Za poduk in kratek čas. Veliki teden na Dunaji. V. Na dvoru se najpoprej vrši slovesno vstajenje ob itirih popoludne. Cesar in cesarica in vse sprem8tvo v polnej gali ali v praznični oblekizberejo se v notranji dvorni kapelici. Mimogredeie o tem kraji nekoliko črtic. Kapela je zidana t gotiškem slogu. Ob zidu na desnici ia levici so na presno naslikani apostoli. Strop kiočajo angelci,  ki molijo okrog velikega križa. Z vrha visi ogromen kristalen luster. Okoli po stenah na okrog najdeš še 6 zlatih svečnikov, ua vsakem po 12 sveč. Na evangeljski strani bili so pripravljeni sedeži za Nju veličanstvi nadvojvode in cesarjeviča. Na eiiistolski pa sedeži za ostale velikaše. Visoko na altarji stalo je sv. resno Telo, zavito v snežnobelo, kakor iz zraka tenko spleteno svilo. Spodej pod altaino mizo v pozlačenem saikofogu počival je Zveličar, češčen in moljen od dveh ljubkih angelcev. Nagrobni napis se je lesketal v velicih, zlatib črkab: nAbsorpta est mors in victoria. (I. Cor. 15, 54). Požrla se je smrt v zmagi". Stene pri altarji bile so zakrite z rudečo po drugod pa s črno svilo. Lučič je gorelo brez števila. Pri grobu se je vsako uro spremenila straža, ki je obstojala iz duhovnika, dveh gardistov z dolgima sulicama, več častnikov od ogrske arcier-garde, dveb kamornikov in mnogo druzih velikašev. Obiskovalci so morali po drugej strani pribajati in po drugej odhajati ter se nedolgo pred grobom muditi, ker bi prevelika stiska in tesnoba postajala. V soboto ob 4 pričela se je slovesna procesija na čast Gospodovemu vstajenju. Naprej so stopali pevci 8 4 trompetarji in 2 bobnarjema; za njimi bogoslovec od sv. Stefana 8 križem in dubovniki Avgustinskega zavoda, potem družina, ministri, nadvojvodi, cesarjevič Rudolf, prelat dr. Meier s svetim rešnim Telom pod krasnim nebom med mnogobrojno asistenco, naposled Nju Veličanstvi pod baldabinom z debelimi svečami v roci. Vrsto je sklepalo mnogoštevilno spremstvo. Iz kapelice se je vila procesija čez ve6 stopnic na tako imenovano Francevo dvtrišče — Franzensbof — kder je 8tala v paradi vsa carska stiaža v sila lepi, dragoceni obleki, ia pa vojaštvo Dunajske garnizone, vsi oficirji in vsi generali. Ko se prikaže sv. rešno Telo, prezentirajo vojaki, zapojo trobente in trompete general mara, in v tem veličastnem trenotku te je obletela neka skrivno-prijetna groza. Še le na prostem se je razvila ia pokazala vsa krosota in lepota te velikosobotne procesije. Okoli na okrog je glava pri glavi, ki strmeče gleda dolgo črto v zlato in skrlat oblečenih spremljevalcev NaJ8vetejšega. Med vednim petjem, zvoDJenjem, godenjem in trobentanjem prispeli smo po tako zvanih poslaniškib stopnicab — Botschafterstiegen — v večjo dvorno kapelo, kteie zidovi so bili prepeti z rudeče-svilnatimi zagrinjali, tla pa so po- krivali tako debeli in težki tepihi, da se je človeku pod nogama vdiralo in šibilo. Na vseh treh altarjih, na steklenem lustru, na večročaatih svečnikib, nabitih po raznih oglih, na koru in pred vhodom — vse povsodi so gorele sveče gotovo kacih 150. Na evangeljski straui bila sta dva krasna, se zlatim prtom pogrnena sedeža zaNju veličanstvi, zadej pa je stalo druzih 8 stolov za cesarjeviča in nadvojvode. Na levo stran je krenilo spremstvo; sami stari, častiti možje, s sivimi lasmi in bradami, s prsi, dekoriranimi z raznimi križci. Celebrant postavi sv. rešno Telo na altar in zapoje Te Deum laudamus; pevci pa in godci nadaljujejo hvalnico, neizrečeno lepo. Za tim zakrožijo velikonočno pesen, ktere kitico ,,resuirexit sicut dixit; vstal je, kakor je rekel", so zapeli tako veličastno, da smo mislili, da se hoče vsa kapela v višine povzdigniti. Potem sta samo dva dečka premilo odpela Tantum ergo in Genitori. Poročam, kar sem videl, da se je marsikomu vtinila in na tihoma vdrla po obrazu solza zanutja. Po blagoslovu stopi vsa asistenca na levo stran in se prikloni carju in carici ter čaka, dokler ne odideta, kar se godi lahko, mirno kakor po taktu. Med opraviloin je cesarica marljivo molila iz mešnih knjig, cesar pa je držal pred se sklenene roke. Pred vhodom poklonila sta se globoko k altarju, tako tudi nadvojvode in ostali možje. Na dvoru ni čez leta dni lepše slovesnosti ©d velikonočne in pa od one na Božjega Telesa praznik. Ves blesk in kinč se tu združita. Morebiti zapelje ta lepota marsikoga, da gleda le zlato opravo in pripravo, in nima potrebne pobožnosti. VeDdar se mora priznati, da prisili taka veiičastna slovesnost človeka z nekako nevidljivo pa vsakako občutljivo močjo k časti božji. Raz- lične dobre in nikakor ne hudobue misli se mu vrivajo, ki nagibajo srce in duba k pobožnosti. Ce je že na zeinlji toli krasna velika noč, koli bode v nebesib pri tronu Zveličarja satnega. Po drugih cerkvah vrši se vstajenje pozneje. Tako v katedrali sv. Štefana ob 6 na večer. Ni treba omeniti, da se najde tukaj in podrugod mnogo kinča in lišpa. v Dr. M. Napotnik. Smešničar 19. Železniški čuvaj pravi knietu, kteri po železnici gre: nbitro se poberite s poti! — tukaj po železnici se ne sme boditi!" — Kmet: ,,Kaj še, to bi mi rprenoro" bilo — jaz imam karto ; jaz bi se tukaj peljati smel, ako net)i vlaka zamudil — ne pa, ka še nebi smel iti". F. Marinic.