Štev. 5. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 1. februarja 1923. Leto LXHL 3£ J JU m Glasilo Udruienja Jugosiov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40-— Din, za naročnike v inozemstvu 60-— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrate, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovari&a v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Seja višjega Jšolskega sveta za Slovenijo, 25. jan. 1923. Predsednik dr. Bevk otvori sejo in poroča, da je ta seja zadnja v sedanji dobi, ki ¡poteče dne 31. januarja: zahvaljuje se večini članom za sodelovanje v pretečem dobi sedanjega višjega šolskega sveta. Uradoma prideljeni uč telji. Po najnovejšem tozadevnem ministrskem odloku se bodo morali vrniti v šolo vsi zdravi učitelji ki so na dopustu zato, da deluiejo v raznih uradih šolskih oblasti: oni pa. ki niso sposobni za šolsko službo, ostanejo še nadalje prideljeni oblastem. Mala matura. Vložila se ie prošnja v Belgrad, da bi glede zrelostnega izpita ostalo vse pri prejšnjih določbah (nič male mature in dr.) in je upanie, da se prošnji ugodi. Prazniki in šolske maše. Kan- Nadrah je interpeliral zaradi mi- 1 nistrskega odloka o praznovanju katoliških praznikov, ki je bil ta mesec razpo-Mctti šolskim vodstvom- V tem odloku v. izpuščen praznik sv. Jožefa, za praznovanje sv. Cirila in Metoda je določen 24. maj in za šolske duhovne vaie so določeni velika sreda, vel. četrtek in vel. petek. Splošno pa določa odlok, naj se nedeljska in prazniška šolska božja služba vrši, kakor je bilo v posameznih krajih v navadi. Interpelant te vprašal če bo višji šolski svet pravočasno naznanil šolskim vodstvom. nai se praznuje tudi praznik sv. Jožefa, nai se vrši praznovanje sv. Cirila in Metoda v nedeljo po 5- juliju, oziroma 5. ulija. če je ta dan nedelja, naj se vrše duhovne vaie v postnem času (ne veliki teden) na način, kakor so se vršile doslej, in da ie šolska maša. kjer je bila doslej uneljana. obvezna za vse učence, za učitelje pa obvezno nadzorovanje nri šolski maši. Dr. Bevk ie odgovoril, da velja za nraznovanie sv. Cirila in Metoda dogovor med škofi in vlado, po katerem je za to praznovanje določena nedelia po 5. juliju. Glede drugih vprašani se je prosilo po- jasnila pri ministrstvu in se upa, da pride odgovor pravočasno- Ker imenovani odlok glede počitnic nič ne določuje, ostanejo kakor so bile. Zato je tudi vernih duš dan prost dan. (Tako poroča kanonik Nadrah o svojem predlogu v »Slovencu«. Opozarjamo na tozadevni odlok višjega šolskega sveta glede verskih vaj in obveznosti, ki smo ga prinesli v zadnji številki. Učiteljstva pa tudi ne morejo siliti k nadzorstvu v cerkvi, ker ie to popolnoma zadeva ka-tehetov in spada to k njihovem predmetu.) Sp sovanje pridig. Tov. gospa Janja Miklavčičeva je in-terpelirala zaradi kateheta Cirila Milav-ca v Tržiču, ki zahteva od otrok, da mu prinašajo v šolo spisano nedeljsko pridigo. Pri tej priliki se ie pokazalo, kako kvarne so za "mladino take naloge. Šolarčki so reproducirali tudi pridigo, ki se je tikala ljubezni ter pouk. kaj ima zaljubljeno dekle storiti, predno se poroči. — Spisova-nie pridig ie bilo že prepovedano od šolske oblasti. — Sklep: Katehetu Milavcu iz Tržiča se prepove na podstavi odredbe višje šolske oblast;, zahtevati od učencev, da bi napisovali nedeljske pridige. Srednješolske zadeve. Sprejem se tropredlog glede oddaje ravnateljskega mesta na državni gimnaziji v Ptuju. Spomenica meščanskošolskega učiteljstva. Društvo meščanskošolskega učiteljstva je vložilo po ravnatelju Humeku »spomenico«, ki se tiče raznih izprememb pri meščanskem šolstvu in učiteljstvu. Dve uri trajajoča razprava je dognala, da so se sprejeli ti-le Ribnikarievi predlogi: 1. za meščanske šole se imenuj poseben višji šolski nadzornik, vzet iz vrst meščanskošolskega učiteljstva: 2. meščan-skošolsko učiteljstvo naj dobi svojega zastopnika v višjem šolskem svetu, a ne na račun sedanjih učiteljskih zastopnikov; 3. zniža naj se število učnih obveznih ur. 4. uvedejo naj se ravnateljske konference za meščanske šole; 5- Nadure naj se primerno honoriraio. kar e že višji šolski svet sprejel: 6. Spomenica se vzame na znanje, višjemu šolskemu nadzorniku dr. Poljancu se pa izreče zaupnica in zahvala na neumornem trudu v prospeh meščanskega šolstva. Imenovanje katehetov. Za stalnega kateheta na I. deški meščanski šoli v Ljubljani je bil imenovan Andrej Ažman in za kateheta na I. dekliški ljudski šoli v Ljubljani stolni vikar Anton Anžič. P. Metod Valjavec. ki ie bil doslej na I. dekliški ljudski šoli v Ljubljani, se prideli ljudski šoli v Spodnji Šiški- Stalna nameščenia učiteljstva. Stalno so bili imenovani: Ignacij Petje za nadučitelja v Tržiču; J. Wittme za nadučitelja v Banjiloki; Josip Prijatelj v Vel. Laščah: Alojzij Peterlin in Fran Rup-ruk na deški šoli v Kočevju; Alojzij Tscherne v Starem logu: Franjo Ekert v Koprivniku: Ciril Kopitar in Niko Lapaj-nar na deški šoli v Ribnici; Golin Milka na dekliški šoli v Ribnici: Žitko Matija nadučiteljem v Vel. Laščah: Kleindienst Lovro v Škrilju: Prinčič Eduard v Rožnem dolu: Vodopivec Olga v Dravi. — Slavoi Dimnik na VI. deški osnovni šoli v Mariboru ;Dr novšek Fran nadučiteljem v Sevnici; Tominc Gabrijela v Artičah; Marija Plane se prideli v Studence. Ponovni razpisi služb. Nanovo se razpiše eno mesto v Ribnici. Učiteljske službe v Loškem potoku in v Robu ter nadučiteljska v Koprivniku se nanovo razpišejo zaradi pomanjkanja koimpetentov. DIsciolinarn' slučaji. Reši se devet disciplinarnih slučajev. Sistemlz'ranja in zidave šol. V Semiču morajo zidati novo šolsko poslopje- Ustanovi se nova dvorazredn'- ca v Mostah pri Kamniku. Za Prevalje se sistemizuje stalno katehetsko mesto. Poziv v pokoj. Zadnja točka dnevnega reda: »Poziv nad 36 let službujočim osebam, naj vložilo prošnjo za stalno upokojitev, se ie prepustila v rešitev bodočemu višjemu šolskemu svetu, ker sedanji ni hotel prevzeti očitkov in posledic, da je pognal več zaslužnih in še z veseljem in uspehom delujočih oseb s silo v pokoj — ko še ni sprejeta službena piragmatika! Po tem predlogu bi bilo upokojenih 185 učnih oseb. med temi nad 150 učiteljev! Kje ie nadomestilo? Pa tudi z gospodarskega stališča bi bil ta poizkus državi le v škodo, ker bi morala plačevati potem dva namesto enega. Najkočljivejše vprašanje pri tem je pa »stanovanjsko vprašanje. Kam bodo šli stanovat dosedanji nadučitelji. ki imajo naturalno stanovanje? Kje bodo dobili novoimenovani stanovanja, posebno v večjih mesitih? Ker ni bilo nobenega predloga več, je zakliučil podpredsednik Dimnik ob 8. zvečer sejo — zadnjo v tej sestavi višjega šolskega sveta- Beseda k „Besedi o naših učiteljicah". V »Slov narodu« štev. 8. z dne 12. januarja 1923 piše bivša učiteljica gospa Marica Bartolova pod gorenjim naslovom, da se danes izšola preveč učiteljic, ki ne dobe do izšolaniu učiteljskih mest. Zlasti so hudo prizadete one učiteljice, ki so študirale zgolj radi preživljanja samega sebe. Krivdo na tem zlu vali delno na omo-žene učiteljice, katerim v splošnem odreka sposobnost službovati kot učiteljica-mati in navaja vzroke. Omožene učiteljice naj bi ostavile učiteljski poklic. Priporoča upostavitev predvojne odredbe, s katero bi se morale odreči učiteljice svoje službe, če bi se omožile z neučiteljem ali pa bi se nai zaprli prvi razredi ženskih učiteljišč za nekai let- Najzanimivejši je poslednji odstavek nienega članka, na katerega si upam in hočem odgovoriti tu LISTEK. Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisal prof. Alojz R e p i č. Psihologija pozornosti uvažuje posebnost kiparsko-rezbarske stroke z ozirom na duševno utrudljivost, ker nudi vsaka druga obrt več iz-premembe. Večkrat se namreč zgodi, da traja isto kiparsko ali rezbarsko delo po več mesecev, ali celo leto dni. Psihološko ni težko razumeti, kako izredno vztrajnost in potrpežljivost zahteva tako delo in kako mora že učitelj v tem zmislu vežbati, trenirati vztrajnost in razpoloženje svojih učencev. Dolgotrajna enakomernost otopi vso "pozornost in sposobnost razlikovanja, vzame veselje do dela ifi oslabi živahni vznik razpoloženja. A oboje, vztrajnost in razpoloženje sta predmeta vaje in oboje moremo s primerno vajo, dušno gimnastiko okrepiti, oziroma poljubno priklicati, računajoč s priroieno napako marsikakega umetnika s finim, izredno utrudljivim živčevjem. Hitra utrudljivost in pomanjkanje razpoloženja ovirata najbolj umetniško delo. A vedno iznova je potrebno dokazati učencem, da je takozvano razpoloženje, inspiracija večkrat prazna fraza, ki daje na eni strani potuho lenobi, na drugi pa ne umeva fiziologije dela. Vsakdo ve iz lastne iz-1 kušnje, da moramo mnogokrat pri začetku dela, predno se spravimo k pisanju, učenju itd., premagati nekak upor, ki tvori samo prehod k drugemu delu. Ko se kolo enkrat zasuče, teče samo dalje. Tako je tudi z razpoloženjem, človek mora začeti delati, če je razpoložen ali ne, delo gre | vedno gladkeje izpod rok, z delom pride razpo-} loženje, kakor tek z jedjo. To je velika skrivnost : dela in uspeha, katero mora poznati vsak uče-; nec. Kar pa tiče prave odmere, težkoče dela in delovnega časa, uči vsakdanja izkušnja, da je srednja mera najboljša in je posebno nevarno nalaganje pretežkega in predolgotrajnega dela, ker isto sarm* slabi uspeh in sposobnost. Pri tem ne smemo prezreti še nekega dejstva iz fiziolo-; gije dela, da utrujenost namreč ni nikoli absolutna, veljavna tudi za vsako drugo delo. Pozornost je utrujena le z ozirom na gotovo delo, a je čila za. kako drugo delo. To važno dejstvo omo-gočuje mislečemu učitelju potrebni počitek in odmor učencev plodonosno izkoristiti z menjavo dela, tako da učenec s počivanjem ne izgubi nobenega časa. Strokovne vaje v vsakem delu, v obdelovanju lesa ali kamena, se vrše po gotovem redu, splošno po sledečih treh stopnjah: 1. propedev-tične, pripravljalne vaie za pravo delo in vežba- nie čutil, očesa in roke; 2. strokovne vaje v obdelovanju pravega materijala, lesa aH kamena; 3. pomožne vaje v pomožnih delih, potrebnih za pripravo in popravo materiiala in orodja ter za izpolnitev, dovršitev glavnega dela, nadalje v tistih pomožnih delih, ki omogočujejo ekonomično, okrajšano, izvršitev (n. pr. raba šestila, merila, fotografije itd.). Vsaka vaja vežba enakomerno sposobnost duha (v spominu pravilno zasnova-nje, spočetje umetniške ideje s pravilnim estetlč-nim občuikom) in sposobnost telesa, mišice rok. Vaje so dvojne, ali predpisane ali proste. Predpisane vaje se vrše po predlogah pod vodstvom učitelja, v prostih vajah razvija učenec samostojno svojo dušno koncipiranje umetniških idej in telesno, ročno spretnost, sposobnost. Pri vežba-nju samostojnosti je paziti na dvoje: da se ne vežba samo mehanična, pasivna in reproduktiv-na samostojnost dela po predlogah in naročilu, ampak tudi produktivna samostojnost, to se pravi, sposobnost lastne dušne koncepcije, kompozicije umetniške ideje, misli, katero potom roka samo prenese iz notranjega sveta spomina v zunanji svet v obliki plastičnega izraza. Vsaka umetnina je samo zunanji izraz gotove notranje umetniške ideje. Vaje v samostojnem dušnem delu, v kompoziciji umetniške misli, se morajo začeti v 2. in 3. letu, seveda postopoma, začenši z najpripro-stejšimi nalogami. Ker v šoli med poukom ni ča- sa, naj se da vsak mesec ena naloga, katero učenec tekom enega meseca izvrši v prostih urah in sicer v plastilinu, kolikor mogoče v splošnih potezah in priprostih ploskvah, samo toliko, da učenec svojo umetniško misel izrazi. Proste vaje naj učitelj korigira samo v splošnem in opozori učenca zlasti na napake pri nalaganju, izpolnitvi prostora in pravilnega grupiranja, a nikoli se naj ne spušča v podrobnosti ali zahteva podrobne izvršitve, ker do tega pride učenec šele pozneje sam. Neverjetno je, koliko pridobi tekom enega leta učenec s prostimi vajami in kako so baš proste vaje neprecenljive vrednosti za ves njegov poznejši razvoj. V pripravljalnih vajah mora postopati učitelj s posebno previdnostjo in učenec mora začeti vedno iznova, čeprav je delal prej že kaj popolnejšega. V začetku naj dela učenec samo s prostim očesom in prosto roko, da se vadi oko razmerja in oblik, a roka spretnih in umerjenih gibov. V tej dobi se ima šestilo popolnoma odstraniti. Pripravljalne vaje se začenjajo vedno z risanjem in modeliranjem. Z risanjem se vadi oko in roka, brez škode se more napaka zbrisati in toliko časa popravljati, da je črta ali oblika popolna. Enako se vadita oko in roka tudi pri modeliranju, tudi tukaj se brez škode napačno črta, oblika odreže in naloži z novim materija-lom. (Dalje prih.) titiaxi 2. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 1. februarja 1923. brez strahu, ker se ne bojim zadeti z odgovorom prav oziroma pravično. Služboval sem na različnih krajih Slovenije, na mani in večrazrednih šolah, po trerih pa tudi v sorskih vaseh, oddaljenih po 2— 6 ur hoda do bližnje postaje — tie do mesta. Bil sem pa tudi dvoje šolsk h let učitelj v Srbiji. Bivša učiteljica Marica Bartolova in z njo vred menda mnogo učiteljic, zlasti začetnic, misli da se jim godi absolutna krivica, če so nastavljene po vaseh. Pravi namreč omenjena bivša učiteljica, da se ji zdi zelo čudno, da pošilja šolska oblast učiteljice začetnice pogosto daleč kam v hribe. Tu so samemu sebi prepuščene. brez nadzorstva, ki ga še vedno potrebujejo, so nevedne in bi se v mestu lahko nadalje izobrazile, ker je v mestu dana ugodna prilika, udeležile bi se lahko umetniških prireditev, priučile bi se še jezikom itd. V vaseh se lahko pogubijo. sa-motari.o in nimajo kot mlada dekleta potrebnega upliva med ljudstvom. Naj bi bile take učiteljice-začetnice v mestih tako dolgo, da bi se naveličale mestnega hrupa, komodnosti in bi se naposled na prošnjo premestile v vasi, hribe. Imele bi sedaj take učiteljice več let. več pameti in več spoštovanja na kmetih. — Lepo, v največ slučajih resnično, odpomoč nezado-coljstva zaželena! Alii se pa dajo v celoti izvesti take želje mladih učiteljic, ne da bi bil drug del mladih učiteljic (vse menda ne bodo mogle dobiti službe po mestih!) in ne pozabimo — učitelji-začetniki pri tem prezrti? Ne delajmo nepravičnih izjem, ne zahtevajmo kavalirstva na škodo drugih! Mislimo raje na enakopravnost učiteljic z učitelji! Da ne pozabimo še na starejše učne moči ki so si z velikim trpljenjem in dolgim šolskim in izvenšolskim delom v oddaljenih vaJseh pač zaslužili toliko, da dobe končno službo v mestih, trgih, kjer laže šolajo svojo deco! Bivša učiteljica Bartolova, kateri ne odrekam dobrega srca in smisla za dobrobit mladih učiteljic (najbrž je sama kot učiteljica okusila ali čula in videla življenje mlade učiteljice brez sreče oziroma brez pro-tekcije) navaja začetku njenega članka, da je socialna krivica, če se ne namestijo učiteljice-začetnice. ki so zato študirale, da si potem služijo potrebni kruh medtem se pa puste v službi one učitelj ice-žene. ki imajo može v dobrih gmotmh razmerah. To ie resnično! Ravno tako je pa tudi resnično in je socialna krivica, če bi 'se nastavljale po mestih mlade gospodične, a stare učiteljice (uč:telji) z otroci za šolanje pa bi morali ostati daleč od mesta — v hribih! Urugo vprašane ie zopet: ali bi mogle biti nameščene po vaseh samo starejše učiteljice? Ce za kako mesto v vasi ni starejše učiteljice mora šolska oblast namestiti pač mlado. Bil sem v hribovski vasi. na dvorazredn'Ci. Vse leto sem poučeval sam — ženske učne moči ni bilo dobiti, čeravno sem za tako ponovno zaprosil in so starši otrok želeli puk v ženskih ročnih delih. Nadzornik mi je pravil, da noče nobena učiteljica v hribe, raje ostane brez službe. Ce se bo vsakemu začasnemu učitelju (učiteljici) dalo na voljo, hoče-li iti v hribovske šole ali ne. no potem bomo še dolgo zanemarjali eno- in dvorazrednice! Imeli bomo sčasoma še več »robskih duš« in črnogledih analfabetov, ki bodo obkrožali na naših višinah mesta in trge ter jih oblegali kot sovražne tabore. Da bi se nameščalo pri nas na Slovenskem za vse enako pravično in da bi imelo vsaj starejše učiteljstvo upanje, priti po gotovem številu let v boljše službene kraje, naj bi se ori nameščanju uči-telistva postopalo enako kakor v Srbiji po njihovem šolskem zakonu čl. 35., ki pravi med drugim: »Varoši in varošsce dobivaju oni učitelji, koji imaju naimanje iednu oeriodsku oovišicu okružne varoš oni koK ¡maju dve Deriodske oov-šice. a Beograd se dobiva tek posle tri poviš ce. Prvenstvo za bolja mesta imasu on' učitelji, koii ¡maju za to oorodične potreb?, odlikuiu se radom u školi i na književnosti.« NB. čl. 33-: »Za prve dve povišice služi se po pet godina, za ostale pa četiri godine.« Po tem šolskem zakonu mora tedaj vsak učitelj(-ica) v Srbiji služiti vsaj pet let na selu- V mesto tedaj pridejo le starejše učne moči. Mlad učiteli(-ica) mora poprei spoznati svoj narod (kmeta), ga spoštovati ter vedeti za njegove običaje, muke itd., potem šele pride na bolje, v mesto, kjer mora pa zooet seznaniti meščane (deco) z narodom (kmetom), ter mestni deci vcepiti »ljubav prema narodu, seljaku«. Dobro nam ,e večini učiteljstva znano, kako ie težko siužiti po vaseh, sosseb-no v hribih in to še naročito po vojni. Ne bran la bi se marsikatera mlada učiteljica oa tudi mlad učitelj iti službovat v gore, a zavest, da se ihna morda dolgo in dolgo .ne posreči priti z gor v druge prijaznejše kraje, to oba straši! Pretrpela bi morda vol.no marsikaj za nekaj let — če bi ihie-la upanje, da imata zakonite mogočnosti oziroma gotovosti, priti na boljša mesta. Po omenjenem srbskem šolskem zakonu soioli ne more in ne sme noben učiteljica) izpod pet službenih let zaprositi za učiteljsko službo v mestu. Vsak uči-telj(ica) v Srbiji je živel vsaj pet let med srbskim narodom, vsak ve. kakšne so težave in tudi veselje na vaseh. Nihče izmed mestnih učiteljev ne gleda prezirljivo svojega tovariša z vasi. ki prihaia vsake kvatre blaten in »nemoderen« v mesto. V omenjenem zakonu po mojem mnenju to ni dobro, ker se pri kompetenci za mestno službo pogosto predlagajo in na-nip^te radi številnih prošnjikov le oni, ki imaio največ »porodičnih potreb« in uat-več službenih let tako. da se lahko zgodi deloma poprei (slučai Beograd), da pride o v mesto sami starci (kraherji) s ko-p'co otrok. Tem starim učiteljem nedo-staie časa fizične moči in volie za izdatno izvenšolsko delovanje Tudi v mestu ie treba nekaj učnih moči srednie starosti, ki so še dovolj prožni za izvenšolsko kul-turno delo. p. M. DR. LEOPOLD POL.TANEC: Naraščaj Rdečega križa. .Vseučilišč™ profesor dr. Leonid Pitamic je poročal v 7. številki letošnjega »Preroda« pod naslovom »Revolta proti avtoriteti« o znamenitem članku, ki ga je priobčil ameriški sodnik James M. Beck v angleškem mesečniku »The Fortnightly Review«. To poročilo me je globoko prevzelo. Znano je pač vsem, da nas tlači pet egiptovskih nadlog: brezprimerno izpodbijanje avtoritete, strastna mržnja ljudi med seboj, splošni odpor proti delu, nezmerna želja po zabavi, in sirovi materija-lizem. ki zanikuie vsako duševnost v našem življenju. Znamo to ter se izgovarjamo z izrednim stanjem po vojni, z vojno psihozo in drugimi takimi krilaticami, ki se vselej porajajo tam, kjer ni jasnih pojmov. Zato te pretrese tembolj, ako spoznaš, da so te zle energije že desetletja utajene v človeštvu kakor žerjavica pod pepelom in da jih je svetovna vojna le izprožila ter njih pogubno delo pospešila. Človeška družba je kakor jetičen bolnik, ki mu bolezenske kali že dolgo razjedajo pljuča, ki pa se v vročnici tolaži, da mu je škodil le zadnji izprehod v burji. Treba bi bilo, da časniki Pitamičev članek večkrat ponatisnejo, da bi si človeška družba v njem kakor v zrcalu ogledala izmučeno in izpačeno lice. Kdo nam pomaga v tej sili in kako? Na sedanji dorastli rod ne smemo preveč računati; vse gleda v mladino, njo je treba vzgojiti za boljše in srečnejše življenje. Beseda »vzgoja« lepo zveni, toda kako težko je »vzgajati«! Mimo staršev bi morali vzgajati mladino mi učitelji, saj jo imamo na dan 4—5 ur v rokah; le da moramo ta čas izvečine porabiti za pouk, ker tako zahteva naša mehanična doba. Po šoli ' je otrok 19—20 ur ali doma v rodbini, ki ga dostikrat noče ali ne more vzgajati, ali pa v družbi in na ulici. Kako vzgaja ulica, vemo vsi, ni treba, da bi dalje o tem govorili. Tako se dostikrat dogaja, da klice zlatih zrn, ki jih vestni učitelji sejejo v mlada srca, ob izhojenih potih in na kamenju kmalu ovenejo. Najtežavnejše je vzgojno delo zato, ker šola in dom ne delujeta skupno, temveč si cesto še celo nasprotujeta. Tako ;e višji šolski svet uvedel lani na ljubljanskih osnovnih šolah s podporo naraščaja ameriškega Rdečega križa »Igro za dobro zdravje«. Učitelji so se iz večine z vnemo poprijeli te ideje, mladina tudi; toda iz-podletelo nam je in letos opažamo splošno ma-modušnost in potrtost. Starši namreč kot domači . nadzorniki igre razen redkili izjem niso podpirali šole, matere so sinom in hčeram pridno delale »križce« tudi v predalih za one predpise, ki ih otroci niti vršili niso, ter jih tako naravnost navajale k laži in prevari. V Ljubljani torej ni šlo, zakaj zgradba na takih temeljih mora razpasli, da kamen ne ostane na kamenu; v Čehoslovaški republiki pa je leta 1921. z denarno pomočjo j ameriškega naraščaja Rdečega križa igralo to ; igro 70.000 otrok, letos pa jo igra več ko 165.000 j otrok. Kako bi pač združili dom in šolo k skupnemu delovanju, to je zdaj veliko vprašanje. Rodbinski večeri so se preživeli; če jih skušamo zdaj le obnoviti, se nam lahko primeri, da se iz-premene v • samozvana sodišča, kjer bo grmelo in treskalo proti šoli in proti učiteljem. Po mojem mnenju lahko postane naraščaj Rdečega križa v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev mimo drugih vzvišenih ciljev zlati most, ki zve-že razdvojena tabora — dom in šolo. (Dalje prih.) VSAK JUGOSLOVAN MORA BITI ,ČLAN JUGOSLOVANSKE MATICE'! Ferjalni Savez učiteljstva. -f Učiteljske podružnice Fer. Save- za. Gospodarski odsek UJU pov. Ljubljana je imel 27. t. m. svojo sejo, na kateri je tudi razpravljal o ustanovitvi »Učit. podružnic Fer. Sav.« povsod vam, kjer so sedeži okr. učit. društev. Sklenil je soglasno ustanoviti take podružnice po Sloveniji, kakor tudi vplivati na UJU v Beogradu. da povzame inici.ativo za take podružnice tudi po ostalih delih naše kraljevine. Odsek je v ta namen osnoval pripravljalni odbor, v katerega je imenoval eg. kolege: V. Pirnata iz Novega mesta, V. Mrovlje iz Velikih Lašč, Zor Miroslav iz Trebelnega pri Mokronogu, T. Jedrli-rtiča iz Ljubljane, enega iz centralnega odbora UJU pov. Ljubljana in podpisanega. Naštete tovariše bom v kratkem pismeno sklical na prvo tozadevno sejo, želim le, če bi mi tovariši takoj sporočili po dopisnici, kedaj približno bi utegnili priti v Ljubljano; mogoče kako nedeljo. Vozni stroški se jim bodo povrnili. Prosim pa stvari ne zavlačevati, da zadevo še pred počitnicami spravimo pod streho-— Za pripr. odbor: Anton Š e m e , Ko-pališka ulica 2, Ljubljana._ Neodrešena domovina. —r Italijani zapirajo slovanske šole v Istri. Nedavno ie občinsko zastopstvo v Buzetu (v srednji Istri), sestavljeno pod auspicijo fašistov sklenilo, da se zaprejo vse hrvatske šole v njegovem področju. Tako se ie Slovanom vzelo še to malo, kar so imeli. Prebivalstvo je hotelo mirnim in legalnim potom ugovarjati proti tej krivici in je sestavilo protest, katerega so podpisali vsi občinarji. Ko so izvedeli za to italijanski karabinijerji, so aretirali posestnika, pri katerem se ie nahajal protest ter ga z glavo navzdol obesili na klin v svojem uradu (!). dokler ni v groznih mukah izdal od koga ie dobil ta protest. Tako postopajo Italijani, ki se sklicujejo na svojo dvatisočletno kulturo, z našim narodom v Istri. Iz Jugoslavije. — O potrebi izdaje ženskega časnika za jugoslovenske učitelj.ce. Potreba organizacije slovenskih učiteljic z ozirom na časnikarstvo je ena najnujnejših zahtev- Časnikarstvo, oziroma književnost, ie edina pot, edina vez, ki nas lahko druži, ki nas redno dovaja do začrtanih smotrov, katerih ne smemo zgrešiti. Iz mesta v tr«. iz trga v vas, odtod zopet na zapuščeno postojanko do gorske šole naj se širijo ideje našega ženstva. naša kultura, naši boji, naši uspehi. Pa tudi naše veselje in naša žalost! — Nekaj ženskih organizad;, prav šibkih, že imamo. Njih delo je kari-tativno, precej lokalno in nima zvez uspešnega širjenja. Ker mu manjka dobrega poljudnega znanstveno - umetnega lista. Kar je doslei že izšlo ženskih listov, so imeli za sotrudnike večina moške, in komaj dva lista sta imela ženske redaktori-ce. (»Slovenska Gospodinja«, redakt. Min-ka Govekarjeva in »Domači prijatelj« Vvdrove žitne kave Zofka Kvedrova). Izhajala ie »Slov. žena«; prenehala po par izvodih. Vsebina zadnjih dveh strani tega lista ie bila zanimiva, vse drugo .pa neprimerno za širše plasti. — »Vesna«, lansko leto še v povojih, je svojo nalogo prav razumela, a v ta ženski list so že od prve številke nadalie dopisovali moški. — z urednikom dr. Lahom, kot da so oni zastopniki ženske misli. Slovenske učitelj:ce bi potrebovale list. ki je samo za nas — samo naša lastnina, po uredništvu, po so-trudnicah. po mislih. Tak list naj bi tyil nekak dom učiteljic, v katerem bi našie omožene in neomožene. mestne in vaške, suplentinje in upokojenke vsega, česar Dotrebujemo. Šola in dom naj bi se zdru-■ žili v prosti besedi, gospodarstvo, kuhinja, šivanie, zdravilstvo vzgoja, umetnost in šport, turistika itd. Politično in versko neodvisen, bi moral ta list zasledovati le eno idejo, ideio ženske samostojnosti in ¡ ženskega napredka in kulturnega razvoja. ! Postaviti bi moral temelj celoti, ki obsega vse ženstvo. Nemke so začutile to potrebo že pred par leti in združile so se v društvo. Pa kai z društvom po naših mal h krajih? Nam bolje služi časnikarstvo! Ta fst oa nai ne bi delal razdvojbe v stanovski organizaciji, ampak bi jo, dobro informiran. dobro Drioravljen. le še podpiral. Saj ie vendar mnogo stanovskih vprašanj, ki se tičeio učiteljic samih, mnogo misli, ki bivajo samo v ženski glavi. Ta list bi moral imeti v najboljše poučenih krogih svoiili svetovalk, v damski družbi vseh slojev odjemalk — sotrudnic. predvsem pa izvežbano urednico, ali vsaj nesebično vodnico. Prinašati bi moral v takozvanem »nabiralniku« vsakovrstne odgovore svojim odjemalkam. Seznanjati bi nas moral z našimi tovarišicami Hrvaticami. Srbki-niaini, nam razodevati njihove težkoče in razmere. Postati bi moral nekak sel, ki vodi k ujedinjenju. nas družiti in v nas buditi zanimanje za južne sestre. Zrcalo naše sedanje duševne zmožnosti, temelj na-daljnega razvoja jugoslovanskega ženstva. — Vedno se strašimo novega lista. Ali bo obstojal?! Potruditi se bo tnoral nadkriljevati vse druge, postaviti se na najboljšo stopnjo. In drugi listi? To nam nič mar! Z dobrim čtivom nai se ohranijo v svojem obstoju vernih čestilk, ali naj pa prenehajo. Ni nam na številu revii, ampak na napredku. Pa ne le naša domovina. tudi drugih držav ženski napredek nai se nam predoči. Potem šele bomo spoznale domače razmere, ko bomo gledale razvoj v celoti s svetovnega obzorja. Naj bi se ne strašile delazmožne tovarišice v Ljubljani ali Mariboru stopiti v odbor in vse ukreniti da dobimo učiteljice svoj časnik. Zalar Marija. — »Društvo uč teljic v Belgradu« je poslalo »Društvu učiteljic v Mariboru« 250 Din podpore za bolno učiteljico, ki mora vsled krutega zakona na dopustu živeti težko bolna brez draginjskih doklad s plačo 150 Din mesečno. O njej so srbske učiteljice čitale v »Učiteljskem Tovarišu«. Pošiljatev so spremljale prisrčne vrstice da je dar le skroanen, darovale bi rade več, ko bi bilo mogoče; a ta majhen dar pride od srca ter da iskreno žele. naj se bolni tovarišici kmalu povrne zdravje. — Pošiljatev nas je zelo razveselila iz različnih vzrokov. Prvič opazimo, da tovarišice pridno in pazljivo čitajo našega »Učit. Tov.«; drugič da so milosrdne. ko-legijalne in ljubeznive ter priskočijo tovarišici v sili v tako oddaljeni kraj, ko je še mnogo bližjih, ki bi morali pomagati. Gotovo so nam lahko tovarišice iz Beograda za vzgled. Za prijazen dar in ljubeznive besede jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo- Bodite iskreno pozdravljene! — »Društvo učiteljic v Mariboru«. — Mar ja Godec, predsednica. — Narodno Prosveto so naročila v smislu sklepa širjega sosveta dosedaj sle- j deča okrajna učiteljska društva: Učitelj-I sko društvo za Krško, Belokranjsko učit. : društvo in Šmarsko-Rogaško okrajno učiteljsko društvo. Poročil Od drugih društev še nismo prejeli. Večina društev bo šele imela to točko na dnevnem redu vršečih se zborovanj. — Za državne nameščence: Listi po-! ročaio: Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo razglaša: Glasom brzojavnega obvestila, ki ga ie prejelo predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo iz Beograda. bodo ,oo naročilu m:nistra financ predloženi prihodnji teden finančnemu odboru predlogi: 1. da se izenačijo dravinjske doklade: 2. da se izenači stanarina; j 3. da se poviša maksimum za dodatke I nižjim uslužbencem; 4. da se zboljša 1 položaj upokojencev. — »Neki Rant bivši Slomškar. Kakor razvidim iz članka »Tržič na Gorenjskem« v »Slovencu« od 18. januarja t. 1., ki sem ga bral šele sedaj, ni ljubo »nekemu Miiavcu, da se učitelistvo osamosvaja i n zahteva, da bodi v šoli gospoda': učitelj in da se mora pokoravati ukazom šolskih oblastev ne samo vsak učitelj. temveč tudi vsak vero učitelj, tedaj tudi »neki« Milavec iz Tržiča. — Za odvzeto nagrado (ne plačo), nudim temu Miiavcu v nadomestilo vse svoje enomesečne prejemke (več ne morem, ker nimam), ako mi dokaže, da sem bil kdaj član ali plačal 1 e e n o krono kot članarino »Slomškove zveze«. S tov. Černetom se strima vse učiteljstvo. ki mu je interes šole in mladine nad vse. Njemu kličem: Le pogumno po i začrtani poti naprej! Zdravo! France Rant. Šenčur. 26. jan. 1923.« — Teorija in praksa. (Prejeli smo in priobčujemo.) V »Slov. Narodu« je napisal g- dr. Leop. Poljanec, višji šolski nadzornik nekaj prav lepih člankov o naraščaju »Rdečega križa«, med drugim omenja to-le: Imamo pa tudi vzgledne učitelje, ki izven obveznega šolskega pouka učence brez nagrade poučujejo. j'.h dvigajo, jim pomagajo, da bi jih ne potrl glas sodne trombe ob sklepu šolskega leta. Po načelu sedanje vzgoje in modernega pouka je treba že mladini vcepiti duha samostojnosti in veselja do dela. Kolikokrat čuješ tožbo, da ie naša mlati na, ko zapušča šole. nerodna in nepo-rabna za delo. ki ga od nje zahteva irdo življenje. Kako pa nai shodi otrok, ako ga vedno držiš za roko ali vodiš za vrvico! Dekl;ce lahko kroie ¡n šivaio perilo ¡n obleko za siročad. nežna, dragocena roč- ötev. o. UČITELJ SKI TO V A RIS, dn e 1. fe bruarja 1923. Stran 3. na dela in to. kar izdelajo dečki-pletarji, knjigovez, itd. Da se Drodaio in izkupiček posveti človekoljubnim namenom. V tej smeri hvala bogu. učiteljstvo žejako pr.d-no deluje treba je raztresene ude zbrat, delo napeljati v skupno strugo ter io poglobiti. — To ie teorija! In praksa? Lansko leto je neki učitelj na lastne stroške, z lastnim orodjem in materijalom, ki si ga ie kup:] iz lastnega žepa otvoril na neki meščanski šoli rokotvorni tečaj za 24 učencev. Dečki so oblali. stružili^de-iali predmete iz lepenke in vezali knj ge. Učitelj ni za ta izvenšolski pouk zahteval nikake nagrade — vendar pa je šolska oblast zahtevala takojšnio ukinitev tega tečaja češ. da ni kritja- Informirala se ni niti toliko, da bi izvedela, da ta tečaj ne bi stal uprave niti vinarja. Tako se delo napeljuje v «skupno strugo ter se poglablja. (Opozarjamo na omenjeni članek, ki ga priobčujemo tudi v Uč. 'lovarišu; obžalujemo Pa. da ie upravni birokrati-zenn in formalizem pričel tudi pri nas ub-iati razmah učiteljevega dela m ubija učiteljstvu vol i o do dela. Reorganizacija šolstva v smislu delovne šole zahteva tudi na vodilnih mestih prakse, ki bo krepila voljo in veselie učiteljstva za novo smer. ne pa. da jo v kali ubija z raznimi paragrafi in pedantičnimi formalnostmi Idealizem zahteva svobode in upoštevanja tuiega individua, ki ima delo vršiti!) — Upokojence, učiteljice ženskih roč-n h del. otroške vrtnarice in z učitelji poročene učiteljice opozarjamo na poročila, ki jih prinašamo v današnii številki v rubriki »Iz Poverjeništva UJU« in na poročilo seje ožjega sosveta. — Iz uprave listov. Vse neorganizirane naročnike »Učiteljskega Tovariša« ooozariamo. da poravnajo polletno naročnino za leto 1923. prve dni februarja, sicer bomo primorani jim ustaviti na-daljno pošiljanje lista- — Z učitelji ooročene učiteljice vab -mo. na si naroče »Zvonček«, ker jim zamena v smislu sklepa ožjega sosveta ni več mogoča. Odpade jim itak v smislu sklepa ožiega sosveta naročitev »Učt. Tov-« in »Popotnik«, kar znaša 60 Din, za-torei si lahko naroče »Zvonček«, katerega naročnina znaša četrtletno le 5 Din. — Vsem naročnikom, ki so naročnino na dolgu še za 1. 1921. ali celo še od prejšnjih let. smo list ustavili, naročnino pa bomo iztirjali. Kdor se ne mara naročiti, naj vrne prvo številko. Drugo številko borno poslali samo naročnikom in . onim. ki so poravnali stari dolg. Nekateri šolski voditelji, učitelji in učiteljice, ki naročajo list skupaj za vso šolo ali za posamezne razrede na šoli izvrše naročilo iako nejasno, ker ne sooroče, kateri učenci se naroče nanovo, kateri so že stari naročniki, kateri stari naročniki nai še dobivajo list. kateri naj se črtajo. Zato se bo pri razpo-siljatvi I. številke zgodila marsikatera namaka: nekateri učenci ne bodo dobili naročenega lista, nekateri bodo dobili po 2 izvoda Prosimo, da se nai sporoči takoj vsaka napaka in ne šele čez mesec dni ali čez pol leta- — Upravnlštvo »Zvončka«. — t Štefan Ferluga. Na Opcinah p. Trstu je umrl v 63. letu starosti tovariš Štefan Ferluga. šolski ravnateb', bivši dolgoletni predsednik »Tržaškega učiteljskega društva«, deželni poslanec in tržaški mestni svetovalec. Štefan Ferluga ie bil tudi v naši organizaciji odličen član, ki je na neštetih zborovanjih povzdignil svoj elas v podkrepljenie stanovske zavesti. Bil je tudi prilični poet. Vse svoje življe-nie ie pa posvetil narodni in kulturni pro-budi našega naroda v Trstu in okolici. Bil ie velik idealist in kremenit značaj. V dru- ! žabnem življenju ie bil zelo dovtipen,-povsem resen in agilen pa v stanovskem krogu na društvenih zborovanjih, na ka- ! terih ie spretno posegal v razprave s svo-lo odločno besedo. Njegov psevdonim je bil »Agul Ref«. obnjeno čitano: Ferluga. Užival je veliko zaupanje pri 1'udstvu. zato ga ie izvolilo za deželnega poslanca in mestnega svetovalca. Ob grobu se je po- ' slovil od zaslužnega narodnega borca pol. i vod. primorskih Slovencev dr. \Vilfan. Na poslednji poti ga je spremljalo ogromno število naroda. Bodi mu ohranjen tudi ! med nami časten spomin! — Pozor! Na enorazrednici na Jezeru pri Preserju je izpraznjena služba učitelja - voditelja z naturalnim stanova- j njem. — Reflektanti naj se zglase ali vlo-že prošnje na okr. šol. svet ljubljanske okolice. Nastop s 1. februarjem. Moški prosilci imajo prednost. — Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svoiega obrata razne ustreljene ptice in živali, ki bi bile primerne za ga- čenje. V ta namen se naprošajo vsi tova-riši-lovci. nai nam o oriTkah pošiljajo take eksemplare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj; procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od riih uporablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene! Nove knjige in druge publikacije. —kpl Čelvrte študije i portreti, Ante Petrovič. U izdanju Hrvatske Knjižare u Splitu. Cena 30 Din. Str. 238. (Glej oceno!) —kpl »Grobovi«. Trilogija M. Foscola H. Pindemontia. — Prof. A. Sasso. Leonova tiskarna Split. Cena 10 Din. Zal. Josip JVliličič, Maribor, Ruška cesta 45. —kpl Dr. Dolenc: Sadašnji položaj kazen-skopravnog zakonodavstva. Cena 10 Din. Založil Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani. —kpl Knjige Goriške Matice. Goriška Matica ie izdala za 1. 1923. »Koledar«, III. zvezek »Zabavne knjižnice«: Zlata srca, hrvatske povesti— prevel A. Gradnik in »Sirahove bukve«. Knjige je dobiti v »Matični knjigarni« na Kongresnem trgu v Ljubljani. —kpl »Jadranska Straža«, službeno ilustro-vano glasilo »Jadranska Straža«, centrale v Splitu. Posamezna štev. 8 Din. Naroča se v Matični knjigarni v Ljubljani. Kongresni trg. -kpl Nove muzikalije. Pevski zbor »Učiteljske zveze« v Julijski Krajini je izdal sedem pesmi za mešane in moške zbore pod naslovom »Prvi plameni«. Zbirko je uredil Srečko Kumar, naslovno stran je napravil lesorez A. Černigoj. — Ü delu še izpregovorimo. —kpl. »Zvonček« izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 20 Din, pol leta 10 Din, četrt leta 5 Din. Posamezne številke 2 Din. Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Naroča se v Ljubljani. Frančiškanska ul. 6. Rokopise je pošiljati na naslov: Uredništvo »Zvončka« v Ljubljani. —kpl Ivan Matičič: Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Elegantno vezano. Str. 270. Cena 32 Din. S 25 slikami. Književnost in umetnost. —k Ante Petrovič: Čet vrte študije i portreti. Ante Petrovič jc ¿e pred ujedinjenjem našega troimenega naroda zasledoval kulturno li-terar smer vseh treh plemen. V letu 1905. ie izdal prve »Študije i portrete«, v katerih omenja izmed slovenskih posebno Simon Gregorčiča. Vredne omeniti so v tem delu razprave »o pla-gijatu ili književni kradji« in »Preradovič v jeziku jugoslovenskom«. »Nove študije i portreti« so izšle 1. 1910. v Osjeku. »Treče študije i portreti« so izšle 1. 1917. Sedaj nam je pa podal »Čelvrte študije i portreti« (Split 1923). To delo odgovarja povsem miljeju in zahtevam sedanje dobe in situacije: pregleduje in primerja sedanje in začrtava smer novim zahtevam. Prvi del se obrača na svetovno literaturo poleg domače. Prične z »Dante Alighieri u vašoj književnosti« in njegovih »uticajih« na domače pesništvo, govori o »prevodih« ter preide v naslednjem na »Ivan Mažuraniča i Alphonse de Lemartine«, kot idejnega sovrstnika Petra Preradoviča. Mnogo pozornosti posveča Silviju Kranjčeviču in njegovim sodobnikom, in sicer v dveh poglavjih: 1. »Kranjčevičev književni nastup« in 2. Kranjče-vičev »Mojsije« i »Moise« Alfreda de Vigny-a«. Ta del zaključi Svetislav Stefanovič. Temu, rekli bi »klasičnemu« delu in dobi sledi »osvrt na naše novije pjesništvo.« — V prvem delu obdela poleg srbskega in hrvatskega posebno slovensko noveiše pesništvo. Naj sledi par citatov: »Slovenski! prijelaznu poeziju od Gregorčiča do moderne (»novostinjarja«) prikazuju dva pjesnika: Anton Aškre i Anton Medved.« — »Nježni Gregorčič, onaj Gregorčič, koji za razvoj slovenske poezije znači ono, što za srpsku Vojislav, pre-živio je najbolji dio svojega življenja u borbi sa staležkim drugovima — Gregorčič je mekan i nježan liričar. Aškrc je jak epičar.« — »Gregorčičevim i Aškrčevim tragom upustio se i Anton Medved, snažni pjesnički individualitet.« — »Sa-vremeno zagrebačkoj »moderni« oko g. 1895 za-počeše novi pravac slovenski »novostrujarji«. Več pur godina prije toga Fran Govekar propo-vjedaše Zolin naturalizem protiv Stritarjeva for-malističkog esticizma i Jurčičeva romantičkog historizma.« — »Najsmielija i najveca pojava toga pokreta Ivan Cankar. G. 1899 štampava zbirku pjesarna »Erotika«. U maniri pjevanj: t» jest u slobodnosti izražavanja, to je oživljela lirika »Postuma« Lorenca Stecchettia. Itna tu pa-pra i paprike. Glavno je zaprepastiti filistre. Tu ima cinizma kao kod Heinea«. — »Dok su napo-menuti »novostrujarji« (Cankar, Kette, Aleksandrov - Murn i Zupančič) duhom i smjerom pravi i zakoniti sinovi Prešerna, te kroče naprijed slo-bodoumno, Silvin Sardenk (Alojzije Merhar) izdvaja se od njih svojim čistim katolicizmom.« — »Cvetko Golar prihvača poljsko — seljačku liriku Aleksandrova - Murna (»Pisano polje« 1912), koju sa stihovske strane dotjerava i čini je razumljivijom nama, ostalim Jugoslavenima, jer se mnogo provada za srpsko-hrvatskom lirikom, osobito bosanskom.« — »Neobično plodan kroz predratne godine bi.iaše Vojeslav Mole. To je pjesnik val.ida najpravilnijih stikova slovenskih« — »Več je Župančič modernizovao formu slovenske lirike, rimu učinio slobodnijom. uveo nove slobodne ritmove, koji su išli za mišlju, a ne inisao podvržena njima, prekinio s skočenosču Stritarjeva formalizma.« — »Fran Albrecht teži za novim ljudstvom, za njegovim preporodenjem i oslobodenjem.« — »Ima još mladih (Anton No-vačan. Alojzije Gradnik, Igo Gruden, Janko Glaser itd.) i najmladih (Miran J are, Janko Samec, Franjo Roš. Anton Vodnik itd.) ali se dosada, u koliko se uvjerih ne istakoše nečim snaznijim u poeziji.« _ v drugem delu sledi pet poglavii. ki tvorijo vsak zase celoto in poglavje i. sie.: Zen-skinje, klasifikacija pjesnika, tendencija i arti-zani, razvitak epike in razvitak naše metrike. V prvem delu, »žefiskinje«. govori o naši Ljudmili Polianec in Vidi Jerajevi: »To su izkristalikova-ne pjesnikinje. Poljanec je erotičkija od Jerajče-ve: pjeva svoja djevojačka nuča, nježni sev-dah, ali i boli i razočaranja. Jerajova, nakon što je ispjevala ljubav i čeznje svoga mladovanja, udata pjeva himnu ljubavi krvi svoje krvi«. — V sedmih poglavjih, na 32 straneh govori o Ksaver Meško, slovenski pripovjedač in temu sledi »Jtiraj Carič, pripovjedač v malo manjšem obsegu, 1 pri obeh z bijografijskim i biliografijskim uo-I datkom.« — Posebno zanimivo poglavje tvori oddelek »Naše pjesničke antologije«. Sprva razvija pojm in razvoj antologij v svetovni literaturi. V drugem delu govori o antologijah Srbov, Hrvatov in Slovencev: Ant. pjesn. hrv. i srb. — narodndga i umjetnoga, šest Aug. Šenoa (1873 in 1876), Hrv. antologija — mujetno pjesničtvo sta-lijega i novijega doba, Hugo Badalič (1892), Antologija dubrovačke lirike, Milan Rešetar (1894), Pjesnički zbornik, Jovan Maksimovič (190u), Našu piesmu —- antologiju hrv. i srp. pjesništva, Jos. Milakovič (1905), Cviječe slovenskoga pjes-ničtva, dr. Fr. llešič (1906), Stolet slov. lirike — od Vodnika do moderne, Cvetko Golar (1920), Ant. novije srp. lirike, Bog. Popovič (1911), Antologija srp. lirike od Branka do danas, Voj. Ilič (1920), poleg tega omen.ia tudi manjša dela. I Delo zaključuje z Dinko Šimunovičem, ki nam ga predoči podrobno. — k. —k Srpski Književni Glasnik, Nova serija, knj. VIII. br. 2 od 16. 1. 1923. ima sledeči sadr-žaj: Do poslednjeg dalia, odlomak iz romana od St. V. Zivadinoviča, Orlic, drama (6. čin) I. od E. Rostana. Kaimakčalan, pesma od M. Korolije, Unučad guslara, pesma od D. Andelinoviča, Moji dani, pesma od D. Maksimovič Iz talijanske lirike, Sokrat (I.) od R. Atanasijeviča, koja je umetnička vrednost crnačke plastike? (II.) od B. Popoviča, Beleške o kritici od M. Cara, Iz stra-nih književnosti, Sitni priloži, Naučni pregled, Pozorišni pregled, Politički pregled, Ocene i prikazi, Beleške. -k Na krvavih poljanah. Ivan Matičič. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. S 25 slikami. Vsi, ki ste bili na gališki. soški, tirolski, piavski fronti vam bo knjiga dragocen spomin. Pisatelj pravi sam v posvetilu: »Posvečeno bratom trpinom, katerih trpljenje je bilo brezmejno, katerili kii-ževa pot je bila brezkončna. Bratom trpinom, ki so se zgrudili, brezplodno izkrvaveli, ki trohne v neblagoslovljeni zemlji, pozabljeni, neslavni — — — — Posvečeno zasužnjenim bratom, katerih zemlja je s krvjo oškropljena, s kostmi posajena — — — — Zasužnjenim bratom, katerih domovi so gledali grozo, strahote, ki so jim izkljuvale oči, iz katerih strme le še strahovi... Zasužnjenim bratom, ki jih je doletelo brezmejno gorja in trpljenja, katerih krik se trga iz črne noči preko razteptane, razdolbene grude, se zajeda v mozeg in odmeva, udarja v nemo temo---- - Zasužnjenim bratom, ki niso še nikdar uživali svobode, ki so padli iz mraka v temo, pahnjeni iz prokletstva v prokletstvo — — — — Zasužnjenim bratom, katerih jok se čuje preko razrušenih grobov, se spaja s polnočnim ječanjem duhov, ki nimajo pokoja — — — — Zasužnjenim bratom, katerih krik ječi iz noči trdega robstva — — — Zasužnjenim bratom ,ki škrtajo v stisnjene zobe kletev krvave osvete--- —k Sadašnji položaj kazenskopravnog zakonodavstva kraljevine Srba, Hrvata i Slovena-ca. Napisao dr. Metod Dolenc, profesor univerzi-tete v Ljubljani. Vsebina brošure je sledeča: I. Od prevrata do Vidovdanskog Ustava. Pooe-i drž. SHS. — postoječi kazvenopravni zakoni u različitim pokrajinama — proširenje glave IX i X srbij. k..z. — rad oko naredaba od nužde — izglasanje Ustava. — II. Posle Vidovdanskog Ustava. Norme Ustava za preinačene naredbe i njihovo uzakonjenje — kaznenopravne norme Ustava — inicijativno zakonodavstvo. — III. Novi načrti. Projekat za kaznenopravni zakonik — za postupnik u krivičnim stvarima — za zakon v štampi — o poroti. — IV. Kritične pri-medbe. Pogreške kaznenopravnog zakonodavstva u materijalnom i formalnom pogledu — pomoč odozdo i odozgo. — Zanimivo je slediti izvajanjem dr. Dolenca, ker nam kažejo razvoj urejevanja pravnega razmerja v naši državi. Značilno je, da bi se njegova izvajanja v kazenskopravni ureditvi države dala prenesti na vsa polja zakonodaje. Kritika je ista. Tudi v prosvetni zakonodaji vlada danes kaos, ki zahteva nujne rešitve. Knjiga je lahko umljiva tudi za lajika. —k Jadranska straža je službeno ilustro-vano glasilo društva Jadranska Straža s centralo v Splitu in podružnicami po vsej državi. Namen organizaciji je vzbuditi v narodu zanimanje za našo vojno mornarico in za pomorsko trgovino. Prva številka lista ima sledečo vsebino: Silvije Alfirevič: Prva Reč. — Nikola Stankovi: Naš standard na Jadranu (feljton). —vn.: Histerija! Jadranske Straže — Krsna slava mornarice. — Naša ratna mornarica. — Naša trgovačka mornarica. — vn.: Mornarička sedmica. - Iz liašeg pomorskog života. — Iz života naših ogra-naka. — Za gradnju kraljevske' jahte. — Grb, zastava i znakovi. — lim.: Iz najbliže po v ¡jesti naše mlade mornarice. — Društvene vesti. — Obavesti i poruke. — F. Ivaniševič: Ribar stra-' ž ir na Jadranu. — Historički dokumenat. — Naše slike. — Razne vijesti. — t Glauko Prebanda. — Imenik članova. — Doprinosi od početka delovanja društva. — List je tiskan v velikem formatu na močnem, satiniranem papirju in obsega ' 36 strani s 25 slikami. Ker list služi nacionalni propagandi za naše morje, ga toplo priporočamo. —k Knjige Goriške Matice. Goriška Matica vrši svojo kulturno misijo v neodrešenem ozemlju, zato tudi s tega vidika in edino s tega stališča motrimo njeno delo. Pripisujemo ji važnost posebno z ozirom na narodni moment na neodrešenem ozemlju. Publikacije za leto 1923. obsegajo tri knjige, in sicer: »Koledar«, »Zabavno knjižnico« in »Sirahove bukve«. Uredil je dr. A. Pavlica, Risbe izdelal A. Bucik. Tiskala Narodna tiskarna v Gorici. Koledar obsega poleg nabožne tudi zelo mnogo narodne vsebine. V ospredju je karitativno in narodno - prosvetno delo in to je dovolj za nas, da delo priporočamo. Če vzdržujemo nacijonalni moment, najsibo potem s pomočjo kakršnihkoli sredstev in na kateri podlagi bodi v neodrešeni domovini, služimo in pomagamo s tem zgodovini, da izravna krivici, ki se nam je učinila. Ohraniti narodne običaje in ohraniti svetost do vsega kar je narodno na tem ozemlju, se nam zdi, da je prva točka tudi letošnjega »Koledarja«. To nam izpričujejo tudi številne slike nacijonalnih prvakov in spomenikov na tem ozemlju, ki jih komentirajo in izpopolnjujejo primerni spisi. Koledarju je pridejan podroben zemljevid Julijske Krajine. — Zabavna knjižnica obsega hrvatske povesti, pod naslovom »Zlata srca«, ki jih je poslovenil Alojzij Gradnik. Manj zanimanja bodo sigurno v narodu našle »Sirahove bukve«. Kdor se zanima za borbo naših nc-odrešenih bratov, naj ne zabi podpreti Goriško Matico s tem. da si knjige naroči za-se in za knjižnice. —k Prva številka letošnjega »Zvončka« ie izšla. Vsebina: 1. Anica: Novoletne čestitke- Pesem. 2. Ivo Trošt: Ratko Lipovec: Pripovedka izpod Krima. 3. Matija Pire: Maribor. Opis s 3 podobami. 4. Tone Gaspari: Matjaževi hajduki. Gledališka igra. 5. Naše morje. Podoba- 6. Fr. Ločniškar: Medvedov god. Pesem s 3 podobami. 7. Pouk in zabava. 8. Kotiček gospoda Doropoljskega. 9- XXIV. leto! Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Šolski oder. Tezno pri Mariboru. Kakor na dan poroke našega kralja Aleksandra, ko se je na našem šolskem dvorišču delil naši deci na ražnju pečen janec in razne klobase, tako veselo je bilo na naši letošnji božičnici. Naš šolski oder je bil izpremenjen v čaroben gozd v kraljestvo palčkov. Šolska soba je bila nabito polna domačega občinstva. Vladala je tišina ko v grobu, česar še doslej nismo bili vajeni pri naših prireditvah. Videli smo, da smo si vzgojili že tudi gledalce. Obe igri »Snegulčica« in »Kaznovani šaljivec« sta bili dobro naštudirani. Pri prvi je posebno učinkovala res popolnoma naravna oprema in siguren nastop palčkov, v drugi igri je podal šaljivca učenec Malek, ki je nastopil že v štirih igrah jako dobro in pokazal naravnost talent za šaljive nastope. Uzgajajmo si pomaga-če za naše kulturno in prosvetno delo, ko zapu-ste šolske klopi, teh nam je najbolj treba. Razen omenjenih, dveh igric so še bile na vzporedu deklamacije in petje. Deklamacije: 1. Božično drevesce. 2. Na sejmu. 3. Snegulčica. 4. Domače živali. 5. V Ameriko. 6. Za božiče. 7. Ure. 8. Če bi . . . Petje : 1. Na viharju moč razsaja. 2. Na tujih tleh. 3. Venček narodnih pesmi. 4. Božična. Izmed doklamacij je najbolj ugajala »Domače živali«. Čuditi se je, kako je sploh možno naučiti te malčke tako naravnih kretenj, še bolj pa temu, da so otroci po vsaki deklamaciji sami intonirali tej primerno pesem. Jako dobra je bila tudi Gradnikova »Na sejmu«. Najlepši del prireditve pa je bil seveda — konec, to je obdarovanje, ko so se prižgale svečice na božičnem drevescu Tako bogato niti niso bili obdarovani otroci, pa -če je našo šolo zalagal »Schulverein«, tako se mi je re klo po predstav. Z obleko, perilom in obuvalom je bilo obdarova-nih 67 otrok, vsak otrok reven ali bogat je dobil debel zvezek, peresa, radirko in kruh. Komu pa so še manjkale knjige, je dobil tudi iste, tako da ima sedaj vsak učenec vsa potrebna učila. Da se je zamoglo tako bogato obdariti toliko otrok, je v prvi vrsti zasluga šoli jako naklonjenega g. okrajnega glavarja Srečkota Lajnšiča, ki je daroval obilo perila in obleke. Vso pohvalo zasluži tudi naša občina in lokalno pevsko društvo »Zvon«, ki je v letošnjem letu priskočilo že v drugič z večjim zneskom na pomoč naši deci. Pozabiti pa še ne smemo tudi na oba nabirate-lja izmed učiteljstva, ki sta nabrala velike vsote večinoma pri našem delavstvu. —po »Ujedinjenje«, simbolična patri-otična igra v štirih dejanjih, ki jo je spisal priznani dramatični pisateli Jakob Špicar, je vprizorila na dan praznovanja roistnega dne kralja Aleksandra jeseniška šolska mladina pod spretnim vodstvom učitelja E. Schiffrerja. Igra ie bila prav dobro naštudirana in dobro igrana. — Ponovila se ie ta igra v nedeljo 24. decembra. Žal, da ni bil obisk pri tej igri tak, kakor bi jo zaslužila, vzrok nesrečnoiz-bran dan — pred svetim dnevom, ko ima-io ljudje doma čez glavo dela. Čisti dobiček ie bil namenjen revnim šolarjem- Naša gospodarska organizacija. DRUŠTVO »UČITELJSKA SAMOPOMOČ«. Društvo ima namen, po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. Člani morejo biti učitelji, njihove žene in učiteljice vseh javnih in zasebnih šol v naši državi. V društvo se sprejmejo le oni, ki niso stari nad 45 let, se izkažejo z zdravniškim certifikatom, da so zdravi in vplačajo v društveno blagajno potrebne pristojbine. Posmrtnina (podpora ob smrti) se ravna po številu članov: tolikokrat po 2 Din, kolikor je članov. (Danes 1016 Din.) Društvo ima 508 vpisanih članov, sprejetih in priglašenih okrog 80; skupaj okroglo 600 članov. Prirastek članov v 1. 1922 380. Denarni promet v 1. 1922. Din 26.937.93, društvena imovina Din 9347.14. V 1. 1922. se je izplačalo dedičem posmrtnin Din 7374.—. Tovarišce, tovariši! Prstopajte k društvu! Agitirajte in nabirajte nove pri-glašence! Tovariši predsedniki učiteljskih društev stavite razgovor o »Učiteljski Samopomoči« na dnevni red društvenih zborovanj! Pomagajmo si sami! —g Članom Učiteljske Samopomoči. V teh dneh dobe člani položnice za 81., 82. in 83. smrtni slučaj (Iv. Hauptman, A. Benigar in Još. Bergant). Obenem plačajo člani s to položnico tudi letnino in upravnino za 1. 1923. (§ 5. in 6. dr. pr.). Skupni znesek s poštnino Din 9.50. Pri zakonskih parili dobi položnico z dvojnim zneskom samo eden. Zamudnikom v plačilih se je prištel še zaostali dolg. Člani, ki so prejeli sprejemne liste v januarju 1923, plačajo samo 83. smrtni slučaj, torej Din 2.50. Plačila nakazujte s temi položnicami — ne s prejšnjimi —, ker se sicer zneski ne vjemajo! Novi pri- glašenci, ki še niste poslali društvu ali nabiralcu vseh podatkov, pristojbin itd., storite to takoj! Prosimo za hitra in točna nakazila! —g Tolažba. Ko smo vstanavljali »Društvo za zgradbo Učit. konvikta«, so imeli učitelji - starši študirajočih otrok — mesečne plače po 65 gld. Najdražja dijaška stanarina je znašala mesečno po 15 goldinarjev, za tri otroke tedaj 45 gld., tako, da je preostajalo očetu vendar še 20 gld. Danes ima učitelj s 3 otroci mesečnih 6400 K, dijaška penzija pa znaša 7200 K, tedaj čistega mesečnega deficita 600 K, doma pa živi od zraka in oblači se v figova peresa. Vi vsi, ki vas čaka očetovstvo in oni, ki prejemate doklade za mladoletne (šoloneobvezne), pomislite, kai vas čaka in ne bo vam težko en grižljaj — na račun enomesečne plače — položiti v skrinjo Učit. konvikta. Ne bo še splesnil, ko boš posegel po njem. — J. L. —g Članarina in darila za učiteljski konvikt. Učiteljski zbor v Št. Janžu na Dolenjskem 40 Din namesto cvetja na krsto pokojni tovarišici Minki Osanovi. Hvala! —g »Učiteljskemu domu« v Mariboru so darovali obveznice 7% drž. posojila (s kuponi od sept. 1922 dalje): Virk Julija, otroška vrtnarica v Studencih 1 a 100 Din. Poredoš Štefan, šol. vodja, Te-šanovci (Prekmurje) 1 a 100 Din. Mikuš Karolina učit., Maribor, 1 a 100 Din, skupaj 300 Din. Zadnjič izkazanih 70 obvez- ! nic a 100 Din, danes 73 obveznic a 100 Din = 7300 Din. —g Članarna in dar la za učiteljski konvikt. Luka Albreht 10 Din, Peter Potočnik 10 Din, Marija Kepic 10 Din; na račun enomesečne plače Milan Pavlovec 10 Din, Josip Lapajne 100 Din, vsi iz Cerkelj na Gorenjskem. Živili darovalci in nasledniki! _ Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. +pov. Iz blagainištva. Upoštevajoč naš težak gmotni položaj in krivično odmero draginjskih doklad zakonskim pa-rom je ožji sosvet sklenil na zadnji seji sledeče: Učiteljice, poročene z učitelji postanejo članice naših društev, ako plačajo organizačni davek. Obveznost naročbe stanovskih listov (»Učit- Tovariš« in »Popotnika«) se torej za omenjene začasno razveljavi. Da bo naše članstvo prav tolmačilo ta sklep, se nam zdi potrebno, podati k temu nekoliko komentarja: Omenjene poročene tovarišice so doslei plačevale toliko članarine kot vsak drug član naše organizacije. Dobivale so nekatere mesto »Učit. Tovariša« ali »Popotnika« v zameno »Zvonček«. Odslej dalje ne bodo te tovarišice dobivale več nobenega stanovskega lista — naravno seveda tudi zamene »Zvončka« ne. Zato pa plačajo toliko manj članarine kolikor znaša naročnina teh dveh listov. (»Učit. Tov.« 40 Din in »Popotnika« 20 Din je 60 Din). Ker it? letos članarina centrali določana 80 Din, plačajo ooročene učiteljice samo organizačni davek centrali, t. j. 20 Din in znesek, ki ga ima dobiti od vsakega člana okrajno društvo. Da pa ne bo med letom zmešnjav v dostavljanju listov, velja ta sklep samo za z učitelji poročene tovarišice. ki so b'-le ob letošnjem vstopu v društvo že poročene. Med letom ne kaže izpreminiati stanja članstva, ker bi to povzročilo ob zaračunavanju članarine preveč komplikacij. Z neučitelji poročenim tovarišicam se obli-gatna naročnina listov ni mogla opustiti, ker sicer sploh ne dobe stanovskih listov v roke. Obenem smo na zadnji seji ožjega sosveta mislili tudi na naše tovariše upokojence. Določili smo, da postane vsak upokojen učitelj(ica) član društva, ako plača članarino za »Učit. Tovariša« 40 Din. Zato prejema seveda naše stanovsko glasilo-Oproščen pa je vsakega organizačnega davka pri poverjeništvu in okrajnem društvu. Na društvenih tajnikih je sedaj, da nam nemudoma sporoče itnena vseh to-varišic in tovarišev, ki se iih tičeta ta dva sklepa. Takoj, ko prejmemo pismena poročila, bomo zadevo uredili. Poživljamo vse poročene tovarišice, ki se letos dosedai niso priglasile članicam društev, da zbog te olajšave zopet pristopijo k organizaciji. Obenem jim priporočamo, da si mesto stanovskih listov naroče naš mladinski list »Zvonček«. Glavni blagajnik UJU — Poveri. Ljubljana. +pov. Tajnikom učiteljskih društev! Da zamoremo izvršiti sklep ožjega sosveta glede učiteliic iPoročenih z učitelji, prosimo vse tajnike učiteljskih društev, da nam takoi javijo imena učiteljic, ki so Poročene z učtelji. Istotako naj nam javijo imena upokojencev v svojem društvu, učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnarje, ker iz vseh seznamov ni mogoče ugotoviti teh kategorij. Iz stalnih odsekov pov. U. J. U. v Ljubljani. +od SEJA »GOSPODARSKEGA ODSEKA«. Gospodarski odsek je imel 27. januarja 1923. svojo prvo sejo. Načelnikom odseka je bil izvoljen tov. Jakob Dimnik. Na seji se je razpravljalo med drugim tudi o sledečih predlogih učiteljskih društev: I. Šolska zemljišča. Mursko Soboško učiteljsko društvo. Predlog glede ureditve uživanja šolskih zemljišč po šolskih voditeljih. Ta predlog se vpošlje tov. R. Knafliču kot strokovnjaku v presojo. Krajni in okrajni šolski sveti. Isto društvo prosi tudi intervencije na pristojnem mestu glede sestave okrajnih in k.rajnih šolskih svetov. Tozadevno bo napravila organizacija vlogo na oddelek za prosveto in vere. II. Odškodnina za nat. stanovanje voditeljem. Ptujsko učiteljsko društvo želi nasveta, glede odškodnine šolskim voditeljem, ki nimajo na-luralnega stanovanja. Društvu se nasvetuje, naj prizadeti ponovno zahtevajo odškodnino od mestne občine in v slučaju, da jim jo ta odreče, nastopijo potem pravno pot. III. Šolski vrtovi. Belokranjsko učiteljsko društvo želi, naj organizacija posreduje, da se povsod, kjer še ni šolskih vrtov, taki nemudoma priredijo. — Spis se odstopi nadzorniku za šolske vrtove v uvaževanje in nadaljno rešitev. IV. Stanarina in ogrev. Ljubljansko učiteljsko društvo naroča organizaciji, naj se ponovno zavzame za to, da se s posebno naredbo učitelj-stvu v Sloveniji nakaže stanarina in ogrev. — Zadeva je že na pristojnem mestu v obliki resolucij, ki jih je sprejel širši sosvet na zadnji seji. (Glej uvodnik Učit. Tov. v zadnji številki.) Isto društvo prosi, naj organizacija pospeši ustanovitev učiteljskega Ferijaluega Saveza. Tudi ta zadeva se uredi na današnji seji. V. Učiteljstvo in Ferijalni Savez. O tej točki je podal izčrpno in pregledno poročilo tovariš A. Seme. Gospodarski odsek je sklenil tozadevno sledeče: a) Ustanovi naj se za izvedbo te organizacije poseben pripravljalni pododsek, ki naj sestoji iz sledečih tovarišev: Anton Šeme in Tomo Je-drlinič — Ljubljana, Viktor Pirnat — Novo mesto, Vekoslav Mrovlje — Velike Lašče, Miroslav Zor — Trebelno. b) Ta pododsek naj izvede vsa pripravljalna dela za ustanovitev te organizacije, priredi po potrebi štatute in sestavi posebno spomenico v svrho zainteresiranja merodajnih krogov za to inštitucijo. c) V to svrho se dovoli odseku povrnitev potnih stroškov za enkratno skupno sejo v Ljubljani ter povrnitev faktičnih stroškov za korespondenco. VI. Odpis dolga — članarine. Mursko-So- boško učiteljsko društvo prosi za odpis dolga na članarini iz leta 1921. Društvo utemeljuje svojo prošnjo stem, da mnogo članov, ki dolgujejo članarino ne službuje več v Prekmurju, od drugih zopet bi se pa ne moglo drugače izterjati dolga, kot sodnim potom. Gospodarski odsek tej prošnji v načelu ni mogel ugoditi, ampak naroča društvu, da zneske po možnosti izterja. (Op.: Člani so prejemali tudi liste, ki jih je moralo po-verjeništvo plačati.) F. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + MARIBORSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoi redni občni zbor v torek, dne 6. februarja popoldne ob 15. (3.) uri v deški meščanski šoli. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, uči-teljiščnega odseka, o seji širjega odbora pov. UJU. volitve novega odbora ter poročilo o »Počitniškem izletu« (meščanski uč. Pire). Kdor še ni poravnal članarine, nai to sigurno stori pred občnim zborom, sicer pridemo z imeni zanikernih na dan. — Odbor. + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima občni zbor v soboto, dne 10. februarja ob pol 11. uri na Rečici. Na dnevnem redu je: Poročilo predsednika, tajnice in blagajnika: dopisi in druge društvene zadeve: volitev novega odbora; volitev članov v učit. razsodišče; pristop k Fer Savezu: slučajnosti. Pridite vsi! — Predsednik. + SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v četrtek, 8. februarja ob pol 11. v dekliški šoli v Slov- Bistrici s sledeem sporedom: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poroč -lo o seri širjega sosveta UJU v Ljubliani — poroča podpredsednik tov. Rajner. 3. Poročilo društvenih funkcijonarjev in računskih preglednikov 4. Volitev novega odbora. 5. Določitev članarine za 1. 1923. 6. Slučajnosti. Ob pol 10. ie pevska vaja v posvetovalnici deške šole. Neopravičena odsotnost se smatra kot stanovska nezavednost. — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJGRAŠKI OKRAJ ima glasom društvenega sklepa v četrtek, dne 8. februarja 1923 točno ob 9. uri v Slovenj-gradcu svoi občni zbor s sledečim vzpo-redom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja-2. Poročilo predsednika o zborovanju širjega sosveta UJU .poverieništvo Ljubljana dne 28. decembra 1922. leta. 3. Društvene in stanovske zadeve. 4. Predavanje. 5-Poročila društvenih odbornikov, a) tajnice. b) blagajničarke. 6. Volitev društvenega odbora za 1. 1923. Da se vsai glavnega zborovanja udeležijo član' polnošte-vilno se pričakuje. 4 UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ IMA V ČETRTEK, DNE 8. FEBRUARJA 1923 ob 10. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli svoj letni občni zbor po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja in zadnje odborove seje. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. Poročilo predsednika o seji širšega sosveta UJU v LJubljani z dne 28. decembra 1922. 4. Razmišljevanje o versko-nravni vzgoji mladine doma in v šoli. Podava šol. ravnatelj tov. Anton Kosi. 5. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 6. Določitev pevske vaje za mesec februar. Ker se pevske vaje o priliki zborovanj niso obnesle, bo vsak mesec ena pevska vaja izven zborovalnega dneva. 7. Volitev novega odbora. 8. Slučajnosti. Udeležba je za vse člane obvezna; zato upa videti vse tovariše in tovarišice —-odbor. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO IMA SVOJ REDNI OBČNI ZBOR v soboto 10. februarja 1923 ob 6. uri na Št. Jakobski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Poročilo posameznih odsekov. 6. Volitev novega predsednika, odbora in odsekov. 7. Slučajnosti. — Odbor. + NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO j IMA SVOJ REDNI OBČNI ZBOR v soboto 10. februarja t. 1. ob 11. uri dop. v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu. 1. Poročilo predsednika. 2. O drevesnicah na šol. vrtovih; predava g. okr. ekonom Fr. Kafol. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Račun za 1. 1922. 5. Volitev novega odbora. 6. O učiteljskem Fer. Savezu; poroča tov. V. Pirnat. 7. Slučajnosti. Naj ne bo preveč opravičil in pridite vsi. — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ ima svoj občni zbor dne 15. februarja t- 1. v Mariboru v mali dvorani »Narodn. doma« ob 10 uri predpoldan. Dnevni red obsega znane točke občnega zbora učiteljskih društev K sklepu se vrši poročilo seje širjega sosveta (Marija Godec) in predavanje strokovne učiteljice gdč. Ljudmile Pol;'ančeve o temi k reformi zgodovinskega pouka na naših osnovnih šolah. — Udeležba ie obvezna. + » DRUŠTVO UČITELJIC MEŠČ. IN OSN. ŠOL, UČITELJIC ŽENSKIH ROČNIH DEL IN OTROŠKIH VRTNARIC« ZBORUJE v Mariboru v četrtek dne 15. februarja t. 1. ob 14. uri popoldan na dekliški mešč. šoli v Cankarjevi ulici. Dnevni red: 1. Poročilo predsednice. 2. Predavanje tov. Ažmanove: »U boj proti propadajoči morali ženske mladine«. Po predavanju sledi o tem vprašanju razgovor in pričakuje se konkretnih predlogov posebno glede Maribora. 3. Pogovor o nameravanem skupnem izletu »Društva učiteljic« iz Ljubljane in Maribora. 4. Slučajnosti. Predavanje gospodične Ažmanove bode zanimalo tudi širše kroge, zato se povabijo k zborovanju tudi članice »Ženskega društva« v Mariboru. — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ. Na letošnjem rednem občnem zboru se ie sklenilo zvišati članarino od 96 Din na 120 Din letno- Plačuje se nai v mesečnih obrokih. Zato sem raz-i poslal te dni na vsa šol. vodstva zadostno število položnic. V smislu sklepa zadnje seje ožjega sosveta UJU, bodo plačevale odšle? poročene tovarišice. ki ne prejemajo polnih doklad, samo organ izačna prispevka za UJU in za domače društvo. To znaša pri našem društvu 60 Din letno, torej samo polovica. Seveda s tem pa iz-ostaneta »Učit. Tov.« in »Popotnik«. Prosim. naj se zgoraj omenjeno upošteva odslej pri plačevanju članarine — Lojze Hofbauer društveni blagajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu K. v K-: Imeli smo že postavljeno poročilo, ki se krije z Vašim, zato ga nismo mogli zavreči. Hvala! Pozdrav! —lu B. R. v K.: Hvala za .prispevek k »Anketi v našem narodno-orosvetnem delu«. Prav lep prispevek! Oglasilo se jih ie prav malo. O mnogih, ki bi lahko napisali in od katerih sem pričakoval udeležbe. dosedaj še ni glasu. Morda se še zganejo!? Najbrže mnogi mislijo, da je že kdo pisal o tem. kar hoče on napisati. Pa ni tako! Na ta način se ne oglasi nihče. Ce Ti pride še kaj dobrega na misel, se priporočam za še! — Poverjeništvo Ti je poslalo dotično zadevo po naročilu Fleretovem za »Popotnika«. —lu R. v V.: Poročila o društvenih zborovanjih, ki so se že vršila, smo pri-morani često — kljub temu. da so že postavljena — odlagati od številke do številke. Temu ni pomoči, dokler nam ne bo dovoljeno prosto razpolagati s prilogami, kar ie pa s to naročnino nemogoče ker nam ie ljubši manjobsežen aktiven Tst. nego obsežen pasiven Odpasti mora eno ali drugo iz lista, včasih »šol. odri«, največkrat na poročila o zborovanjih, ki so se že vršila. Ponovno prosimo poročevalce nai bodo zato s poročili kratki. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubliani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. PRAVKAR JE IZŠLO: I v a n M a t i č i č : NA KRVAVIH POLJANAH. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega ,polka. Založila »Učiteljska tiskarna. Elegantno vezana kn'iga. s 25 slikami. Strani 270. Cena 32 D'n. Engelbert Gangl: DRUGA ČITANKA. Drugi del. (Drugo šolsko leto). Cena 14 Din vezani knjigi. Čitanka ie izšla v drugem natisu. D r. I v a n Robida : DA STE MI ZDRAVI,.DRAGI OTROCI! Deset poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spis je odlikoval s priznalno nagrado Zdravstveni odsek za Slovenijo. Izdal višji šolski svet. Založila Učiteljska tiskarna. Cena 3 Din. Karel W i d e r : MOJE PRVO BERILO- Je v tisku v novem natisu, s kolorranimi slikami. NAROČAJTE V KNJIGARNI UČITEJ-SKE TISKARNE LJUBLJANA. FRANČIŠKANSKA UL. 6. Stari letniki „ZVONČKA". V zalogi so še: XIX. letnik, nevezan 10 Din, v navadni vezbi 25 Din. XX. letnik, nevezan 10 Din, v navadni vezbi 25 Din. XXI- letnik, nevezan 10 Din, v navadni vezbi 25 Din. XXII. letnik, nevezan 15 Din. v navadni vezbi 30 Dn. XXIII. letnik, nevezan 20 Din, v navadni vezbi 40 Din. Nenavedenih letnikov ni več v zalogi. Naročila sprejema: Uprava »ZVONČKA« LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6. _ t V svojem imenu ter v imenu svoje žene Malike in hčerk Ade in Malike javljam tovarišem in znancem, da je naš nad vse dragi sinček FEDJA danes ob 7. uri po daljši težki bolezni v starosti 7 let preminul. Pogreb bo v sredo 31. t. m. ob 9. uri na domače pokopališče. Na Dvoru, '29. januarja 1923. Ciril Dequal, naducitelj. /¡jri.V* t