nad Potokom uredili bolnišnico PB 2. Franc Planovšek-Boro je postal njen komandant. Stalno je bilo v njej kakih 12 ranjencev, tudi težjih. Rednega zdravnika niso imeli, zato so se obračali na mozirskega dr. Lesniko, ki je večkrat za ceno velike nevarnosti prihajal v Potok, kamor so pripeljali pomoči potrebne ranjence in jih nato vračali v bolnišnico. Boro je bil vse hkrati intendant, bolničar in komandant. Spominja se kako so včasih težko premagovali težave, ki so bile prav v pomanjkanju redne zdravniške pomoči. Bili so z vsemi skrbmi prepuščeni lastni iznajdljivosti in pomoči prebivalstva. Ko je bilo konec vojne so se ranjenci preselili v bolnišnico Topol-ščico, kamor je moral tudi Boro, ki je tam opravljal bolničarska dela vse do leta 1946. S te strani pozna Franca Planovška le malo ljudi! Zahvaljujoč Planovškovi natančnosti so ohranjene dragocene listine o delovanju bolnišnice, tudi bolniški dnevnik v katerem so vpisani vsi ranjenci, ki so iskali pomoč v njej. Priročen dnevnik (ambulantni) je pisal Boro kar sam v majhen zveščič, ki je sedaj v vitrini stalne razstave NOB v Mozirju. Tudi vpisi v dnevnik, ki ga je v glavnem pomagala urejati takratna študentka medicine Iva Cclinšek, ta je prihajala občasno v bolnišnico, so nadvse zanimivi. Pripoved Planovška je ena sama hvala požrtvovalnosti in tovarištvu tistih dni in ljudi! Samoupravne interesne skupnosti sporočajo Višina denarnih pomoči v letu 1982 Pionirje je pozdravil Jože Celinšek, predsednik ZZB NOV Srečanje pionirjev . Zveza prijateljev mladine v naši občini pridno dela. Že večkrat so pripravili večje prireditve in zahtevna srečanja. Tokrat je sklical svet za delo s pionirji pionirsko problemsko konferenco v Mozirju. Udeležilo se je veliko število mladih iz naših šol, prireditev pa so polnoštevilno obiskali tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij, ter mnogi prosvetni delavci. Na konferenci so obravnavali razvoj pionirske organizacije. Posebej pa so se poglobili v posamezna področja dela, kot kulturno dejavnost, športno delo, taborniško in planinsko udejstvovanje, proizvodno-tehnične dejavnosti, Jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo v znamenju tradicij NOV. Srečanje so pozdravili med drugimi tudi predstavniki javnega življenja občine. Reševal je življenja Pravico do denarne pomoči v znesku: 1.200,— din mesečno ima otrok delavca in upokojenca, če skupni dohodek družine ne presega 2.900,- din mesečno na družinskega člana, 850,- din mesečno ima otrok delavca in upokojenca, če je skupni dohodek družine nad 2.900,— do 3.700,— din mesečno na družinskega člana, 450,- din mesečno ima otrok delavca in upokojenca, če je skupni dohodek družine nad 3.700,- do 4.200,- din mesečno na družinskega člana, 450,— din mesečno ima otrok kmeta oz. druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna, če skupni letni katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva ne presega 3.700,— din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki, ki so navedeni v Dogovoru o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom, ki jih je družina, v kateri otrok živi, oz. v katero spada, prejela v letu 1981. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se v primerih, ko se prišteva k osebnim dohodkom, upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka. V skupno gospodinjstvo upravičenca se štejejo starši ali drugi člani družine, če njihovi dohodki ne presegajo 3?900,— din mesečno. Pri kmečkih družinah velja kot zgornja meja tudi več kot 1.930,- din prispevka za kmečko zavarovanje. Pravico do povečane denarne pomoči v znesku: 400,- din mesečno ima telesno ali duševno prizadet otrok delavca, upokojenca ali kmeta, če je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju, 200,— din mesečno ima otrok delavca, upokojenca ali kmeta, ki ima lastnost edinega hranilca, če otrok nima lastnega vira dohodka ali je lastni vir dohodka, ki se všteva v skupni družinski dohodek nižji od 2.900,- din. V primerih, ko živijo občani v izredno težkih razmerah zaradi večjega števila otrok, bolezni oz. invalidnosti staršev ali zaradi drugih socialnih razmer, se denarna pomoč lahko izjemoma poveča na podlagi sklepa komisije za denarne pomoči SOV ob priporočilu komisije pri Krajevni skupnosti, ki mora upoštevati dejansko socialno stanje družine. V takih primerih se denarna pomoč lahko odobri tudi, če po prejšnjih točkah tega sklepa ni bila odobrena. Občani, ki uveljavljajo pravico do denarne pomoči od 1/5—1982 dalje, morajo vložiti Vlogo za uveljavljanje socialno-—varstvenih pravic najpozneje do 30/3-1982. Občan, ki po lastni krivdi ne vloži pravočasno Vloge ali druge potrebne dokumentacije, pridobi pravico do denarne pomoči v naslednjem mesecu po predložitvi Vloge oz. potrebnih dokazil. Denarne pomoči po dosedanjih predpisih se izplačujejo do 30/4-1982. Uskladitve preživnin Preživnine določene do vključno 31. 12. 1980, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 36 % in to od 1. 3. 1982 dalje. Preživnine določene v letu 1981, se od 1. 3. 1982 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov glede na čas kdaj so bile določene in sicer: Preživnine, določene do konca januarja 1981 za 36%, februarja za 33 %, marca za 30 %, aprila za 27 %, maja za 24 %, junija za 21 %, julija za 18%, avgusta za 15 %, septembra za 12%, oktobra za 9 %, novembra za 6 %, decembra za 3 %. Elkroj je tudi letos dobil na mednarodnem sejmu v Sarajevu visoko odličje za svoje izdelke 9. KONGRES ZKS ^ Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. A/WVVVVWV ✓V\AA/“VVWWVV“ 6 ECE3N0VICE Zamenjava osebnih izkaznic Oddelek za notranje zadeve pri SO Mozirje je že v januarju pričel z zamenjavo osebnih izkaznic. Odziv med občani je zadovoljiv in tako je dosedaj delo potekalo v redu. Da bi bilo tudi v bodoče tako, prosimo občane, da se ob uradnih dnevih oglašajo v pristojnih krajevnih uradih (ob po- Strelci so Na redni volilni . konferenci občinske strelske zveze Mozirje je podal poročilo o delu predsednik Janez Žager. Iz njegovih podatkov je razbrati velike uspehe strelske organizacije v preteklem obdobju. Sem spadajo tudi tekmovalni uspehi, tako v občini, kot izven nje. Poudarjen je bil tudi pomen delovanja krajevnih organizacij v obrambnem usposabljanju. Tudi glede strelskih naprav so dosti storili. Dogradili so strelišča v Lučah in v Šmartnem ob Dreti. Seveda so tudi drugje strelci segli po orodju in urejali strelišča. Opaziti je dobro sodelovanje krajevnih in občinske organizacije z družbenimi in ostalimi organizacijami, kar dokazuje nenehna rast zani- nedeljkih in sredah). Ne glede na to ali je izkaznica že potekla ali ne. jo je treba zamenjati! To delo moramo opraviti do konca leta 1984, vendar priporočamo občanom, da opravijo svojo dolžnost ob prvi priliki. SO Mozirje, oddelek za notranje zadeve volili manja za strelstvo. K temu so prispevale tudi šolske organizacije, posebno na Ljubnem, Gornjem gradu in v Lučah. Lahko se torej trdi, da je bilo delo občinske zveze dobro. Na konferenci so podelili odličja in to pismena in plakete Strelske zveze Slovenije. Bronaste so dobili 4 člani, srebrno prav tako 4 člani in eden zlato. Trije so dobili zlato medaljo, medtem ko so pionirjem podelili značke dobrega strelca. Izvolili so novo vodstvo občinske zveze, ki ga vodi Stane Kotnik iz Nazarij, za podpredsednika je bil izvoljen Franc Grobelnik iz Mozirja in za sekretarja Štefan Pungartnik iz Mozirja. TONE MODRIJANČIČ ---------------------------------------------------------- Montažna gradnja „SMREKA" GORNJI GRAD p. o. Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge v delovni enoti žagalnica: 1. odjemanje od strdj'ev v žagainici 1 izvajalec 2. priprava hlodovine in žaganega lesa v žagalnico 1 izvajalec 3. vezanje žamanja 1 izvajalec POGOJI: Za vse tri objavljena prosra dela in naloge se zahteva moška delovna sila, I. stopnja znanj ali nedokončana osnovna šola, starost nad 18 let in primerna fizična kondicija. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe naj prosilci pošljejo na naslov: MG „SMREKA" Gornji grad, p. o. Komisija za delovna razmerja, v roku 20 dni po objavi. Kandidati bodo v roku 30 dni po opravljeni izbiri obveščeni o odločitvi komisije. ikladišče Cinkarne TOZD Kemija v Mozuju pred vselitvijo SKUPNA SLUŽBA SIS OBČINE MOZIRJE Objavlja prosta dela in naloge 1. Pravnik — Skup te službe SIS 2. Tajnik — Občinske izobraževalne, raziskovalne, kulturne in telesnokulturne skupnosti 3. Planer — analitik — stanovanjske in komunalne skupnosti Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. Visoka ali višja izobrazba pravne smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; pod 2. Višja izobrazba družboslovne, pravne, upravno pravne ali pedagoške smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj; pod 3. Višja ali srednja izobrazba ekonomske, upravno pravne ali gradbene smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; — poznavanje delegatskega sistema in družbeno ekonom-> skih odnosov na področju interesnih dejavnosti, — da imajo organizacijske sposobnosti, — da imajo ustrezne moralno — politične vrline. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati 3 pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SKUPNA SLUŽBA SIS OBČINE MOZIRJE. i .... ...n....—..............i .......■■■■.—...... V lepo urejeni knjižnici so otroci radi. Slika je iz knjižnice OŠ Mozirje Knjiga med mladimi V kratkem sestavku so opozorili na ureditev šolske knjižnice v šoli Mozirje. Tiskarski škrat nam jo je zagodel, ne 500, ampak 5000 knjig imajo že sedaj na policah! Poklicna radovednost nas je gnala v knjižnico. Tam je bila mlada knjižničarka, sicer pa učenka Karlica Jenžovnik, kije prijazno pojasnila, da v knjižnici le pomaga, da pa je tovarišica v zbornici. Ni kaj, sprejem je bil prijazen! Kmalu je prišla tovarišica Osterčeva in pogovor je stekel. Namen njenega dela je približati učencem šole knjige, ki jih potrebujejo, oziroma so za določeno stopnjo šole po- trebne. Pohvalila je mlade pomočnice, ki so pomagale pri urejanju knjižnice poleg Karli-ce. so to Urška Vajd. Monika Fludernik, Dušanka Delameja. Vesna Banjevič in Irena Toplak. Začetek marca letos je bil tudi poslovni začetek. Izposoja knjig se stalno veča, kar pomeni, da so mladi knjižnico spoznali, zavedajo pa se tudi prednosti, da je ta kar v šoli. Seveda bodo skrbeli za sprotno nabavo novih in sodobnih mladinskih knjig. Tako bo vseh 19 razredov šole lahko koristilo priložnost izposojanja dobre knjige v sami šoli. Med gasilci na Gorici lz poročila upravnega odbora je bilo razbrati, da so zastavljene naloge domala vse opravili. Opravili so obsežna gradbena dela za potrebe društva, opremili gasilski avto in notranjost stolpa, priredili vrtno veselico, nabavili razno opremo, kupili svečane obleke za žensko desetino ter uspeli na mnogih tekmovanjih. Predsednik Milan Zlovšek je nato še podal pregled članstva po dejavnosti med katerimi je navedel, da imajo 26 pionirjev vključenih v gasilsko društvo. Poveljnik Anton Blatnik je poročal o dejavnosti, o številu vaj in pripomnil, da v preteklem letu v kraju ni bilo požara, kar gre pripisati dobremu delu pri opozarjanju in osveščanju ljudi. Posebno razveseljivo jc, da so s poveljujoči.m delom moštva zadovoljni in številčno močni. Orodjar Maijan Strgar jc podal poročilo o vrednosti orodja in opreme. Skupaj so ocenili premoženje na 1,510.904,00 din. Gasilsko društvo Gorica je imelo svoj občni zbor. Ker gre za gasilce, ki v marsičem prednjačijo, predvsem pa imajo velike uspehe tudi na raznih tekmovanjih, jih kaže nekoliko pobliže spoznati. V društvo je včlanjenih 94 krajanov. Kot so na zboru povedali niso vsi enako prizadevni. Zato so naložili novoizvoljenemu upravnemu odboru, da posveti vso pozornost aktivnosti članstva. Poveljnik je na takšno razpravo dodal svojo ugotovitev, da člani operativnih skupin niso nikoli pokazali nezanimanja za razne naloge, pa tudi pri vajah in nastopih so se izkazali. Predsednik občinske zveze Prane Hriberšek je poudaril, daje prav, ko obravnavajo stvari nazorno, saj so le tako možni uspehi, ki jih društvo dosega. Veliko pozornost posvečajo vzgoji mladih, pa tudi sicer so svoje vrste zelo pomladili. Izobraževanje je velika skrb društva in prav to se obrestuje. Uspešnejši v Turistu Kolektiv našega gostinskega podjetja se je v preteklosti ubadal s hudimi težavami. Te so bile predvsem gmotne in seveda tudi organizacijske. Tako smo lahko zasledili ob koncu leta 1980 preko 53 starih milijonov izgube. Zastavili so spričo tega načrt sanacije in se krepko lotili notranjih težav. Uspehi niso izostali. saj kaže zaključni račun 1981 že dobro sliko gospodarjenja. Akumulacije so dosegli skoraj 70 starih milijonov, seveda so pred tem pokrili še izgubo za nazaj. Ostanek dohodka ocenjujejo tako kot zadovoljiv, saj kolektiv ni mnogoštevilen in je razbit na več poslovnih enot. ki največkrat niso tako opremljene, da bi se lahko govorilo o sodobni gostinski ponudbi. Prvi korak k izboljšanju stanja je tako storjen in ob ustrezni pod- pori in razumevanju v okviru občine bo moč še marsikaj storiti. da se končno tudi pri nas uredi turistična ponudba družbenega gostinstva. Kljub težavam, ki se pojavljajo v poslovanju Turista v Mozirju in Planike na Ljubnem so s prizadevanjem vseh zaposlenih in s pravilno zastavljeno notranjo organizacijo na dobri poti. K temu je treba dodati še vključitev kolektiva v sestavljeno organizacijo Merx v C.elju. ki kot celota predstavlja nosilca razvoja turizma v celjski regiji. Pa tudi osebne dohodke delavcev so imeli. 7500.00 din na zaposlenega. Kar je znatno bolje od prejšnjih let. seveda pa še ne v skladu z željami. Tako se je zategovanje pasu in smeli koraki v poslovnem smislu v tej mali delovni organizaciji dobro obrestovalo! Številka 4 — April 1982 Turistični mlini meljejo počasi Mnogi smučarji so letošnjo zimo obiskali Logarsko dolino. Seveda bi teh lahko bilo še več. če bi redno delala vlečnica na novo urejenem smučišču. Tu naj bi bilo tudi poleti dovolj prostora za taborjenje. Kot rečeno, vlečnica je sicer gotova, vendar pa še za njo ni obratovalnega dovoljenja. V razgovoru z direktorjem gostinskega podjetja Turist Ivanom Sivcem smo zvedeli o stvareh nekoliko več. Omenjeni turistični prostor v Logarski dolini bo treba še ustrezno urediti, kajti zaenkrat so le zasilne razmere, ki pa ne zadoščajo najosnovnejšim zahtevam tovrstne turistične ponudbe. Stanju, kakršno je. botruje vrsta težav. Kljub prizadevanju krajevne skupnosti Solčava in nekaterih delovnih organizacij, ki so sredstva združila, so prav ta vzrok za zastoj. Premalo jih je. Turist, ki je sicer nosilec naloge v Logarski dolini sam ne zmore obsežnih naložb. Potrebna bo napeljava vode, zanjo pa stanejo samo načrti okoli 100 starih milijonov! Zato bo potreben širši dogovor kako naprej. Končno je Logarska dolina skrb širšega kroga delovnih ljudi in tako tudi delovnih organizacij v občini. Seveda je tu še SOZD Merx, ki je načrtovalec razvoja turizma v dolini. Treba bo torej potrkati na mnoga vrata, če bomo hoteli ponuditi v Logarski dolini lep in urejen oddih delovnim ljudem in tujcem. Seveda je nanesla beseda tudi na hotel v Mozirju, kije načrtovan v okviru SOZD Mcrx Celje. Treba jc trezno presojati sedanje možnosti, zato bo treba to naložbo nekoliko časovno odmakniti. Vztrajati pa bo treba na delnih obnovah sedanjih gostinskih zmogljivostih, tako v Mozirju in še kje. Posebno na udaru je gostilna v Nazarjah. Kraj. ki se tako hitro razvija zasluži boljšo gostinsko ponudbo. Ob tem ne gre zanemariti poslovne in turi-: stične ponudbe. Že nekaj let sem je v načrtu pridobitev stavbe v kateri posluje gostilna. Z ustrezno prenovo bi lahko ponudila še prenočitvene možno! sti, ki so spričo rastočega obiska poslovnih ljudi v kraju očitna potreba. Stavba je dovolj velika, da bi se dala kaj dobro prilagoditi potrebam kraja in turizma. Sedanje stanje je seveda do te mere kritično, da zahteva hitre ukrepe, ki jih pa Turist sam ne bo zmogel. V kraju bi se morali dogovoriti skupno, kajti rešitev tega vprašanja že zdaleč ne more biti le stvar gostinskega podjetja. Pestrost vojaških poklicev Vpis na vojaške šole je v naši občini še kar zadovoljiv, trdi predsednik komisije za pridobivanje mladih v vojaške šole in poklice pri OK SZDL Dane Pungartnik. Vendar bi lahko še več naših mladih našlo pot v vojaške poklice, teh je preko 70. Zato je izbira pestra in za vsakogar zanimiva. V okviru komisije potekajo prizadevanja, da bi mlade seznanili s posebnostmi vojaškega šolstva in vojaških poklicev. V času. ko tehnika izredno napreduje postajajo posamezne naloge v armadi zelo zahtevne in zato je potrebno dobro in sodobno šolanje. Tudi Zveza rezervnih vo-jaših starešin si prizadeva za pridobivanje mladih v tej smeri. Vsako leto pripravi vsaj en ogled vojaške šole. Možnosti usmerjanja v tovrstnih poklicih jc velika, saj praktično ni znanja, ki bi si ga mlad človek v armadnih šolah ne pridobil. Poleg tega so nekatere posebne ugodnosti med samim šolanjem, ki jih ne kaže prezreti. To jc brezplačnost in udobnost bivanja v vojaških zavodih. Nadaljevanje študija je možno na vseh ravneh, tja do doktorja znanosti. Kdor želi pridobiti znanje, ta potem ne bo okleval, ko gre za odločitev ali v vojaško šolo ali ne! Seveda se je pa premalo seznanjalo doslej starše o prednostih šolanja. Zato jc marsikdaj vpliv na lastne otroke, ko se odločajo za poklic odklonilen. Največkrat zaradi nepoznavanja prednosti šolanja in vojačkih poklicev na sploh. Oddelek za ljudsko obrambo in Veterinarska inšpekcija POZIVATA vse lastnike konj (ne glede na starost) na oceno sposobnosti in kategorizacijo konj za potrebe OS in drugih struktur SLO, kakor tudi na pregled kužne malokrvnosti kopitarjev, ki bo po naslednjem razporedu: .... V MOZIRJU na Sejmišču, dne 29. 4. 1982 od 07.00 — 10.00 ure. V NAZARJAH ob nog. igr. Kokarje, dne 29. 4. 19f 11.00- 12.00 ure, V ŠMARTNEM OB DRETI za ZD Šmartno, dne 29. 4. 1982 od 12.30 - 13.30 ure. , a V BOČNI za ZD Bočna, dne 29. 4. 1982 od 14.00. ^ 15.00 ure.