Poftnina plačana v gotovini, Leto XXII. Posamezna števUKa Mn L^ Štev. 26 Upravništvo ln uredništvo »DOMOVI N E« Ljubljana 777" ""T Jt-A-A-f. hSSSSitS Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 312o Izhala VSaK CetTteK |jn> »,Ln°"^?nral€ Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10711. J_polletno 24, celoletno 48 din. - Samopreskrba Slovenije s kruhom izvedljiva četrtletno 9, polletno 18, celo* razen Amerike: četrtletno Amerika letno 1 dolar. Velika dajatev naše banovine je dokup letnih 2000 vagonov krušnega žita. 50 milijonov dinarjev gre tako vsako leto od nas in se več ne vrne nazaj. Morda poreče kdo, da dobimo nekaj denarja nazaj za naše industrijske izdelke. Temu odgovarjamo, da denarja ne dobijo naši ljudje, temveč ga hranijo le tuja industrijska podjetja, kolikor ga sploh pride nazaj. Znano je namreč, da so prav žitarski okoliši naše države najslabši odjemalci naših industrijskih izdelkov. ' Zato se nam ni treba bati, da bi utegnila osa- I mosvojitev naše oskrbe s kruhom škodovati slovenskemu gospodarstvu, povezanemu med seboj od tako mnogih in hudo občutljivih odvisnosti. Poudariti moramo pa še drugo okolnost. Velika večina naših malih in srednjih kmetov, ki ne pridela zase dovolj žita, ga tudi kupiti ne more, zato pa strada vsaj polovico leta ob nezabeljenem krompirju. Vsem je treba dati kruha, če nočemo, da bosta opešali rast in moč našega naroda. Prepričani smo, da nima nihče ničesar proti tej zahtevi. Samo kako bi se izvedla ta pomnožitev kruha, je zdaj vprašanje. Vsa pota držijo v Rim, pravi pregovor, tako je tudi mnogo poti za dvig našega žitnega pridelka. Eden hvali melioracije (izboljšanje zemlje), drugi terja komasacije (združitev razkosanega posestva v enoto), umetna gno" jila, četrti pa uvaja celo najmlajšega kmetovega pomočnika — fitodin. Ničesar nimamo proti enemu ne proti drugemu. Samo to slabo ali, bolje rečeno, hudo občutljivo plat imajo vsa ta pota napredka: precej denarja stanejo, toda nimajo kljub svoji resnični koristnosti ustreznega učinka, ker manjka našemu kmetu glavnega pomočnika obilnih pridelkov — dobrega semena. Srce boli človeka, ko mora gledati, da velikanska večina naših kmetov seje še zmerom seme, ki je staro morda že stoletia kafcor pač njegov rod. Izjeme so prav redke, kakor smo videli na lanski skromni kmetijski razstavi na vele-sejmu. Posamezni napredni gospodarji so zares Uvažali od časa do časa iz tujine boljše seme, ki je dajalo tamkaj odlične pridelke. Kmetijski napredek in z njim tudi boljše seme smo uvažali iz severnih dežel in smo po pameti mislili, da bo žito iz mrzlejših krajev v našem toplejšem podnebju našlo še boljše pogoje za rast in bo dajalo vsaj iste, če ne še obilnejše pridelke. Pa smo bili razočarani, ker so izostali pričakovani uspehi. Zaman smo iskali razlage za to »nespametno« ravnanje rastlin. Nismo namreč poznali rastlinskih postav, ki so drugačne od človeških in so bolj trde kakor vsaka valptova pest. Vstajali so sicer »krivi« preroki, ki so trdili, da daje boljše pridelke le tisto seme, ki smo ga prenesli iz toplejših krajev. Ze pred 80 leti Je dognal nemški strokovnjak Haberland, da dajejo žitarice, prenesene iz južnih dežel, ne-le obilnejše in težje pridelke, temveč so tudi med rastjo mnogo odpornejše proti vročini in suši ter so, kar je naravnost neverjetno, tudi glede pozebe manj občutljive. Omalovaževanja s strani poklicnih kmetijskih Svetovalcev so bili deležni takšni nasveti, dokler ni dosegel svetovnega priznanja slavni ruski rastlinar Mičurin, ki je s svojim življenjskim delom dokazal pravilnost +ega »krivega« nauka. Prav po naključju so prišle do istega spoznanja tudi neke naše kmetijske ustanove, ki so uvozile zadnja leta za poizkušnjo novovzgojene italijanske žitne vrste. V občudovanja vredni »bitki za zrnje« so namreč vzgojili italijanski rastlinarji dolgo vrsto novih sort žita, ki že dajejo tako obilne pridelke, da danes Italija, ki je stradala prej kruha še bolj kakor naša dežela, dobiva krušno žito za lastne potrebe na lastni zemlji. Uvoz žita v Italijo je menda že čisto majhen. Dognanje je zares lepo, toda kaj ima naš kmet koristi od tega, porečete. Kje bomo vzeli dovolj semena in kdo bo dal, kar je glavno, denar za njegovo nabavo? Pisec tega članka je dobil lansko jesen od neke naše kmetijske ustanove z veliko težavo za dober denar prav izjemno 10 kilogramov italijanske pšenične sorte, imenovane montana, ki je pri nas že dala celih 28 metrskih stotov namesto doslej pri nas rekordnih 10 metrskih stotov na hektar. Seme je torej težavno dobiti in še prav drago je, zato je važno vprašanje, kako najti ceneno pot do dobrega semena. Od vrtnarjev se učimo! Danes malokdo sam vzgojuje sadike za zelenjavo, ker pač nima priprav, znanja in tudi časa ne za to. Naša gospodinja gre k vrtnarju in kupi tam za majhen denar zelenjadne sadike, pa ima vse leto dovolj najboljših sort zelenjave. Kam merijo te besede, se vprašuje čita-telj. Nimamo moči, da bi ukazali, zato samo svetujemo banski upravi, naj da na razpola- go en sam vagon originalnega (izvirnega) semena pšenice montane. Stane malenkosti 30.000 dinarjev, ki so že postavljeni v bano" vinskem proračunu za nabavo semenskega blaga. Kmetijski referentje naj pa poiščejo v vasi za to delo voljnega kmeta, ki bo vse-jal na veliko gredo ali ogonček toliko kilogramov te pšenice, da bo prišlo na vsakega posestnika povprečno po tisoč pšeničnih rastlin. Kilogram pšenice da okroglo 20.000 rastlin. Sredi septembra bi dobili potem posestniki te do četrtega lista dorasle pšenične sadike in bi jih posadili ob rob njive, kjer bodo takrat sejali ječmen, po 20 cm vsaksebi, globoko pa tako, da bodo samo ušesa gledala ven. Rastlinice se bodo tako obrasle, da bo pognala vsaka povprečno po 10 lepo razvitih klasov, kar bo dalo drugo jesen vsakemu kmetu vsaj mernik novega najboljšega semena. Če bi bilo letos več semena na razpolago, se lahko seveda podvoji število pšeničnih sadik posameznim kmetom, in bi tako še hitreje prišli do zadostnih količin semenske pšenice. Prav tako bi se dalo urediti z drugimi žitaricam. Najprej bo treba poiskati prikladno sorto, potem pa jo na gornji način razmnožiti in razširiti po vsej deželi. Po nekaj letih bi bilo seveda treba spet uvoziti originalno seme iz toplejše tujine, ker se vsaka rastlina počasi prilagodi novi okolici. Nikjer na svetu še vendar niso kaj takega ukrenili, bo zmajeval ta ali oni s svojo prepametno glavo. Smatramo pa, da je za naše male razmere izvedljiv v današnjem času le ta način, ko ne moremo posnemati velikih narodov v njihovih drznih pohodih v napredku kmetijstva. Obstoj našega naroda terja nagle ukrepe, zato ne bi smeli odlagati izvedbo tega načrta in poslušati okostenele modrijane, katerih glavno vodilo je: »Mi pa ostanemo, kakor smo bili«. Prosimo in pozivamo vse naše strokovnjake, naj dobro pretehtajo naš predlog in se zavzamejo zanj. Čas je danes tudi motoriziran in bo pomandral vsakogar, ki hodi peš ali pa celo stoji. K. Imejmo sami sebe v oblasti Beograjska »Samouprava« je pred dnevi objavila uvodnik, iz katerega povzemamo: »S tehniko modernega vojskovanja je istočasno napredovala tudi tehnika obveščanja širokih narodnih slojev. Danes ni več mogoče zamolčati velike dogodke dalje kakor nekaj ur. Navadno pa se izve za nje že dobro uro po trenutku, ko so se zgodili. Radio je postal zelo nevarno orožje moderne vojne. Njega se za svoje vojne smotre poslužujejo vojskujoče se države brez vsake obzirnosti. Zato je treba, da spremljajo vsi nevojskujo-či se narodi na vojno se nanašajoča poročila z največjo previdnostjo. Nevtralni narodi se morajo obdati z oklepom samonadzorovanja in samodiscipline. Mi moramo biti kar najbolj nepristranski opazovalci vseh dogodkov okoli sebe. Jugoslavija je nevtralna. Načelo njene zunanje politike je nad vse preprosto: tujega ne želimo, svojega ne damo. Jugoslavija ne želi vojne. Zaveda se dejstva, da Je vojna še zmerom zadno sredstvo nujne obrambe. Ju-gosloveni ne potrebujemo poukov preko radia in tiska o naših življenjskih koristih in o politiki, ki naj bi jo vodili. Jugoslavija do- bro pozna svoje življenjske koristi in ne potrebuje nobenih nasvetov. Jugoslavija ima danes svojo pot in svoje smernice. Te poti in teh smernic ne bo menjala.« »Jugoslavija bo,« nadaljuje »Samouprava«, »v bodoče še bolj poostrila nadzorovanje nad širjenjem vesti in ustvarjanjem gotovih razpoloženj med jugoslovenskim narodom. Nikakor ne bo mogla dopuščati, da bi se begala njena javnost s širjenjem raznih zlonamernih letakov in lažnivih vesti, ki jih raznašajo neodgovorni ljudje v korist tujih in nam nevarnih špekulacij. Jugoslavija bo uvedla odločno borbo proti vsemu početju, ki poskuša zanesti zmedo med narod. • Živimo v času živčne vojne. Naloga nas vseh je, da pomagamo ohraniti mirne živce naših ljudi, ki jih bomo potrebovali v času preizkušnje. Zato bodo v bodoče postopala -oblastva zelo pstro proti vsem, ki izpodkopa-vajo živce naših ljudi s svojimi izmišljenimi in zlonamernimi vestmi. Država pričakuje danes od vlade odločen, nepristranski in domoljuben postopek povsod, kjer to terjajo nujne državne in narodne koristi. DOMOVINA S t. 26 mammmmmmmmrn Kako je z našimi izseljenci v zapadni Evropi Vojna je prizadela tudi naše izseljence v zapadnih državah. Prav tam, kjer so bile največje kolonije naših rojakov na Nizozemskem. v Belgiji in v Franciji, so bile pred dnevi najstrašnejše bitke. Boji so besneli tu in tam s takšno naglico, da ni bilo časa niti za preseljevanje prebivalstva. Sicer pa so begunci v mnogih primerih trpeli bolj kakor prebivalci, ki niso zapustili svojih krajev. Razumljivo je, da se sorodniki izseljencev v domovini zanimajo za usodo naišh ljudi, ki služijo kruh v zapadnih evropskih državah. Ko se je začela velika ofenziva, niso več prihajala pisma naših rojakov v domovino. Težavno ie bilo celo dobiti vesti od naših konzulatov. Zato še niso zbrani vsi podatki, kaj je z našimi izseljenci v Belgiji in severni Franciji. V Belgiji naši izseljenci zdaj nimajo svojega konzulata Znano je, da se je vrnil iz Bruslja naš izseljenski odposlanec inž. Švaj-ger, ki je napravil z izseljenskim učiteljem Stovičkom dolgo begunsko pot po vdoru nemške vojske v Belgijo. Stoviček je zdaj v Ljubljani. Naša oblastva še niso mog'a ugotoviti, ali je pobegnilo iz Belgije k/;j naših izseljencev ali ne. Nedvomno jih je nekaj potegnil s seboj tok beguncev v Francijo. V domovino se še niso začeli vračati, vsaj ne v večiem številu. Zdaj je pač zelo težavno in tvegano tako dolgo potovanje, zlasti še, če je človek brez listin in denarja. Naša oblastva bodo seveda skušala zaščititi naše izseljence v novih razmerah in prizadetim nuditi pomoč. Nekaj ukrepov je bilo že storjeno v ta namen, predvsem za izseljence v zapadni Nemčiji, in sicer je to storil naš konzulat v Diisseldorfu v Nemčiji. Čeprav še niso zbrani podrobni podatki, moremo vendar potolažiti sorodnike naših izseljencev, da zdaj našim rojakom v Belgiji, v severni Franciji in zlasti na Nizozemskem in v zapadni Nemčiji ne preti nobena večja nevarnost. Povsem zanesljive so vesti, da so naši rudarji s svojimi družinami ostali v nizozemskih krajih ob nemški meji. Te vesti so nedavno prispele od našega konzula v Rotter-damu. Tako so ostali naši rojaki v naslednjih nizozemskih krajih: v Heerlenu, Cygel-shavenu, Nieuhavenu, Hoenbroeku, Geleenu, Lutteradu in Brunssumu. Po uradnih podatkih je na Nizozemskem okrog 1000 naših ljudi (z ženami in otroki). V Belgiji je živelo okrog 2.500 Slovencev. i Upanje je, da se bodo razmere kmalu uredile in da bodo sorodniki izseljencev kmalu začeli spet redno dobivati pošto iz zapadnih evropskih držav. Z Nizozemskega so že začeli prihajati dopisi. Kako dosežemo varen in obilen pridelek ajde V »Jutru« je objavil g. Janko Kač članek, iz katerega posnemamo: »Vojna vihra je z vstopom Italije v vojno tudi nam zaprla dovoz iz prekomorskih dežel. Mr: ta in deževna pomlad je znatno zmanjša'a nade na obilno letino v naši državi. Dolžnost nas vseh je zatorej, da skrbimo, kako bi zraslo še dovolj živeža na naših tleh. Zadno krušno žito leta je ajda, ki da v ugodnih okoliščinah prav obilen pridelek. [Muhasta rastlina je to Če jo seješ zgodaj, ti pocvita prav do žetve in odpade mnogo zrnja, da je pridelek skromen. Pozne setve pa naglo in enakomerno odcvetijo in nastavijo obilo zrnja, v nevarnosti pa so, da jih pomori slana. Če tedaj še tudi ostane kaj zrnja, so to le puhle babice, ki dado komaj malopridno seme, moke pa ni kaj prida iz nje. Pri svojih večletnih poizkusih z umetnimi rastili sem imel v opazovanju tudi ajdo, to važno krušno rastlino naše ubožne Slovenije. Ob Aleševem, ko je v naših krajih najboljši čas za ajdovo setev, sem lani vsejal dva mernika ajde, kvašene s fitodinom Č. Za eno širino sejalnega stroja pa sem pose j al nekva-šenega semena. Med rastjo je vsakdo lahko videl, da je s fitodinom C kvašena ajda sicer vzklila pozneje, toda je kmalu pustila za seboj nekvašeno parcelo. Mnogo večja sicer ni bila kvašena ajda, pač pa mnogo bolj košata. Nastavila je obilnejše cvetje in je za dober teden prej enakomerno odcvetela. Ko jo je sredi septembra poparila slana, je bilo zrnje ajde, kvašene s fitodinom C, že povsem zrelo, parcela z nekvašeno ajdo pa je imela še polnih 80 odstotkov nezrelega in zelenega zrnja. Fitodin se je v zadnjih dveh letih že precej uvedel med naše kmetovalce, ki ga cenijo zaradi njegovih dobrih lastnosti. Raba fi-todina je čisto preprosta in cena mu je nizka. Izumitelj tanka je bil po rodu Slovenec Tanki so se pojavili prvič na bojišču med prejšnjo svetovno vojno, in sicer 15. septembra 1. 1916 To ie bilo izredno veliko presenečenje za Nemce. Tanke so namreč uporabili prvi Angleži. Nekateri strokovnjaki pripisujejo prav tankom, da so svetovno vojno dobili zavezniki. Ob koncu vojne so sicer tudi Nemci že učinkovito rabili to orožje, vendar pa šele fedaj, ko so bili že zelo izčrpani. Marsikdo ne ve. da je dal prvi pobudo za ustanovitev tankovskih edinic zdajšnji angleški ministrski predsednik Churchill. On je ie 1. 1914., ko ie bil mornariški minister, čeprav to ni spadalo v njegovo območje, odredil, da so izdelali prvi tank v Angliji. Priznati mu je treba, da je bil daljnoviden in prav zato obstoji vprašanje, zakaj Angleži niso pripisovali tankom večjega pomena, ko so se pripravljali na zdajšno vojno. Se bolj nas preseneti, da je bil izumitelj tanka Avstrijec. V zadevnih podatkih čita-mo, da je bil izumitelj tanka avstriiski poročnik Gunter Birštin, ki je bil slovenskega rodu. Zanimivo je tudi naključje, kako je prišlo do izuma Poročnik Birštin se je moral zagovarjati, ker se je pri vojaškem vozilu zlomila os. Poveljnik se je zelo razburil nad mladim oficirjem in je zahteval, naj škodo v najkrajšem času popravi. Mladi poročnik je sedel na vrtu neke dunajske kavarne in risal sestavo tovornih avtomobilov na marmornati mizi. Nenadno se je domislil, da bi kazalo pri težkih vozovih uvesti večja platišča na kolesih, da bi se teža laže prenašala in da bi se kolesa ne vdirala na mehkem zemljišču, in sicer tako. da bi bila kolesa povezana s široko verigo. Birštin je skiciral takšno vozilo in je bil navdušen nad svojim izumom. Kmalu je sestavil model in spoznal, da takšno vozilo prenese izredno veliko obremenitev, za- radi česar ga je mogoče tudi obtežiti z oklepom in orožjem. Svoj izum je srečen ponudil generalnemu štabu. Tam so se mu pa oficirji smejali in stari general je dejal: »Vi ste pesnik in ne vojak! Vojak ne razvija domišljije, temveč misli samo to, kar je mogoče.« Birštin se pa ni dal kar tako potlačiti. S svojim modelom je šel tudi do ministra za vojsko. Minister je izročil model strokovnjakom, da bi ga preučili. Prisotni strokovnjak je izum ocenil takole: »To je neumnost«! Ostala je še zadnja pot: vojaški tehnični svet, ki je ocenil izum takole: »Načrt nima niti trohice praktične vrednosti!« Birštin se je po vseh teh neuspehih obrnil na patentno pisarno na Dunaju. Pozneje je poslal po patentni pisarni svoj izum patentnemu uradu v Berlinu, kjer so izum zapisali v seznam oktobra 1. 1912. Iz patentnega urada v Berlinu je patent ukradel zaupnik angleške tajne službe (Intelligence Service) in ga poslal v London Med svetovno vojno so se spomnili tega patenta in ga uporabili. Angleški strokovnjaki so pravilno ocenili Bir-štino vizum. Leta 1915. so Angleži že pripravljali tanke in naslednjo leto so z njimi presenetili Nemce. Mnogi, ki so bili poučeni o oborožitvi Francije. so se med to vojno čudili, zakaj se niso francoski tanki uveljavili. Kaže pa, da so bile mnoge cenitve oboroženih sil napačne. Po nemški cenitvi je imela francoska vojska pred začetkom te vojne 4.500 do 5.000 tankov, med njimi okrog 100 velikih. Prevladovalo je prepričanje, da je Francija na drugem mestu za Sovjetsko Rusijo po številu tankov. Med to vojno se je pa izkazalo, da te cenitve niso bile pravilne, odnosno da izdelovanje tankov med vojno ni primerno naraščalo. Da se francoski tanki niso bolje uveljavili, je po sodbi nekaterih strokovnjakov treba pripisovati posebnemu načinu sodelovanja francoskih tankovskih edinic, ki se razlikuje od nemškega načina. Nemci so predvsem sodelovali z letali pri napadih s tanki, medtem ko so Francozi pripravljali napade tankov s topništvom. V glavnem se lahko reče, da izvirajo francoski porazi od tega, ker so jim bili tanki in letala le pomožno orožje, medtem ko so bili Nemcem glavno orožje. Angleži so imeli mnogo manj tankov kakor Francozi. V začetku septembra lani so imeli Angleži baje 1200 tankov. Zmogljivost njihovih tvornie znaša okrog 600 tankov na mesec. Najbrž pa drže cenitve, da ima Sovjetska Rusija največ tankov. Nemški strokovnjaki so izračunali, da ima ruska vojska 150 oklop-nih edinic z okrog 8000 tanki. Težavno je ugotoviti, koliko tankov ima Nemčija. Po nekaterih cenitvah jih je imela v začetku vojne 5000, ki so bili razdeljeni na pet oklopnih divizij, eno oklopno brigado in dolgo vrsto manjših oklopnih edinic, dodeljenih raznim divizijam. Ko se je pa začela vojna, je izdelovanje tankov silno naraslp. Sedaj nekateri računajo, da ima Nemčija 10 oklopnih divizij z okrog 8000 tanki. Mnogo tega orožja imajo tudi druge velesile, kakor Zedinjene države, Italija in Japonska. Italijanska vojska ima po cenitvi francoskih strokovnjakov 6 do 7 oklopnih divizij in več manjših edinic tankov. Zedinjene države imajo najrazličnejše vrste tankov, izdelanih iz najboljše tvarine. Smemo računati, da je na svetu okrog 30.000 tankov. Male države skoro ne pridejo v poštev pri teh številkah. IZGOVOR Gozdar: »Zdaj sem te enkrat zasačil! Kaj pa delaš v gozdu s puško?« Lovski tat: »Slabo se mi godi, pa sem se hotel ustreliti.« NE GRE TAKO Gozdar: »Gospod sodnik, vi morate z naočniki streljati, sicer ne boste zadeli.« Sodnik: »Ali res mislite, da bom z naočniki bolj zadel kakor s puško?« z dobro zobno ščetko In fino zobno kremo kakršna je zobna krema ODOL Na ta način se v dlesnlh poživlja kri, da ostanejo čvrste in zdrave. Uporabljajte za nego zob In ust vsak dan zobno kremo ODOL DOMOVINA Si. 26 ■»■»■i«. ■ .,—^ .^Ml BHMMHH Politični mui Po ugodno končanih gospodarskih pogajanjih med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo in po končani izmenjavi odobritvenih listin o sklenjeni pogodbi sta se sovjetska in jugoslovenska vlada sporazumeli, da se uredi razmerje med obema državama z obnovo rednih državniških odnošajev in z določitvijo državniških zastopnikov v Moskvi in v Beogradu. Naš poslanik v Moskvi je senator dr. Milan Gavrilovič, ruski poslanik v Beogradu pa Viktor Andrejevič Plotnikov, dosedanji poslanik na Norveškem. Iz Sofije poročajo, da je za dopisnika sov-jetskoruske poročevalske agencije Tass v Beogradu imenovan dopisnik te agencije v Sofiji. Za njegovega pomočnika je imenovan Peter Rosdejkovski. sotrudnik agencije Tass v Moskvi Bolgarski dnevnik »Mir« objavlja uvodnik, v katerem piše med drugim: Velesile, sosedne balkanskim državam. delajo za ustvaritev enotnega bloka balkanskih držav, ki bi bil vedno pripravljen skupno delovati glede na vse politične dogodke, ki se odigravajo v Evropi in na svetu. V zadnjem času stopajo v osnredje tri dejstva, ki obeležujejo položaj na Balkanu: zanimanje Italije za Balkan, prizadevanje Jugoslavije, da se obrne pozornost Moskve na balkanske države in oomirjenje kralja Karola z Železno gardo. Balkanski dopisnik švicarskega dnevnika »Basler Nachrichten« objavlja poročilo o spretnosti balkanskih državnikov, zlasti beograjskih, ki so dosegli spričo zmede, ki so jih povzročili dogodki na zapadu, pomembne uspehe. Balkanski državniki so se posluževali zelo spretnega postopka spričo nasprotujočih si koristi velesil, zlasti v pogledu gospodarskega in političnega zbližanja s sovjetsko Rusijo. Kar se tiče Turčije prevladuje splošno mnenje, da se bo docela naslonila na sovjetsko Rusijo. V težavnejšem položaju je Rumu-nija, ki je, kakor kaže, zamudila ugodni trenutek, da bi si v Moskvi zavarovala hrbet. Brez odstopitve Besarabije si po mnenju gornjega dnevnika zbližanja med Rumunijo in sovjetsko Rusijo ni več misliti . Iz Budimpešte poroča United Press, da je Italija položila mine tudi v grških vodah, s čimer je zaprta pot v Sirijo, Turčijo in na Solun. To je naperjeno tudi proti sovjetski Rusiji in kaže na to, da se vodi med sovjetsko Rusijo in osjo Rim-Berlin huda zakulisna borba. Zadnji dogodki v Rumuniji, kjer je prišla na krmilo vladavina po fašističnem zgledu. so očitno posledica protipritiska zaradi akcije sovjetske Rusije, ki je skušala preprečiti desničarsko vladavino v Rumuniji. Mine na vzhodu Sredozemskega morja predstavljajo resno svarilo Moskvi, naj ne pod-vzame ničesar proti Rumuniji, Bolgariji ali Turčiji. Na drugi strani pa prevladuje mnenje, da podpira sovjetsko Rusijo tudi Turčija. V primeru, da bi prišlo zaradi teh na-sprotstev na Balkanu do spora, bo sovjetska Rusiia poskušala predreti preko Besarabije do Ploestija in od tam dalje preko Bolgarije do Carigrada, da bi dobila tako zvezo s turško vojsko. Ponoči 24. t. m. sta froncosko in italijansko odposlanstvo podpisali sporazum o sklenitvi premirja med Italijo in Francijo, medtem ko je bil z Nemčijo podpisan že prej. Francosko odposlanstvo je prejelo popoldne telefonsko pooblastilo Petainove francoske vlade v Bordeauxu, da sprejme italijanske pogoje in podpiše sporazum. Francoski radio je uradno javil, da je francoska vlada izdala to pooblastilo. V smislu nemško-francoske pogodbe o premirju kakor tudi italijansko-francoske pogodbe so bile šest ur po podpisu ponoči malo čez polnoč na vseh bojiščih ustavljene sovražnosti med Italijo in Nemčijo na eni ter Francijo na drugi strani. O tem so bila še izdana uradna sporočila prebivalstvu tako po nemških kakor tudi italijanskih in francoskih radijskih postajah. Podpis premirja s Francijo so objavili rimski listi v posebnih izdajah. Pri tem poudarjajo, da bo zdaj vsa borba osredotočena proti Angliji in izraža prepričanje, da bo vojna z Anglijo končana mnogo hitreje, kakor pa si morejo Angleži to misliti. V torek zvečer je Nemški poročevalski urad objavil določbe pogodbe o premirju z Nemčijo. Po teh določbah zasede Nemčija severno Francijo in njeno zapadno obalo. Vsa francoska vojska mora demobilizirati in izročiti vse orožje in vojni material. Prav tako se mora razorožiti vojno brodovje, ki bo v pristaniščih pod nemškim nadzorstvom. Nemška vlada pa je svečano izjavila, da tega francoskega brodovja ne bo porabila med svetovno vojno za svoje smotre. Francoska vlada se obvezuje, da se z delom vojske, ki ji ostane, ne bo borila proti Nemčiji. Francoske trgovinske ladje, ki so v francoskih lu-kah, do nadaljnjega ne smejo odpluti. Fnako vsa letala, ki so na francoskih letališčih, ne smejo vzleteti. Francoske radijske posta ie v nezasedenem delu Francije do nadaliniega ne smejo obratovati. Nadaljne določbe so: zagotovitev prevoznega prometa med Nemčijo in Italijo preko nezasedenega ozemlja, vzdrževanje nemških čet na francoskem ozemlju na francoski račun, takojšna izroči-teh nemških vojnih ujetnikov, medtem ko francoski ujetniki ostanejo ujetniki do konca vojne. Sporazum o premirju velja do sklenitve miru. Pogodba o premirju z Italijo pa določa med drugim, da ostanejo italijanske čete na vseh postojankah, ki so i'h zasedle, za vso dobo trajanja premirja. Pogodba se nanaša tudi na nekatere francoske kolonije. Razen francoskega evropskega ozemlja, ki mora biti v dobi nremiria brez vojaštva v pasu 50 km od meje, mora biti tudi v Tunisu demilitariziran določen pas. Enako v Alžiru. Francoska Somalija pa mora biti vsa demilitarizirana. Italija ima pravico uporabljati luko v Džibutiju. Dokler trajajo sovražnosti med Italijo in Anglijo, se morajo de-militarizirati utrjena oporišča v Toulunu, Bizerti, Ajaciu in Oradu. Glede drugih reči velja isto kakor v pogodbi z Nemčijo. »Basler National Zeitung« se v daljšem članku bavi s položajem Anglije in vprašuje, ali bo mogla Anglija nuditi Nemčiji uspešen odpor. Z vojaškega stališča trpi ždaj Anglija predvsem na tem, da je vsa leta zanemarjala svojo oborožitev. V vojno je šla le z moderno mornarico, medtem ko je suhozemska vojska skrajno po- manjkljivo oborožena, letalstvo pa tako neznatno, da je Anglija že od začetka vojne dalje prisiljena pokupiti vse, kar je sploh kje naprodaj. Zato je malo verjetno, da bi mogla zdaj zbrati tako številno letalstvo, da bi bila kos Nemčiji, katere glavna sila je v letalstvu. Ta okolnost spravlja v nevarnost obstanek Anglije in vsega njenega cesarstva, dasi te pomanjkljivosti v oborožitvi same po sebi ne bodo tako občutne kakor so bile za države na evropskem kontinentu. V zagrebški »Novi Evropi« razmišlja Ante Ciliga, ki je živel več let kot izseljenec v sovjetski Rusiji, o vlogi Rusije na Balkanu. Ciliga piše med drugim: »Rusija je daleč od nas in se mora boriti sama z notranjimi težavami. V današnjem mednarodnem položaju stremi Rusija bolj za tem, da čim bolj izrabi naš položaj za sebe, kakor pa da pomaga nam. Ako hočemo računati v bodoče na kako pomoč sovjetske Rusije, moramo predvsem urediti sami doma svoje prilike in nastopiti v Moskvi vsi kot enota: Srbi, Hrvati in Slovenci. Če bi hodili v Moskvo k Stalinu po pomoč drug proti drugemu, potem bomo vsi skupaj slabo odrezali. Rusija je danes brez dvoma največja slovanska sila, vendar pa moramo vedno računati z dejstvom, da vodi predvsem rusko in Dotem šele* slovansko politiko.« Ameriška novinarja Pearson in Allen se v listih »New York Times« in »New ?ork Herald« zavzemata za to, da bi Zedinjene države vzele resno r pretres notrebo sklenitve obrambne zveze z Rusijo. V tem smislu je te dni pisal tudi list »Wa•> shinglon Post«. Vsi ti listi označujejo ameriško oboroževanje, povečanje ameriškega brodovja in ureditev vojnega gospodarstva kot odgovor Amerike na razvoj položaja v Evropi. Iz Washingtona pofočajo, da bo ameriška vlada po mnenju političnih opazovalcev v Zedinjenih državah odklonila priznanje Petainove vlade v Bordeauxu ali vsake druge francoske vlade, za katero bf. ameriška vlada ne smatrala, da je sestav-? liena pod tujim vplivom. V Ameriki prevladuje mnenje, da ie m'r. ki je bil podpisan) med Francijo in N^mčiio. nečasten in da pogodba o nremiriu dejanske zahteva od Fran-« cozov. da se spremene v tihe družabnike1 Nemčii? v boiu proti Angliji Nemški listi nanovedujejo bliskovit napad na An-* gl«jo 1 in naglašajo. da je za ta napad že vse pri-» pravljeno. Zadne dni so nemška legala bombardirala razne kraje v Angliji, a tudi angleška letala prihajajo nad Nemčijo in mečejo bombe. Iz Londona poročajo, da se je ustanovil v Londonu francoski narodni odbor pod vodstvom generala de Gaullea, ki bo hkratu s francoskimi kolonijami nadaljeval vojno z Nemčijo. DOMOVINA št. 26 f ———ti 1IIM1H1I1 IIimiiiU Gospodarstvo ■nHBHaBBBHHHMBP Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: voli po 5.50 do 7.50, krave po 5 do 6.75, teleta po 9 din; v Ptuju: voli po 5 do 7.50, krave do 4 do 7, biki po 5 do 7, junci po 5 do 6.50, telice po 5.50 do7.50,teleta po 7 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ptuju: pršutarji po 9, debele svinje po 10 in svinje za pleme po 9 din, v Ljubljani: špeharji po 10 do 11, pršutarji po 9 do 10 din, v Kranju, špeharji po 12, pršutarji po 11 din, v Novem mestu: špeharji po 10 do 11, pršutarji po 8 do 9 din, v Logatcu: špeharji po 10 do 12, pršutarji po 9 do 10 din. Prasci za rejo so bili v Ljubljani po 175 do 250, v Ptuju (6 do 12 tednov) po 100 do 150 din za rilec. SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje 15, telečje 19, svinjske 12, v Kranju: goveje 12, telečje 19. svinjske 8, v Novem mestu: goveje 14, telečje 16, svinjske 10, v Šmarju pri Jelšah: goveje 12, telečje 16, svinjske 8 din za kilogram. KRMA V Kranju: lucerna 175, seno 150, slama 75, v Novem mestu: seno 200, slama 60 do 75. v Šmarju pri Jelšah: seno 125 do 130, lucerna 150 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih v šmarskem okolišu: navadno mešano vino 4, finejše sortirano 7.50, v novomeškem okolišu: navadno mešano vino 3.50 do 4, finejše sortirano 6 do 7 din liter. DRVA. Cene so iz neznanega razloga v raznih mestih zelo različne. V Ljubljani so trda drva po 150, v Kranju po 125. v Novem mestu po 90, v Logatcu po 80 do 100, v Šmarju Pri Jelšah po 90 din za kubični meter. JAJCA. Cene se gibljejo v Sloveniji od okoli 60 par do 1 din za kos. VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38, v Novem mestu: neoprana 30, v Šmarju pri Jelšah: neoprana 12 din za kilogram. SIROVO MASLO. V ljubljanski okolici 36 do 40, v Kranju 38 do 42, v Novem mestu 32 do 38, v Logatcu 32 do 40, v Šmarju pri Jelšah 36 do 40 din za kg. Hans TVarring: V fc^i^lffll^ll Zdaj je vpilo deset, dvajset glasov, da Martin ni mog2l razumeti smisel teh strastnih besed. A vendar se ga ie zdajci lotila brezmejna groza Katero ime se je iz roDOta in besnenja zmerom spet slišalo? A hkratu z imenom je čul besedo, ki ga je omamila, kakor bi ga bil kdo udaril s kolom. Požigalka! Ali so vsi ti ljudje blazni? Planil je naprej. Tedaj je iz množice zaslišal krik, tako obupen in prestrašen krik, kakor ga še ni bil čul. To je bil Rozin glas' Kaj so ji storili, kdo se je upal prst položiti nanjo! Preden se je bil prav zavedel, je stal sredi divje razburjene množice S svojo silno močjo je metal na levo in desno vse, kar mu je bilo napoti. Naposled ie zagledal svojo ljubljenko v raztrgani obleki. Razpleteni rjavi lasje so ji valovali po hrbtu, roke je imela sklenjene in njen mrliško bledi obraz je bil ponosno obrnjen proti napadalcem. Besnenje je v trenutku utihnilo, zakaj med množico se je pojavila čepica orožnika. Samo trenutek je trajala tišina, nato pa so se spet zaslišali divji, grozeči glasovi. »Saj je Driznala, da ie požigalka! V ječo z njo! Vsa vas bi bila lahko zgorela! Pravica mora biti. v ječo s požigalko!...« Nenadno je stala Ernestina poleg orožnika. Nič več ni kričala in tudi jokala se ni. Čisto mirna je bila, toda njene oči so mračno RoreJe v bledem obrazu.« 1 Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 25. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 164.12 do 767.32 (za 203 do 206.20) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.35 (za 54.80-do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.02 do 10.12 (za 12.39 do 12.49) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 410 do 415 din. Sejmi 1. julija: Podčetrtek, Rajhenburg, Št. Janž (krški srez), Jurklošter, Murska Sobota, Ormož; 2. julija: Petrovče, Črnomelj, Kamnik, Ptuj, Št. Gotard, Kočevska Reka, Rakičan, Mi-slinja. Ptujska gora, Tinsko; 3. julija: Ljubljana; 4. julija: Vojnik, Vuzenica, Krško, Veliki Gaber. Ziri; 5. julija: Št. Lenart nad Laškim; 6. julija: Gradac. Šoštanj. Drobne vesti — Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Banska uprava dravske banovine razglaša: Da se olajša ubožnejšim vinogradnikom obnova vinogradov v izrazito vinorodnih legah, bo banska uprava dajala v 1. 1940. v okviru določenih sredstev in po obstoječih določilih brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Prošnje za brezobrestno posojilo se morajo vložiti pri pristojnem sreskem na-čelstvu do najkasneje 15. julija. Prošnji, v kateri morajo biti navedeni vsota zaprošenega posojila, površina vinograda, določenega za obnovo, številka parcele in vložka, kata-stralna občina in ime gorice, mora biti priloženo: 1. izpisek iz posestnega lista za vse posestvo; 2. zemljiško-knjižni izvleček za vse posestvo; 3. izjava županstva o družinskih, premoženjskih in pridobitnih razmerah prosilca in da ustreza pogojem člena 2. določil o dajanju posojil; 4. pismena obveza prosilca, da bo obnovo vinograda izvršil natančno po navodilih strokovniaka in da je ooučen o vseh pogojih določil. Prošnja mora biti kol-kovana z banovinskim kolkom za 10 din. Posojila za obnovo vinograda se dajejo do največ 1.25 din za 1 kv. meter vinograda, za najmanjšo površino 15 arov in do največ 75 5 moriem »Gospod orožnik,« je rekla z mirnim, daleč naokoli slišnim glasom, »imam vzrok za domnevo, da je bil ogenj iz hudobnosti podtaknjen, in sicer je tale moja nečakinja, ki jo obtožujem zločina. Danes sem jo nagnala iz hiše, ker je bila po vasi razširila hudobne obdolžitve o meni, in ko je šla, mi je zagrozila. Govorila je tudi o ognju, ki naj uniči mojo hišo. O tem vam lahko moja s^žinčad in stara teta, ki ju pozivam na pričevanje, povesta kai več.« Naslednjega dne je bila vas v največjem razburjenju. Zgodaj zjutrai je orožnik po-vedel lepo Rozo v preiskovalni zapor. 5. Dnevi so minili. Vroče sredipoletno solnce je žgalo zeml jo. Kolikor je prinesel junij preveč dežja, toliko sta ga premalo dala julij in avgust. Nespremenjeno je viselo nad zemljo brezoblačno nebo in solnce je razlivalo žgoče žarke, kakor bi bilo hotelo požgati vso rast peščene sipine. In vendar je mislil Martin, da v svojem življenju še ni videl mračnejših dni. Sicer pa je kakor navadno dan za dnevom hodil na delo in stari mojster Kristopeit je bil poln hvale o njem in njegovem delu. Rekel je vsakomur, ki ga je hotel poslušati, da mu je mladenič vse in da bi brez njega zdai v starih letih sploh ne mogel več izvrševati obrt. arov. Za že obnovljene vinograde se posojila ne dajejo. = Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, ki ima svojo nadrobno trgovino na Tyrševi cesti 21, je zdaj ustanovilo tudi še trgovino z medom na debelo. Med bo društvo prevzemalo od svojih članov v komisijsko prodajo in bo dajalo predujme. Vodstvo upa, da bo s tem pripomoglo, da bodo njeni člani svoj pridelek vnovčili laže in po boljših cenah. — Izvoz zgodnega krompirja ni dovoljen. Prizad sporoča v svoji okrožnici od 18. t. m. vsem izvoznikom, da po sklepu izvoznega odbora pri Narodni banki ni dovoljen izvoz zgodnega krompirja iz naše' države, in sicer glede na potrebe v naši državi. = Letos ne bomo izvažali pšenice. Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Sombora: Za letošnji pridelek pšenice in drugega žita vlada posebno zaradi vojne veliko zanimanje. Ker se setve v maju niso posebno popravile, računajo strokovnjaki, da pridelek ne bo znašal nad 20 milijonov metrskih stotov. To pomeni, da ne bomo mogli prav nič pšenice izvažati, temveč bomo morali za domačo prehrano porabiti celo prihranke iz lanskega leta. V donavski banovini je samo v Bač-ki in v gornjem delu Banata stanje nekoliko ugodnejše Zaradi hude zime in mrzle do-mladi in zaradi pogostega deževja in povod-nji se setve niso razvile in žetev bomo imeli dva do tri tedne kasneie kakor navadno. Letos je bilo 300 000 oralov manj posejano kakor lani. povodenj pa je uničila 150.000 oralov. Tudi stanje turščice ni zadovoljivo, vrhu tega na povzročajo veliko škodo nevihte in toča. Ječmen ie dobro prezimil, vendar ga bo kljub temu manj kakor lani. Isto velja za oves. = Svetovni pridelek zlata. Čeprav zlato ne predstavlja v vojnem času tistega bogastva, kakor na primer sirovi petrolej, je njegova vrednost ostala ista. Leta 1939. je do najnovejših podatkih dosegla količina pridobljenega zlata 39,300.000 unč, kar predstavlja 6.2 odstotka več kakor leta 1938, ko je celotna pridobitev dosegla 37.020.000 unč suhega zlata (unča je 31.1035 grama). Pridobitev zlata v Jugoslaviji se je lansko leto tudi dvignila, ni pa dosegla višine iz le"a 1936. V Italiji se rahlo dviga in je dosegla 1. 1938. 156 kg v vrednosti 3.320.000 lir. Prav tako rase pridobivanje zlata v Angliji..čeorav je zapletena v voino. Rudniki v Južni Afr;- Toda Martin je bil v resnici veselje do svoiega dela izgubil. Zdaj je šele spoznal, kako čvrsto je bila Roza povezana z vsemi njegovimi mislimi, z vsemi njegovimi načrti za bodočnost. Zdaj se ie zavedal, da bo njegova bodočnost le kup razvalin, če se bo moral odreči Rozi. To pa bo moral storiti, zakaj poži-galki ne bo mogel dati svoie ime! Mora premagati sebe in svoie uporno srce, pa nai ga stane tudi kos življenja! Ali pa je sploh mogoče, da je izvršila tak zločin? Kazala je zmerom tako toplo, dobro srce, ljubila je otroke in živali, niti najmani-šemu črvu ni storila ničesar zlega. Ali je lahko zažgala iz maščevanja hišo, v kateri ie preživela svoio otroško dobo, ki jo je ljubila, kakor lahko človek ljubi le svojo rojstno hišo? Martin ni hotel in ni mogel to verjeti. Tega tudi ni verjel, dokler se ni nekega večera pogovarjal s staro teto. »Ali imate od Roze kakšno sporočilo, stara teta?« je vprašal. »Bila sem v mestu in sem jo obiskala y bolnišnici Nisem smela govoriti z njo, a videla sem jo. Za božje ime, Martin, njen obrazek ni večji od moje roke in oči ima tako velike in votle! Lase so ji ostrigli, ker ie imela hudo vročico in je močno bledla. Ko sem jo gledala, sem se morala glasno jokati. Toda potem sem si rekla, da bi bilo najboli-še, če bi jo Bog vzel k sebi. Pomisli vendar, za požig bo kaznovana z robijo. Če pomislim na to, se bojim, da mi ne bo počilo srce. A to ti rečem: krivka je prav za prav Ernestina! Ta je hudobna, zelo hudobna ženska! Ne daj se preslepiti od njenega denarja, Martin! Samo denar te ne bo napravil srečnega.« Ribiška povest ki, Kanadi in Avstraliji ji dajejo približno polovico zlata, kar ga premore vsa svetovna produkcija. Rudniki Rand so kljub vojni meseca novembra lani pridobili 1,103 135 unč. kar ni bilo nikdar prei doseženo. Kanada oa ie 1 1939 pridobila 5.046.000 unč (leta 1938. 4.725.117 unč) = Najvišje dovoljene cene za bučno oHe. Banska uprava je na podlagi uredbe o nad-zorovaniu cen določila maksimalne fnajviš-je dovoljene) cene za bučno olie, in sicer pri pridelovalcih 20 din za kg franko kraj kupca. v trgovini na debelo oa 22 din za kg franko kraj kupca Kršitve te odločbe se kaznuieio = V Zagrebu se je pocenila živina. Na nedavnem seimu v Zagrebu se ie nekoliko pocenila živina Ooveie živine so posehno mnogo prignali iz Banata in Topolovca Tudi cena krmi katere ie bilo na trgu dovolj, je padla *= »FMevski irnoi in f*ioin'oa« je naslov li?ni kn«*'ri ki 1r> ie izdala Kmetiiska zbornica za dravska banovino Na 60 straneh obravnava inž T"*p ^uhadnlc s preprosto be* sedr, ctlavno ncnnvn ^saVprra kmetovanja' prpd=tov cmoH** 'n »nn'*tvb lam F>rav I-is+ne hoda krnp*-i Vo^nr tudi zidarskemu ob^niku c'ike 'n rmoiis* 'n rmoiničnih lam ki Kni'*'ca stane — «hraniova"i«> iaic v aonenem m'eku ie zelo nre»->rosto Taica nai so stara največ 10 dni in p;cta mnraio V>'+' M« tri litre vode de-riomn nwt ua^nooj anna in pa dobro pomešamo z vodo Nato d"d">mn dve žlici soli. ka-tpr-r> na =rnr> nroi in ohladili Prak- t;Snf>-!šp ip unnrahtiomo več manjših kakor eno veliko oosodo ker se kako iaice lah-f^vari in io inn^ iaica v maniši m?>ni ?Vndo Ta ^»-artipn* jajca pre-bodcmo prpd ra^o če jih kuhamo, na topi stran' z iglo. s čim0'- preprečimo, da bi se ra7r>n"''la v vreli vodi = Katera detelia ie dobra za seme. Gospo-taip n<»oto"itPv rnoravskih km^tiiskih strokovniakov: Seme detelie s fprnnim in svetlim cvetipm iamči za nrfdoioi< Spme dptelie s svetlimi listi ir> tornnor-da^inri rvetiem ip manjvredno in se 1p slaho oKnpcp Kdor hoče torej pridelati na liSiri dptpli^o spme. nai oazi ti«*: rid tpga večera ni ver veriel v njeno ne dolžnost Celo stara teta ki je zmerom držala z R070 ie bila prepričana o Rozini krivdi »Zelo slab ie videti Martin.« so govorili va-ščani »Klaasovka bnlie moraš st.reči sinu « »Ah « ie na take bespdp odvrnila žpna »to je samo tako začaopo Ro žp holiSe V zad-niom času ima slab tpk in toži. da ne more spati V ppkai tpdnih bo to minilo, le verje-mitp mi Poznam to!« »Ali je res. da mu je mojster Rristoneit ponudil svoio obrt in svoie zemljišče z velikim tesarskim nrnctorom. ki bi mu ga od-planpval v obrokih'« »Da. res ie. Martin si zna pomagati.« je odvrnila mati ponosno. »A Kristopeit je rekel, da Martin noče sprejeti ponudbo Hoče še počakati do jeseni, nato pa pojde po svetu.« »Nq, no. le počakajmo malo,« je rekla žena in se skrivnostno nasmehnila. »Mogoče je, da Martin sploh več ne potrebuje zemlje starega mojstra, morda se pogaja za kakšno drugo zemljišče. Kar počakajmo, vam rečem!« »Z Ernestino so mora eženiti,« so rekli potem vaščani, »toda to mu ne prija, kar shiral je zaradi tega ..« Medtem se je gradila na pogorišču nova hiša Ernestini je bila izplačana lepa zavarovalnina. zato ie sklenila obnovo stare domačije v novi, zlepšani obliki. »Takšnega zaslužka kakor letos vaški obrtniki že dolgo niso imeli,« so govorili ljudje. »Ernestina oa jim tudi strehe! Vsak dan dobe pivo, sama ga prinaša ljudem k gradbi, • Uredba o cenah in prisilnem odkupu pšenice in turščice. Ministrski svet je te dni predpisal uredbo o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in turščice. Uredba določa, da se pšenica in turščica iz leta 1939 ne smeta prodajati dražje od naslednjih cen: pšenica iz Bačke. Banata in Baranje po 230 din. iz Srema in Slavoniie po 227 din iz Bosne in Srbije po 224 din Bela turščica se sme prodajati po 180 din in rumena po 70 din za 100 kg nakladalna postaja Te cene veliaio za pridelovalce Za žito ki se kupuie od osebe, katera se peča s prometom ali predelavo žita. se bodo k gornjim cenam prišteli še dokazni prevozni stroški od nakladalne do namembne postaie Uredba določa, da se moraio preostanki pSenice in turščice pri-iaviti pristoinim oblastvom v roku treh dni po uveliavlieniu te uredbe (24 t m.) Kot preostanki za zalogo se smatra žito. ki presega minimalne potrebe za prehrano do novega žita in sicer za vsakega člana družine do 10 let starosti 30 kg pšenic« in 60 kg turščice nad 10 let starosti na 60 kg pšenice in 120 kg turščice Za prebrano živine določa uredba minimalne potrebe do novega žita, in sicer za Vonie vole krave hike. pitale svinip do 400 kg turščire za glavo m za drobnico 120 kg zn glavo Vse zaloge plenice in turščice. ki presegajo gornii minimum za prehrano družine in živine bo prvenstveno polomil Prisad Za prestopek te uredbe co določne stroge kazni od 50 000 do SOft "on din aH zanod od šestih mosprpv do "nega leta * Dajanje konj ra vojaške vale. Pri vpoklicu koni na vojaške vaio so ugotovili, da se lastniki koni noslužuieio različnih načinov. da se tei dolžnosti izogneio ali na daio na orožne vaje naislabše koni® Kdor ima več koni. da navadno npirlnbšpga. drugi si snet od soseda izposodi sli kuni nesposobnega konia. ki ga rotem žene v voi^ško edini-co Primpri se celo. da lastnik svojega konja nalašč poškoduje in ga onesposobi za vojaške namene. S takim postopaniem se ovira delo vojaških oblastev. da ne morejo svoje naloge natanko in redno opraviti, kar je lahko usodnega pomena za državno varnost Zato opozarjamo, da moraio biti za vojaške J-^nl lr> d<-*V\v_i in C7naer.l-.ni Vnnii in d*1 pri tem oa se smuka okoli Martina No, ta bi moral b'ti slep. da ne bi opazil, kam pes taco moli!« Toda Martin na videz ni ničesar opazil. Kliub lenim solnčnim dnevom je bil njegov obraz mračen in bled .. V mestu se ie preiskava nadaljevala I)ol-ga vrsta prič ie bila poklicana Tako stara teta. notem Ernestina, dekle hlapec Njih izpovedi so vse soglašale Roza je bila izrekla divie grožnie nasproti svoji teti Krnesti" ni. govorila da ie o uničenju in požigu Nato da je v hudi jezi zapustila hišo. v katero se ie lahko vsako uro ponoči vrnila kaiti vedela je da so zadna vratca ostala nezaklenjena. Sicer da je ni bil nihče videl v hiši, toda komaj ie olanil ogenj iz strehe se je pokazala na gričku onstran poti in se je tako obnašala, da je morala pri vseh zbuditi sum. Strmela da ie z očmi. polnimi groze, v ogenj in ie govorila čudne reči Roke da je vzdihovala proti nebu in jih vila, kakor bi se bila šele tedai zavedla, kako strašen zločin je bila storila Tudi da so čisto razločna slišali, ko ie vzklikala: »To je moja krivda!« S tem da je torej že vse priznala, pa naj je pozneje tudi taiila dejanje. Vsa vas ie soglašala v sodbi: »Kriva je « Celo tisti, ki so bili zmerom prepričani o njeni poštenosti tako vaški načelnik Anders in niegova žena, stara teta in nekateri stari prijatelji rajnkega starega očeta, so le žalostno majali z glavami in molče gledali, da se je zadeva razvijala, kakor se je hotela. Rozina mladost in življenjska sila sta premagali njeno hudo bolezen. Povedli so mladenko iz bolnišnice nazaj v preiskovalni zapor. In zdaj je prvič stala pred preiskoval- bo vsakdo, ki se samo poskusi izogniti tej dolžnosti, nemudno naznanjen pristojnemu vojaškemu oblastvu. * Klanje telir in mlade živine v Hrvatski spet dovoljeno. Hrvatski ban ie izdal nared-bo. ki dovoljuie klanie telic in mlade živine pod enim letom v vseh primerih kjer terjajo to zdravstveni oziri in koristi za živinorejo Spričevala za bolne ali za nadaljnjo rejo ne ustrezajoče telice bodo izdaiali brezplačno pristoini živinozdravniki Klanje telic in mlade živine pod enim letom bo iovo-lieno tudi v primerih, če kmet nima možnosti, da to mlado živino prekrmi ali proda za reio drugim Zadevna dovolienja za klanje bodo izdaiali sreska načelstva in mestni magistrati. * Regulacija Mozirnice in Trnave. Iz Mozirja poročajo, da ie regulaciia Mozirnice končana Dela so stala okrog 50 000 din Največ ie prispevala banska uprava, nekaj pa Tujskoprometno in olepševalno društvo t. Moziriu Z rpgulaciio Mozirnice so posestniki zemljišč ob potoku zelo mnogo pridobili. Pred dnevi so začeli manjša regulacijska dela tudi na Trnavi. nevarnem hudourniku, ki teče skozi trg Mozirje Za celotno regulacijo pa za enkrat še ni kritja Moziriani prosijo bansko unravo da izvede tudi to nujno pofrpbno regulacijo * 165 metrov glohoka naravna ledenica« Julijsko krajino pridno raziskuiejo iamarji„ ki imajo v ta namen od italnanske državen Ip^o nodnoro. Posebno med Tržačani je dosti vnetih iamarjev ki so dosegli tudi že usnehe. Nedavno so odkrili na Trnovski planoti neka inovih iam Tmenueio iih ledenice ker ie v njih tudi poleti led Nekai ledenic so odkrili že nrei in so iz njih zaklada-li Trst z ledom Novoodkrita iama je globoka 165 m Np5 Kras skriva torej v sebi mnogo zanimivosti. * Tečoii za umno kmetijstvo v Juliiski kra-iini. Itnliiani ^o ustanovili vrsto šol in te-caiev za kmečko mladmo Vanie imaio dostop otroci, ki so končali ljudsko šolo. Po neštetih kra,-!h v Julijski kra i i ni so takšni tečnu že ustRnovlieni Obiskovati jih mora tudi *onski naraščaj, ki oa se uči predvsem ženskih del T^koi no končani šoli gredo učenci na oolie delat in so zato hodili v to šolo. da bi notem šp naprei študirali kmetijstvo na vi.šrh kmetii^kih šolah * Pomanikanje rafiie za vinogradnike. Iz pnrn^nin do c-^ ,rinri ' '•'• rT f • r / i V1 • l"l s: ;3 r.::.. Mav...; 1 30.000 din, a lastnica je bila zavarovana le za 5.000 din. * Otrok je utonil v potočku. Pri Strander-I jevih v Lutvercih se je zgodila huda nesreča. Mati Ivana Stradnerjeva je bila odsotna z doma, medtem ko je ostal doma njen 22 mesecev stari sinček Franc pod nadzorstvom babice. Ta je bila zaposljena pri hišnih opravilih in je hkratu pazila na otroka. Naenkrat pa je otrok izginil za hišo k potoku. Na bregu je otroku spodrsnilo, padel je v jarek z glavo naprej in se zadušil. * Strela ubija. V Št. Lovrencu na Dolenjskem je bila te dni huda nevihta z nalivom, med katero je treskalo. Nenadno je treščilo v oreh polet hiše g. Lojzeta Ovna, po domače Tomazina, poleg hoste na Muhobranu. Z oreha je švignila strela v hlev, kjer je ubila junca in telico. Pred devetimi leti pa je ubila strela pri tej hiši psa, ki je bil priklenjen na verigi pri skednju. * Požar na Dravskem polju. Te dni je gorelo v Rošnji vasi pri Št. Janžu na Dravskem polju. Žrtev plamenov je postala hiša posestnika Peska Lovrenca. Ogenj se je razširil tudi na gospodarsko poslopje soseda Dobnika Franca. Skupna škoda znaša okoli 45.000 din. * Huda nesreča pri čiščenju sodov v Radgoni. V nedeljo popoldne so bile v nemški Radgoni in Murecku pokopane tri žrtve, med temi dva Jugoslovena in eden tamkajšnji državljan, ki so se bili v petek smrtno ponesrečili. Pri žganjariji Franca Sommerja, ki je pred leti preselil svoj obrat iz Drobtincev v Apački kotlini v nemško Radgono, so bili že dalje časa zaposljeni delavci 281etni Adolf Zigert, nemški državljan iz Gornje Radgone, in jugoslovenska državljana 181etni Franc Merčnik, posestnikov sin iz Polic pri Gornji Radgoni, in 281etni Franc Majer, posestnikov sin iz Konjišča v Apački kotlini. Zadnji je bil pred šestimi meseci pobegnil z doma preko meje v Nemčijo, kjer je dobil zaposlitev pri navedeni tvrdki. Vsi trije so bili v petek zaposljeni pri izpraznjevanju in čiščenju velikih kadi, ki služijo za kvašenje češpelj in sliv za žganje. Zigert, Merčnik in Majer so skozi majhne odprtine šli v velikanske kadi, da izpraznijo ostanke okvašenih sliv. Pri tem delu pa so jih plini v kadi omamili in zadušili. Ko so bili izvlečeni iz kadi, so bili brez znakov življenja. Vsi poizkusi reševalcev so bili zaman * Smrtna nesreča kolesarja. V nedeljo se ' ....... I l-Nl..—| | | | di množice z blodnimi, zmešanimi očmi ter se obtožila požiga. Morali so torej domnevati, da se je, ko so bili domači pri večerji za mizo, neopaženo vrnila skozi mala, zmerom odprta zadnja vratca, se splazila po tesnih stopnicah na podstrešje in se gori skrivala, dokler ni spodaj v hiši vse utihnilo. Zatem izvršitev zločina ni bila več težavna. Zažgati slamnato streho je lahka reč »Kje ste bili v času med odhodom ik hiše in prihodom k požaru?« tako jo je sodnik večkrat vprašal ostro ji gledaje v oči. To je bilo tisto vprašanje, na katero ni vedela odgovoriti. Strmela je v vprašalca in zdelo se je, kakor bi bila mučno napenjala spomin. Bilo je, kakor bi bil ta čas izbrisan iz njenega spomina. Vsakikrat, kadar ji je sodnik zastavil to vprašanje, je pritisnila roke na sence in njene oči so se s pogledom, ki je izražal obupajoeo nemoč, uprle nekam v praznino. Ni vedela odgovora na to vprašanje. Kljub dobrohotnosti, ki jo je sodnik kazal nasproti mladi jetnici. se je v njem spet in spet porodil sum, da se dekle morda le po-tvarja. Ali hoče morda uporabiti svojo mladost, lepoto in ljubkost v to, da bi me preslepila? Preiskava se je zaključila, Roza je bila zadnjič pred preiskovalnim sodnikom. Po končanem zasliševanju ji je sodnik sporočil, da lahko zdaj v zaporu sprejema obiske. Mladenka je žalostno odkimala. »Saj ne bo nihče prišel,« je rekla. Čez nekaj trenutkov pa je menila: »Ali ne bi smela v vas? Tato zatohlo je tukaj, solnce nikdar ne sije ' " Rada bi videla morje in zele- '■-'-'.'■...... r.osim, pustite me ven na vas!« je zgodila na betonirani cesti v gozdičku med Medvodami in Jeperco huda nesreča. 181et-ni delavec Kuralt Anton iz Škofje Loke se je peljal s kolesom in pri tem zadel v osebni avtomobil, ki se mu je pripeljal nasproti. Kuralt je pri sunku odletel naravnost v avtomobil in z vso silo zadel vanj. Dobil je tako hude poškodbe na glavi, da je v kratkem izdihnil. * Strela udarila v gospodarsko poslopje. Te dni je razsajalo po Slovenskih goricah hudo nejjtrje. Med neurjem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Konrada na Dravinji, občina Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. V trenutku so zajeli ognjeni jeziki vse poslopje in ga uničili. Orodje, stroje in živino so rešili. Škode je okrog 15.000 din, medtem ko je bil posestnik zavarovan le za 4000 din. * Smrtna nesreča mladega avtomobilista. V nedavni noči se je vozil z avtom iz Zagreba proti svojemu domu pri Sv. Križu blizu Kostanjevice 25-letni Jože Kerin, sin sveto-kriškega župana. Ko je precej naglo privozil proti Cerkljam, je na ostrem ovinku izgubil oblast nad volanom in avto se je sredi ceste prevrnil. Ljudje so v naglici prihiteli na pomoč in so izpod razbitega avtomobila potegnili smrtno poškodovanega Kerina. Ponesrečenca so takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Truplo mladega Kerina je bilo prepeljano na dom pri Sv. Križu in pokopano na domačem pokopališču. Mladi Kerin je bil zelo priljubljen in sposoben mladenič. Njegovim svojcem izrekamo odkritosrčno sožalje. * Svinjska rdečica se širi v Slovenskih goricah. Zadnji čas je bilo ugotovljeno, da je zavzela velik razmah v občinah Sv. Rupertu, Sv. Juriju, Sv. Trojici in v Sv. Ani, kjer je poginilo že mnogo svinj. Glede na nevarnost te kuge je potrebna živinozdravniška pomoč, da se zaščiti naša svinjereja. * Smrtna nesreča pri delu. Nedavno zjutraj se je v tvornici Kranjske industrijske družbe na Jesenicah smrtno ponesrečil 301et-ni delavec Janez Toman iz Kamne gorice, ker mu je bil padel na glavo težak kos rude. Ponesrečencu so sicer takoj nudili zdravniško pomoč in ga prepeljali v bolnišnico bratov-ske skladnice, a je bilo vse. zaman. * Kolesar do smrti povozil starko. V Strossmajerjevem drevoredu v Mariboru se je pripetila velika nesreča. Neki mladi pekovski vaienee se je zalete! s kolesom v ",<5- »Zal, je to nemogoče! V preiskavi se ni posrečilo, dokazati vašo nedolžnost. Nekaj okolnosti je ostalo nepojasnjeno in te okol-nosti vas hudo obremenjujejo Akti se nošlie-jo zdaj na državno tožilstvo, ki bo odločilo, ali pride vaša zadeva pred porotno sodišče.« »Ali res verjamete, da sem... da sem po-žigalka?« je tiho vprašala. »Tu ne gre za to. kaj jaz mislim. Gospodje, ki morajo o tem odločati, si morajo iz teh aktov stvoriti lastno naziranje.« »Moj Bog!« Roza je zaihtela in zakrila obraz z rokami. »Saj sem vendar nedolžna! Nekaj tako groznega, da bi bil nedolžen človek obsojen v sramoto in kazen, se vendar ne zgorii, kaj ne?« »Nalašč gotovo ne, drago dete,« je rekel sodnik, ki ga je bil ganil pogled na nesrečno mlado bitje. »Če je tako, sem lahko mirna. Potrpežljivo bom čakala, saj se mora vse obrniti na dobro.« Pogledala ga je zaupljivo ko otrok. »To ni laž! Nedolžna je!« je rekla misel v njem. Napisal ie naglo še nekaj vrst na list, ležeč pred niim. in vstal. Roza je bila odvedena v svojo celico. Naslednjega dne ^e Tišla mlada žena jet-niškega paznika k Rozi. »Gospod preiskovalni sodnik je dovolil, da vas lahko čez dan jemljem v naše stanovanje. Imamo vrt poleg zida, sicer majhen, a nekaj zelenih dreves je v njem in dopoldne sije tudi solnce vanj. Pazili mi boste malo na otročiče, ko bom opravljala gospodinjska dela ...« Roza ie ihte obiela ženo. (Dalje prihodaiiai letno Marijo Ertičevo iz Kacijanerjeve ulice. Podrl je ženico s tako silo na tla, da je dobila močne poškodbe in obležala nezavestna. Nesrečno ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer je za posledicami hudih poškodb umrla. * Smrtna nesreča na premogovni postaji v Trbovljah. Te dni se je na premogovni postaji v Trbovljah pripetila obratna nesreča, ki je zahtevala življenje 521etnega kurjača Jožeta Gubsleitnerja, po rodu iz Stare vasi uri Velenju. Ko sta strojevodja in kurjač Gubsletner privozila do Trbovelj, sta ustavila vlak, da v premogovnem skladišču napol Tlita tender. Odkar delajo naši premogovniki • s polno paro, je na premogovni postaji v Trbovljah noč in dan živahen promet. Gubslei-' ner je imel okrog lokomotive polne roke dela in tedaj je privozil mimo premikalni vlak ter ga tako nesrečno stisnil, da je dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Brž so ga naložili na vlak, da ga prepeljejo v Ljubljano, a je že med prevozom izkrvavel. * Nenadna smrt nadarjenega mladeniča. Na Jesenicah se je v svojem stanovanju s samokresom ustrelil v glavo 281etni tovarniški delavec Anton Brelih s Slovenskega Ja-vornika. Kaj je pognalo nesrečnega mladeniča v smrt, ni znano. V zadnjem času je večkrat tožil, da ga boli glava. Pokojni Brelih je bil zelo nadarjen fant. Mnogo je čital in se rad bavil tudi z znanstvenimi zadevami, ki so mu morda preveč izčrpale njegove mlade sile. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Dve domačiji sta zgoreli. Te dni je v gospodarskem poslopju posestnika Martina Re-piča nastal ogenj. Zaradi vetrovnega vremena je ogenj zajel tudi hišo posestnika Franca Bezjaka. Obe domačiji sta zgoreli. Ubogim ljudem so zgoreli vsi pridelki, poljsko orodje, kokoši in svinje. Ogenj so menda zanetili otroci, ki so se igrali v bližnjem skednju. * Kozolec je zgorel. V Arji vasi pri Pe-trovčah se je nedavno ponoči vnel velik kozolec, last inž. Ježovnika. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Arje vasi, Žalca, Levca in Gaberja. Gasilcem se je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Kozolec je zgorel do tal. Ogenj je uničil tudi vse seno, ki je bilo shranjeno v kozolcu, več vozov in nekaj gospodarskega orodja. *S cigaretnim ogorkom je napravil 300 tisoč dinarjev škode. Dne 14. aprila letos je nastal v Cigoncih v gozdovih grofa dr. At-temsa iz Slovenske Bistrice velik požar, ki je uničil okoli 12 ha mladega smrekovega goz- EMfifO SAl&Afšf Voz je kar izginjal v iiiegu. čeprav so se konjiči na vso moč trudili, da bi prišli dalje. Tudi zvečer še niso dosegli Tjumenske ceste. Pihal je močan severni veter in nametaval sneg na Vladimirko Ze se je od daleč slišalo zavijanje prvih volkov. Na beli ravnini so se premikale črne postave in se bližale. Tedaj je vzkliknil voznik: »Poglejte, tamle je ogenj!« »Ali je mar tu kakšna koča?« je vprašal eden poveljnih vojakov in zmajal z glavo. »Morda bomo tam lahko popili kakšen kozarček. Naprej! Toda orožje imejte pri roki! V tej deželi človek nikoli ne ve...« »Morda so kirgiški roparji ali pa pobegli kaznjenci!« je vzkliknil nekdo drug. Ob gozdu so zdaj razločno zagledali skozi drevje majhen ogenj. Sibirski kmet pri takem mrazu ne bi zapustil svoje koče in šel v gozd kurit. Torej je moral biti kakšen popotnik. ' Voz se je približal ognju. Tedaj je vstala ob niem temna postava z dolgo brado, dolgo suknjo in visoko kučmo. »Kdo ie?« ie vzkliknil poveljnik kozakov in dvignil puško. »Koga mi pošilja bog?« je vprašal starec. »Kozake!« »Bodite dobrodošli ob mojem ognju! Toda ne morem vam ponuditi ne kruha ne soli, kakor zahteva gostoljubnost. Brsodarov je ubog romar.« da in napravil okoli 300.000 din škode. Ugotovilo se je, da je povzročil ta požar ogorek cigatere, ki ga je po neprevidnosti odvrgel 31 letni delavec Franc Satler iz Zg. Bistrice. Satler je prišel zaradi tega na zatožno klop pred okrožno sodišče v Mariboru in bil obsojen na en mesec zapora. * Sumljive vesti. G. Josip Lah iz Oslušev-cev nam sporoča, da časopisne vesti o zaplembi 500 litrov pokvarjenega vina nekemu osluševskemu kmetu in o krompirju, ki ga j ebaje prodal neki Josip Lah iz okolice Velike Nedelje neznanemu kupcu, pa zanj ni dobil denarja, ne ustrezajo resnici. Če že glede vina zadeva ni izmišljena, se je nedvomno dotičnik, ki mu je bilo vino zaplenjeno, izdajal za domačina iz Osluševcev. Prav tako ni prodal krompirja neznancu noben človek iz okolice Velike Nedelje, ki bi se pisal Josip Lah. * Velika tatvina denarja na Lokah pri Trbovljah. Te dni je neznan vlomilec odnesel gostilničarci Ivanu Lesjaku na Lokah 20 tisoč din. Orožniki iščejo tatu. * Žepne tatvine na vlakih. Zadnji čas prihajajo poročila o mnogih žepnih tatvinah, ki jih izvršujejo žeparji po železniških vlakih na progah Zidani most—Zagreb, Zidani most—Ljubljana in drugod. Nedavno je bila nekemu posestniku iz celjske okolice ukra~ dena težka zlata ura z verižico v vrednosti 25.000 din. Okradeni se je vozil v potniškem vlaku v posebnem kupeju. Razen njega so bili v kupeju še trije potniki, dva elegantna moška in prav gizdavo napravljena dama. Govorili so med seboj hrvatski. Izstopili so v Rimskih Toplicah * V škocjansko župnišče je vlomil Teka-vec. Predzadnio nedelio je v ljubljanski Rožni dolini po pravi bitki nadel policiji v roke znani deiomrznež in vlomilec Tvan Teka-vec iz Zapotoka. Na policiji so možu izprašali vest in je Tekavec priznal doigo vrsto grehov, med njimi ne d 10 vlomov. Po poznejših preiskavah se je liubljanski policiji posrečilo ugotoviti da je Tekavec omenjeno nedeljo, ko ie bežal pred stražniki, odvrgel nekai predmetov. Nekaj teh predmetov so po daljšem iskanju našli Bila je to Tekav-čeva prometna knjižica, v kateri ie bil shranjen lep zaklad Lepo zloženo med strani knjižice je bilo v niei skrito devet tisočakov in dva stotaka. Neda^J proč oa je lež^l v robec zavezan drobiž v znesku okrog 300 din Ljubljanska rol:ciia ie hitro ugotovila, da »Bog s teboj, s veli mož! Volkovi te nocoj ne bodo požrli.« Poveljnik je skočil s konja in si ogledal starca od glave do nog. »Ali nisi mar kakšen pobegel kaznjenec?« Starec mu je pokazal svojo skrinjico z mi-lodari. »Dva tisoč pet sto rubljev je v njej za cerkev v Ostrogu.« Ko je polkovnik zaslišal to ime, ga je streslo. Ivan, ki je to opazil, ga je presenečeno pogledal. Sergej pa mu je vrgel pomenljiv pogled, ki mu je ukazoval, naj molči. »O,« je vzkliknil poveljnik, »Poljak si! Ali imaš že dolgo pot za seboj? Kako dolgo pa že hodiš po svetu?« »Dve leti je že, kar sem zapustil dom. Do Irkutska sem prišel.« »In zdai se misliš vrniti v domovino?« »Po• najbližji poti. Star sem in bolan, denarja bo pa že tudi dovolj.« »Pokaži svoj potni list!« Romar je potegnil iz notranjega žepa svoje umazane suknje potemnel papir, ki si ga je poveljnik kozakov natanko ogledal. »V redu!« je potem rekel. »Res si romar. Sprejeli bomo tvoje povabilo!« 7. poglavje. TAJNO NAROČILO Stari Bogadarov je bil eden izmed tistih romarjev, ki so romali dolga leta, da so slu- je bil denar ukraden isto nedeljo zjutraj v župnišču v Škocjanu pri Turjaku. UsodnOi nedeljo zjutraj, ko je šel domači župnik ma-ševat v cerkev, je Tekavec izropal župnišče. Pretkanec se je dal že v soboto zvečer zakleniti v župnišče. Bil je na podstrešju. Ko je videl, da v župnišču ni nikogar, je vzel na podstrešju močan železni drog in si z njini napravil pot skozi dve sobi v župnikovo pisarno, kjer je vlomil v blagajno in vzel vsega skupaj 9500 din. Seveda tudi ni pozabil vzeti župnikov revolver in srebrno uro z verižico. Takoj po vlomu jo je ubral v Ljubljano in prišel v Neredovo gostilno v Rožni dolini, kar se je zanj žalostno končalo. Na begu je streljal proti stražniku z žuipnikovim revolverjem. Poleg denarja pa je odvrgel tudi župnikovo uro. Ta je odletela v Glinščico. Tekavec je vlom priznal. * Obsojena detomorilka. Letos aprila je 37-« letna samska delavka Uršula Malovrhova, doma na Planini, občina Sv. Jošt nad Kranjem, porodila dete ženskega spola. Otroka je takoj zadavila, trupelce zavila v cunje in ga spravila v podstrešje. Orožniki pa so ji prišli na sled. Zaradi detomora in zločina proti nravnosti je bila pred senatom obsojena na eno leto in pet mesecev strogega zapora. 2e pred leti je bila zaradi sličnega dejanja obsojena na eno leto strogega zapora. Kakor navaja obtožnica, je Malovrhova od 1. 1923. naprej rodila pet nezakonskih otrok, od teh je tri zadavila, dva pa sta umrla naravne smrti. Sodišče je ugotovilo, da je Malovrhova duševno omejena in slabo vzgojena. * Uboj zaradi vžigalnika. Nedavno popoldne sta popivala v Mohorkovi gostilni v Zg. Polskavi delavca T z tega je nastal orepir, ki ie zaradi zauž-tp?a alkohola zavzemal čedalje resneišo obhko Nazadnie sta. se jezna odpravila prot' domu. Med potj osta se ne-pre^tsno o"eoirP7a IOkih 50 korafco" o^ gostilne je Kolar npe>->krat nostal nasilnejši in se je zakadM v. Trglovčnika. Ta je bil mlajši !n m"**"-*** i" ^"ilofja nekajkrat vrgel žili Bogu ;n pob"'rali darove za zgradbo cerkve v domači vasi Kakor znano so bili ruski kmetje zelo siromašni. a silno pobožni. Kakor hitro je nastala nova vas, se je rodila tudi želja po cerkvi. Navadno pa ni bilo denarja za gradnjo. Dva tisoč do tri tisoč rubljev je bil zanje nedosegljiv znesek. Zato so se vaški veljaki sestali na posvet in izbrali iz svojih vrst najpo-božnejšega. najzanesljivejšega in najkrep-kejšega moža, ki so mu izročili zaklenjeno skrinjico, katera se je smela odpreti le po njegovem povratku. Sam je nastopil tak mož potovanje s palico kot orožjem in koštrunjim kožuhom v obrambo pred vetrom in mrazom. Mož je romal čez hribe in doline, čez reke in neskončne stepe. Preživljal se je le z darovi. Skozi siromašne vasi in najrazkošnejša mesta je držala njegova pot. Povsod je beračil za gradnjo svoje cerkve. Čez Ural je potoval in skozi Sibirijo. Kljuboval je ledenemu zimskemu mrazu, pripekajoči poletni vročini in pekočim pikom mrčesa, volkovom in stepnim roparjem Nikdar ni miroval, temveč romal in romal. Rusi so bili prebogaboječi, da bi ubogemu požrtvovalnemu romarju odrekali miloščino. Tako se je polnila skrinja z rub-lji. Neredko je padel vanjo tudi petrubeljski novec. Ko je pobožni mož tako potoval eno leto, dve, pa tudi do štiri leta, se je vrnil domov pogosto le umret po silnih naporih. Spomin nanj pa se je potem častil v vasi. Bogadarov je bil preko Varšave, Vilna, Moskve, Kazana in Jekaterinburga prispel v Sibirijo. Zdaj je imel potreben znesek zbran. Ko v vsej okolici ni mogel odkriti kakšna Važno opozorilo za čebelarje prevažalce Čebelarji, ki prevažajo čebele na ajdovo pašo v okraje Ljubljano okolico, Slovenji Gradec, Brežice in Celje, se opozarjajo, da morajo po določilih člena 3. naredbe o prevozu čebel na ajdovo pašo z dne 23. junija 1. 1936. to prijaviti občini, v katero jih nameravajo postaviti na pašo, do vštetega 1. julija. V prijavi je navesti natančno število panjev in prostor, kamor jih nameravajo postaviti. V ostale kraje je dovoljeno čebele postaviti na ajdovo pašo ie na določena stalna stojišča, na nova stojišča pa samo v smislu določil člena 6 naredbe o prevažanju čebel na ajdovo pašo z dne 7 julija 1. 1938., sicer bodo občutno kaznovani, čebele pa po določilih naredbe odstranjene na njihove stroške in nevarnost, če tega v določenem roku ne bodo prizadeti sami storili. Čebelarji, ki imajo po naredbi iz 1. 1938. stalna stojišča, oa jih letos iz kakršnihkoli razlogov ne bodo ali samo delno uporabili, moraio po določilu člena 8 navedene naredbe to javiti najkasneje do 5. julija okrajnemu načelstvu v katerega območju je sto-iišče. da ga lahko za letos odda prosilcem, ki nimaio stalnih stojišč. Ne Dozabite čebel tovarišev, ki so v vojaški službi! V začetku julija preglejte vse njihove nanje če so v redu Slabiče in brez-matične združite in pripravite družine za jesensko pašo Če crevažajo čebele na pašo. poskrbite da čebele ne bodo ostale doma. Dolžnost naših podružnic je. da to delo organizirajo! Držimo se načela: Vse za blagor domovine in gospodarski razmah slovenskega čebelarstva V slogi ie moč' S Strigova. junija. V 7"(fn'»ni čp^u ie d°lo v našem Sokolu zelo oživelo Poleg telovadnih oddelkov, ki se marliivo pripravljajo za letošnie nastope. -.r,--. M: J „. . ».*,.,, CrtCloTl- ki. Tako smo imeli v preteklem mescu prvi tak redni sestanek članstva, ki je bil za prvikrat še precej dobro obiskan. Na sestanku je govoril br. prosvetar o dolžnosti sokol-stva glede na zdajšne svetovne razmere. V preteklem tednu se je članstvo celo trikrat sestalo. Odziv je bil zmerom boljši, tako da je pri zadnjem sestanku bila sokolska dvorana že polna članstva. Na prvem sestanku preteklega tedna se je sestavil strelski odsek in izvolil njegov odbor. O pomenu strelskega odseka je govoril br. prosvetar. Sklenilo se je, da se bo začelo čimprej streljanje na strelišču. Nekaj dni nato je bil sestanek strelskega odseka, ki so se ga udeležili tudi članice in moški naraščaj. Strelski poročevalec je ob tej priliki obdelal pripravo za ostro streljanje. Na tretjem sestanku je bilo na dnevnem redu predavanje o telesni vzgofi in kulturi, ki mu je članstvo r velikim zanimanjem sledilo Preteklo nedeljo pa smo začeli streljanje na strelišču Domačo slovesnost je otvoril br. starosta Obisk sokolskih pripadnikov in drugega občinstva ie bil tako velik da ie bilo na prvi dan streliania porabljeno 400 nabojev. kar dokazu.ie, da se tudi podeželje ranima za streljanje Strelianje bo vsako nedeljo z začetkom ob 14 uri na strelišču za so-kolske oddelke in za drugo občinstvo Vse kaže, da se štrigovski Sokoli zavedajo naloge. ki jo mora prav v teh časih vršiti sokol-stvo. KrošitiarSi so huda Velika Loka, junija O nadlogi krošniariev po Sloveniji se ie že mnogo pisalo Liudie se Dremnogikrat dado oreslepiti od vsiliivosti krošniariev in pla*aio za manivredno blago lepe denarce. Tudi dogodek na nedavnem velikološkem seimu Dotriuie. da so krošniarji velika pokora Seiem so namreč postili tudi mnogi krošnjarii k* so liudem vsilievali svoie blago na seimiš^u samem in po gostilnah Že v teku dopoldneva je orišlo do nenrij^tnostl in orožniki so le s težavo vzdrževali rpd. K>nšniarii sn ustavlipU liudi. iim vsilievali svoie blago in pretili s psovkami vsakomur ki ie kunčiio odklonil Posebno nepri- ic- ~ 'A" ' \rr> ce 'tllfllV nO na tla To je pa tega razjezilo, da je takoj zgrabil za nož in zamahnil proti Trglavčni-ku Zadel ga je v vrat in mu prerezal žilo odvodnico Trglavčnik se je smrtno ranjen Dognal v beg proti domu. da bi mu rano zavezali ter kri ustavili Bežal ;'.pa ie samo kakih 50 korakov potem pa se je zgrudil na tla Ko so prihiteli ljudje do njega, je bil že v zadnjih zdihliaiih in je kmalu zaradi izkrvavitve umrl Kolar se je skrivaj splazil domov, kjer so ga našli orožniki in aretirali * Rekruti. rezervisti in njih starši, pozor Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana. Maistrova ulica 14) ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinariev Prijateljem m snftiišlienikotn! Dne i t. m ie zadela huda nesreča našega dobrega in delavnega somišljenika Antona Malgaia v Strtenici pri Bibiki. d Pristava v šmarskem okraiu mojega namestnika kot bivšega narodnega poslanca za šmarski srez S hišo v kateri je stanoval, ie zgorelo tudi vse njegovo imetie rešil ie samo golo živlienie svoie svoje žene in šestih otrok Sam ie ori reševaniu dece iz goreče hiše dobil tako hude opekline po vsem S"rrlonl lu telesa in ohrazu. da leži v celjski bolnici že tretji teden Prosim vse prijatelje in somišlienike. da »odnro srce in odoro roke« ter »otiraio bra-tovske solze«, in to po geslu: »Dvakrat da kdor hitro da'« Prosim vse. da pomagajo nuino ali z denarnimi prispevki ali z obleko in blagom ali z živili Darove spreiema uprava »Nove Dobe« v Celiu (Zvezna tiskarna! kamor se naj pošilja io « oripombo- Za Antona Malgaja. Zdravo' Maribor dne 22 iuniia. 1940 Vekoslav Spindler, novinar, bivši narod- d' nnclonar 70 čmflrsVi 9re»"7 kočo si ie zakuril ogenj. da bi se uhranil mraza in da ne bi postal plen gladnih volkov Kozaki so privezali svoje konis k drevesom. posedli okoli ognja in delili svoj živež z romarjem. »Ali sta to jetnika?« je vprašal stari romar vodjo kozakov in pokazal na Sergeja in Ivana »Da, dva izmed najnevarnejših! N;hilista! Eden izmed niih je vaš rojak, Poliak'« »Poljak!« je zavzdihnil romar. »Uboga dežela!« »Vam je žal zanjo?« »Mislim samo na to. da je morala Poljska dati že mnogo takih izgnancev.« »Zakaj pa se upirajo caru?« Molče so povečerjali. Ko so bili nabrali Že smolnatega lesa za ogenj, so napravili v sneg jame, da bi v njih prenočili. Takšne sibirske lovske postelje so najboljša zaščita proti mrazu, če na stepi ni drugačnega prenočišča. Sest kozakov. polkovnik, romar in voznik so zlezli v iame Le študent, ki se je bal, da ne bi v iami zmrznil, je rajši obsedel pri ognju Oba vojaka, ki sta stražila, sta ostala pri njem. Noč je bila strahotna. Nepretrgano je snežilo in oster sever ie stresal krošnje borov in brez. Iz teme gozda se je zdaj pa zdaj slišalo tuljenje volkov. Ivan je bil zaspal ob ognju naslonjen na drevo. Od dolge ježe ustrujeni vojaki so prav tako spali. Smrčali so že kakšne četrt ure z rokami na puškah Tedaj se je vzdignila iz ene izmed jam glava. Postava je počasi in previdno zlezla do jame. kjer je počival romar »Bogadarov'« Starec ie očitno le rahlo spal. Vzdignil ie glavo iz luknje v snegu in presenečen za-mrmral: »Ah eden izmed izgnancev'« »Tiho' Poliak sem kakor ti in sem se nekoč boril za osvoboditev domovine. Sem polkovnik Sergej Vasiljev'« »Vasiljev?« se ie začudil romar. »To ime mi je znano! Kje sem ga le slišal!« »V Ostrogu Tam imam posestvo in moja sestra živi tam « »Ali nima čudovito lepih oči? Ali se ne imenuje Marija Fedorovna? V zaščito pa ji je stari vojak Dimitrij?« »Da, da, ta je!« »Kaj lahko storim za vas?« »Prosim vas, da čim hitreje hitite k njej in ji poveste, da je njen brat obsojen na dosmrtno prisilno delo v rudnikih Verholen-ska!« »Ali tega še ne ve?« »Ne, ker nobeden izmed mojih sorodnikov ne pozna njenega bivališča.« Prisegam da bom vaše naročilo vestno izvršil, če me ne bodo prej požrli volkovi!« Ce bi potoval peš, bi tvoja pot trajala leto dni, Bogadarov! Zato potuj do Tjumena s sanmi in od tam z železnico preko Jekaterin-burga in Moskve! Vzemi tale okrasek. Vreden je tisoč rabljev!« Pri teh besedah je polkovnik izročil romarju z velikim briljantom okrašen prstan, ki ga je doslej skrival pred grabežljivostjo stražnikov. »A kaj bo- lahko storila vaša sestra za vas?« ie vprašal stari mož »Ona bn že vedela kai mora napraviti saj je preudarno, odločno dekle, prava Poliaki-nia Hvala ti Bogadarov, zaupam tvoji prisegi « »Pri zaščitniei Polivke sveti devici Mariji, oonavliam prisego Rog te blagoslovi'« Tiho se ie Peroei srp' splazil po snegu do svo-ip iame in zlezel vanjo. Snežni vihar ie medtem s podvoieno moč-io divial nanrel Drugo jutro so kozaki že zgodaj osedlali svoie konje in ietnika sta morala na voz. da bodo naposled že prišli do Kamiševka Romar ie bil že nekaj ur pred njimi odpotoval. Korakal ie proti Ihimu. zadni vasi na cesti pd Tjumena. Zdaj ni več snežilo. Padlo pa ie bilo toliko snega, da se ie koniem vzgrezalo Ho kolen. Zato ie bilo potovanje zelo počasno. Ob desetih dopoldne so dospeli do neke vasi; tam so več ur počivali Poštar jim je zamenjal voz za sani in dal nove konje Zvečer so dospeli v Tinkalinsk. v vasico, ki je štela dvesto do tristo duš. Tu so orenočili. Prihodni dan so naposled prišli v Omsk 8. poglavje Iz Cmska v Tomsk Omsk, nekdanje glavno mesto' zapadne Sibirije, stoji ob Irtišu, široki, deroči reki, ki izvira v Altajskem gorovju. Izliva se v Ob, s katerim se združuje po toku, dolgim kakšnih sedemsto verst. Kakor skoro vsa sibirska mesta je bil Omsk razdeljen v dva dela. En del, bivališče uradništva, je obsegal guvernerjevo palačo in jetnišnico. Drugi del je sejmu razšli po gostilnah in so jih krošnjarji nadlegovali od mize do mize. Tako so prišli krošnjarji tudi v Glihovo gostilno in so s svojim ponašanjem kaj kmalu prepodili iz gostilne vse goste, ki so se rajši umaknili, kakor da bi se z njimi prepirali ali celo zapletli v pretep. Čeprav je bila gostilna izpraznjena, niso dali miru in so izzivali naprej enega gosta vojnega invalida Pirca Antona iz Benečije pri Trebnjem. Zbili so mu z mize vrček piva in mu pretili. Ko so nato gospodinja in natakarice terjale od krošnjarjev poravnavo računa za zapitek in za škodo, so ti navalili nanje in jih začeli pretepati z gorjačami. Ženske se niso mogle braniti, a krošnjarji jim niso prizanesli. Gor-'jače so padale vsevprek in so poleg telesnih poškodb, ki so jih prizadeli ženskam, napravili tudi mnogo škode na steklenini. Nazadnje so navalili še na Pirca, ki je hotel zaščititi ženske. Iz svojih košar so potegnili nože. Sest dolgih novih kuhinjskih nožev se je za-bliskalo v rokah treh napadalcev. Napade-nec se jim je umikal, kljub temu pa ga je eden zabodel v hrbet in mu prizadel nevarno telesno poškodbo. Poleg tega je bil ranjen tudi v glavo in je moral v bolnišnico. Orožniki so vse tri napadalce aretirali in jih spravili v zapore sreskega sodišča v Trebnjem. Nesreča našega in nem-• škega tovornega vlaka Pesnica, junija V petek zgodaj zjutraj je prišlo med postajama Pesnico in Cerknico do hude železniške nesreče. Na ovinku, kjer seka železniško progo državna cesta, sta trčila naš in nemški tovorni vlak drug v drugega. Vzrok nesreče je v tem, ker se je naš tovorni vlak, ki je bil namenjen v Št. Ili, odpeljal iz Pesnice zaradi napačno postavljene kretnice po neoravem tiru. Posledice trčenja so bile strašne. Obe lokomotivi sta se zarili druga v drugo in prevrnili v jarek tudi oba službena voza. Na našem tovornem vlaku so bili poškodovani štirje vagoni. Dosti hujše pa so bile posledice nesreče za nemški vlak. Razbilo in iztirilo se je 15 odprtih tovornih 22tonskih vagonov, naloženih s šlezijskim premogom za Italijo. Proga je bila čisto zatrpana. Vagoni s pre-nooofi so ležali na obeh tirih in v iarku. Ve čko srečno naključje je bilo, da nesreča ni terjala hujših posledic za železniško osebje. Šest ljudi je ranjeno. Hudo ranjene so prepeljali v mariborsko bolnišnico. To so iz nemškega vlaka 401etni vlakovodia Josip Hribar iz Gradca, 40Ietni strojevodja Maks Welcher iz Gradca in 431etni kurjač Ivan Zorn iz Gradca (Liebenau). Zorn je lahko Poleg vseh drugih neprijetnih reči, ki jih vojna prinaša s seboj, je gotovo najhujša ta, da postane nešteto domov po deželi in mestih brez moških. Danes niso več časi, ko so se na bojiščih borile le manjše vojske, današnja vojna terja velikansko število vojakov in ogromno žrtev, kadar pride do spopadov. Italija je zdaj v vojni in že se opaža, da lažje službe, ki so jih imeli prej izključno le moški, opravljajo zdaj ženske. Pravijo, da je v tako nevarnih časih za takšno lahko Za smeh ln kratek čas PRED SODIŠČEM Sodnik: »Ali ste bili v trenutku, ko ste se stepli, gospodar svoje svobodne volje?« Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, imel sem ženo s seboj!« IZGOVOR Stražnik: »Zakaj ste ukradli kolo na pokopališču?« Tat: »Mislil sem. da je njegov lastnik že pokopan.« Banovinska podltovska šola v Ljubi fani snn-roča, da se prične šestmesečni tečaj 1. julija. V tečaj se sprejmejo učenci z najmanj dvema letoma pomočniške dobe. Prošnje z 10 din (banovinski kolek) je poslati na naslov: Ba-novinska podkovska šola v Ljubliani, Poganska cesta 59. Gojenci imaio v šoli brezplačno stanovanje, za prehrano pa dobivajo mesečno ' podporo. kmalu zapustil bolnišnico, medtem ko sta ostala dva morala ostati v bolnišnici. Pomožni vlak iz Maribora je prispel takoj na kraj nesreče in je delavstvo v teku dni očistilo vso progo. Na kraj nesreče sta prispeli tudi jugoslovenska in nemška komisija. Škoda znaša več milijonov dinarjev. delo škoda moških moči, ki naj svojo žrtev domovini doprinesejo na bojiščih. Tako so se v zadnjih dneh začele pojavljati povsod po italijanskih mestih, med njimi tudi v Trstu, ženske kot sprevodnice na cestnih železnicah, kot gasilke in podobno. Izvedena e bila namreč tako imenovana civilna mobilizacija, na podlagi katere so bile številke žensk esprejete v omenjene službe, ki jih bodo potem, ko vojna mine, najbrže spet opustile, če bo na razpolago spet dovolj moških. i Pr@gfsnyf!a Po Prekmurju delajo škodo gosenice. Zadnja leta so se v nekaterih krajih Prekmurja poiavile v velikem številu gosenice glo-govega belina. Veliko število sadnih dreves so objedle do golega. Kljub marljivemu zatiranju se vsako leto pojavlja ta škodljivec v večiem številu. Ker pobiranje gosenic in buh n' zadosti učinkovito sredstvo, je nevarnost, da se bodo gosenice plodile v čedalie večjem številu. Vso pohval zaslužijo nekatere osnovne šo?e>, ki z otroki vsako leto uni-| č;io na tisoče in tisoče gosenic, bub in me-i tu^ev. j Roji komarjev. Zaradi mnogih močvirij, j ki se razorostiraio po prekmurski ravnini in I zaradi neprestanega deževnega vremena so se letos komarji pojavili kar v jatah. Regulacija prekmurskih rpk in potokov ie nurno no+rebna. da bo mogoče misliti tudi na osu-?pr>ie močvirnate zemlie in uničenje komar- V vojni delajo namesto moških ženske bil bivališče prebivalstva, ki je bilo po večini kirgiško. Mesto je bilo obdano od nasipov, s pomočjo katerih so se lahko branili pred napadi roparskih stepnih tolp. Omsk je imel v gornem delu dobro opremljeno trdnjavo. Štelo je mesto okoli dvanajst tisoč duš. V Omsku jetnikov niso zasliševali. Oba sta prebila štiriindvajset ur v tamkajšni jet-nišnici in sta se potem peljala pod isto es-korto dalje v Kajnsk. Ta kraj stoji sredi močvirja, ki se začenja takoj za Omskom. Tu sta slišala izgnanca, da je bil veliki jetniški transport odkorakal že dalje v smeri preko Kolivana v Tomsk. Ko so bili prenočili v majhni, smrdeči leseni zgradbi, so drugega jutra ob pravem sibirskem mrazu šli dalje. Toplomer je kazal petintrideset stopinj pod ničlo. Gosta megla, ki jo je gnal ledeni sever, je bila kriva, da se voznik ni držal ravne poti na cesti Vladi-mirki. Celo brzojavni drogi niso bili vidni. Eskorta je klela. Zdaj pa zdaj se je skozi meglo slišalo tuljenje volkov, ki jih je privabljalo zvonč-fcljanje pri saneh. Kakor hitro pa so zveri zagledale četo jezdecev, so spet zbežale. Ob devetih zjutraj se je zdajci pojavila pred sanmi tolpa temnih postav. Voznik je zažvižgal, da bi ustavil konje. Toda prepozno. Živali, ki so bile v polnem diru, so zadele v neko skrito oviro, padle vse tri druga preko druge in bolestno zarezgetale. Voznika, Itana in Sergejo je vrgel sunek iz vozila, da so popadali na levo in desno v sneg. »Stojte! Vdajte se!« so zaklicali grozeči glasovi. Jezdeci so stopili iz megle. Imeli so visoke kučme na glavah, ohlapna oblačila in široke pasove, za niimi pa polno pištol. Razen tega so bili oboroženi z dolgimi puškami. »O, gorje. Kirg;zi!« ie vzkliknil voznik, ki se ie bil hitro pobral iz snega. Zaostali kozaki še niso opazili razbojnikov, slišali pa so rezget konj in klic voznika. Vodja je vzdignil jatagan, pognal konja in zakričal: »Nad razbojnike!« Osem jezdecev je planilo ko vihar med vzklikanjem naprej. Zaslišali so se streli, toda zaradi megle niso mogli zadeti. Smrtno zadet je bil samo en konj, ki je pri padcu vrgel kozaka v sneg. Drugi so planili z jatagani mahajoč okoli sebe v sredo med Kirgize, ki so se zavoljo tako odločnega napada naglo umaknili. Kozaško streljanje jih je takoj razpršilo. »Strahopetci so zbežali!« je besno potožil Ivan .ko je spet zagledal kozake. »Tako lahko bi naju bili osvobodili!« »To bi bila slaba zamenjava!« je dejal polkovnik, ki se je bil brez poškodbe pobral iz snega. »Iz jetnikov bi nostala sužnja!« »Ali ne prebivajo Kirgizi v južnovzhod-nem delu Sibirije?« »Vsa stepa je niih domovina, saj se preživljajo od roparskih pohodov... Ce si le niso naši konji polomili nog!« »Bojim se, da se ni tako zgodilo,« je rekel študent. »Ena žival je vstala, ostali dve pa se ne moreta vzdigniti. Najbrž bomo prisiljeni, ustaviti se spet v gozdu.« »To ne bo prijetno, ko so Kirgizi v bližini,« je menil Sergej. Ni se motil. Oba zunanja konja pri saneh sta imela zlomljene noge. Bila sta v usodnem trenutku malo hitrejša od srednega konja in sta z vso silo zadela v hlod, ki so ga bili raz-boiniki položili čez cesto. Kozaki pa so si znali pomagati. Napregli so dva izmed svoiih jezdnih konj pred vozilo in ubili poškodovana konja s tem. da so jima na sibirski način z jatagani odprli prsi, nato pa je vsaki živali po en kozak z obema rokama iztrgal srce. Sledilo je povelje za odhod. Jezdeca, ki sta ostala brez konja, sta sedla zadaj za dva tovariša. Kozaki so držali nabite puške pripravljene za streljanje in prežali v meglo, če se morda Kirgizi ne pripravljajo na nov napad. Saj so vedeli iz izkušnje, da se Kirgizi ne odrečejo radi plenu. Moralo jih je biti mnogo, da so se upali le malo milj od Om-ska izvršiti napad. Morda so zdaj šli po oja-čenje. Razbojniki pa se niso več pokazali. Gotovo so bili prepričani, da je kozaški četi sledila še druga eskorta. Odsotnost volkov je pričala, da je bil na tem ozemlju malo prej izvršen napad. Zvečer so sani obstale na polovični, od ko-zakov straženi etapi iz strahu pred nočnim napadom. Zaradi te zamude ni bilo jasno, ali bo mogoče doseči verigo izgnancev v Koliva-nu ali Tomsku. Drugega dne je dospela družba s pospešeno hitrostjo v Kajnsk. Ljudje in živali zaradi utrujenosti niso mogli dalje. Dva dneva nato so dosegli Kolivan, ob reki Obu stoječ-kraj. (Dalje prihodnjič^ STRAN 10 PJ»MO V 1 N A št. 26 Mrtvo mesto, naselbina slepih in drugi čudni krap Mesto mrtvih imenujejo mestece Silver-ville v Skalnatih gorah v Ameriki. Prebivalci so to mestece tako rekoč čez noč zapustili in se niso več vrnili. Ostala so še cela okna in v mnogih hišah najdemo tudi pohištvo. Kljub temu vlada v vsem mestu mrtvaška tišina in v hišah jo se naselili sove in netopirji. Vse je zapuščeno in na cesto ne stopi živa duša. Le en sam prebivalec živi v Silvervilleu. Je to Tom Sawyton, star že 90 let. Zgodovina tega mesta je nenavadna. Leta 1892. so našli v neposredni bližini Silvervil-lea ležišče srebra in ljudje so z vseh strani sveta začeli prihajati tja. Predvsem so prihajali pustolovci, ki bi radi naglo obogateli. Nastala je nova občina z 8.000 prebivalci. Prebivalci novega mesta so živeli v silnih težkočah, ker je imel kraj zelo malo pitne vode. Lov za srebrom je trajal le pol leta. Nekaterim se je res posrečilo pridobiti veliko bogastvo, večina pa je ostala siromašna, kakor je prišla. Srebrna žila je bila kmalu povsem izčrpana. Vse nadaljno iskanje je bilo zaman. Kakor je mesto naglo nastalo, tako je začelo tudi naglo izumirati. Najprej so ga zapustili pustolovci, ki so hoteli čez noč obogateli. Ker so bili življenjski pogoji v Silvervilleu zelo težavni, so ljudje novo mesto toliko laže zapuščali. Po nekaj mesecih je ostalo v njem le nekaj sto vztrajnežev, ki so kljub vsemu verjeli, da so v bližini še ležišča srebra. Najvztrajnejši so zapustili kraj, ko je pitne vode skoro povsem zmanjkalo. Eden izmed iskalcev srebra je namreč z razstreljevaniem skal po nesreči zaprl edini izvirek vode. Življenje v Silvervilleu ni bilo več mogoče. Ostal je le stari nočni paznik. To se je zgodilo že pred 40 leti. Ze 40 let živi Tom Sawvton v čudnem mestu sam. Po več ur na dan zbira vodo, da bi ne umrl od žeje, toda mesta noče zapustiti. On je edini, ki še vedno verjame, da bo našel nova ležišča srebra. Hiše so začele počasi razpadati, ceste sta prerasla trava in plevel, v hišah pa se naseljujejo netopirji. Stari čudak, ki živi sam v tem mestu, tako podobnem zakletim krajem, ne spregovori nikdar besedice. ★ Ali je morda na svetu še čudnejše mesto kakor je zapuščeni Silverville? Da. Sredi nedostopnih gor v Ekvadorju so pred leti odkrili skrito dolino. V tej dolini živi pleme domačinov, ki šteje okrog 150 ljudi. To je okrog 30 družin. Najčudnejše pri tem je, da Oklopni vozovi ali tanki so se prvikrat pojavili že v svetovni vojni 1. 1916. Iz takratnih bojev so poročali vojni dopisniki o njih, da so bili videti kakor predpotopne pošasti. V poslednjih dvajsetih letih so se tanki neprestano, izpopolnjevali. V poslednjih devetih mescih so dokazala ta »klopna vozila, da je s tanki vojskovanje najuspešnejše in da odločajo o poteku boja. Med vojskovanjem v Flandriji je nemško vrhovno poveljstvo pognalo v boj osem do deset oklopnih divizij. Vsaka izmed teh divizij je sestajala iz lahkih, srednih in težkih tankov. Navadno so delovale skupine po 400 tankov. Najprej so spuščali v boj lahke tanke. Ko so ti naleteli na hujši odpor ali ovire, so se umaknili v kak zaklon, kjer so počakali na težke tanke. Ti tanki pa so potem zlomili odpor ali oviro. Nemška oklopna vozila so brez večjih tež-koč pogazila skoro vse zavezniške protitankovske zapreke. To pa zavezniškega poveljstva ni presenetilo, saj so se zavezniške čete med vajami lanskega leta prepričale, da so tudi njihovi tanki brez večjih težkoč kos protitankovskim zaprekam. Te zapreke so včasih navadni iarki, a tanki imajo s seboj so vsi slepi in da se slepota podeduje od roda do roda. Ti ljudje se pa zaradi tega vendar ne čutijo nesrečne, ker nimajo nobenih predstav o drugačnih ljudeh, ki niso slepi. Preživljajo se vsi sami s kmečkim delom. Njive obdelujejo zelo preprosto. Izdelujejo si sami vse orodje in celo obleke. ★ V Avstraliji blizu mesta Coolgardie je na koncu peščene puščave občina samcev, ki se imenuje Calgoney. Zakaj se prebivalci te vasi nočejo ženiti? Ali so morda takšni sovražniki žensk? Dan za dnevom se odpravljajo možje iz tega naselja v puščavo na lov za zlatom. V občini ni izvora vode, tako da morajo vodo shranjevati v velikih posodah za dalje čase. Pogoji za življenje so v tej vasi tako trdi, da bi jih najbrž nobena ženska ne prenesla. Razen tega bi pa navzočnost žensk zbujala prepire, ki bi se lahko krvavo končali, kajti lovci za zlatom niso nikakor nežni ljudje, temveč zelo razdražljivi. ★ V kraljevini Hedžasu je mestece Saafed, ki šteje okrog 1.200 prebivalcev. Skoro vsi so oboževalci hašiša, tega groznega opojnega sredstva, v primeri s katerim je morfij prav nedolžno mamilo. Trdijo, da uživanje hašiša nudi rajsko razpoloženje, a odškodnina za to je prehuda. Ljudje, ki uživajo hašiš dalje časa, morda nekoliko let, prej ali slej zblaznijo. Predstavljajmo si zdaj to čudno mesto: prebivalci sleherno popoldne pijani blodijo po ulicah na pol blazni. Možje, ki štejejo nad 45 let, so še razvaline v telesnem kakor duševnem pogledu. Življenje nekaterih posameznikov, ki so še zdravi, ni v tem kraju posebno prijetno. * Med najčudovitejšimi naselji na svetu so nedvomno tudi nepristopni kraji v sosedstvu Amazonke, kjer živi edino pieme, Ki se ni naučilo nikdar izražati svojih misii z besedami. To divje pleme govori samo s kretnjami in nima niti pojma o govorjenem jeziku. Svoje mrtve izpostavljajo oa solnce, da opravi svoje. Neki nemški učenjak je pri-vedel s seboj mlade dekle tega plemena, ki se celo po petih letih utrudljivega učenja ni moglo naučiti več kakor pet besed. Te divjake je treba prištevati med ljudi najnižje stopnje. Učenjaki mislijo, da je bilo to pleme v pradavnih časih ločeno od drugih plemen zavoljo neke velike nesreče v prirodi in da se od tedaj ni več duševno razvijalo. deske, ki jih polagajo čez jarke in se prepeljejo čeznje. Nemci so izvrstno pripravili svoje tankovske pohode: tankovske edinice imajo spremstvo pionirskih skupin, ki pripravljajo pot tankom in uničujejo zapreke. Prirodne ovire, kakor so reke in prekopi, so za tanke hujše težkoče, ker so navadno širše in daljše kakor nalašč narejene ovire. Zato so nemški tanki predvsem hiteli do mostov, da so jih dosegli prej, preden jih je mogel sovražnik porušiti. V primerih, da so prišli prekasno, so vozili po bregu reke, dokler niso dospeli do kakega mostu ali dokler niso pionirske skupine postavile nov most čez reko ali prekop. Ves čas nemške ofenzive v Belgiji in severni Francoski so nemški tanki stremili za tem, da porušijo zavezniške železniške proge, da uničijo brzojavne zveze in da ohromijo delovanje nasprotnika tako, da je bil nastop nemške pehote znatno olajšan. Tako pehota ni naletela pred seboj na urejen odpor, ampak le na posamezne edinice, ki med seboj niso bile več v stalnem stiku. Iz tega je videti, da se morajo nemške čete zahvaliti za svoje uspehe predvsem tankom, ki so jih močno podpirala letala. X Nemška križarka »Scharnhorst« ponovno poškodovana. Angleški listi spet pišejo, da so angleške podmornice in letala že drugič hudo poiškodovali največjo nemško bojno ladjo 26.000tonsko križarko »Scharnhorst«, ki je hotela v spremstvu s 58 letali odpluti iz Trondhjema na Norveškem na popravilo v Nemčijo. Zadeta je bila od torpeda in treh bomb. X Za ustanovitev nove Poljske pod nemškim pokroviteljstvom se pogaja Nemčija z nekimi poljskimi politiki, kakor poročajo iz Bukarešte. Naloga te države bi bila, da bi ločila Nemčijo od Rusije, češ da soseščina dveh tako velikih držav ne more biti blagodejna. X Beg Habsburžanov v Španijo. Po nemških vesteh sta se po begu iz Francije pripeljala v Madrid bivša avstrijska cesarica Žita in Oton Habsburški. Iz Španije sta se napotila menda na Portugalsko. X Italijansko cesarstvo v številkah. Italija sama meri 310.190 kv. kilometrov in ima okoli 43 milijonov ljudi. V Evropi imajo Italijani še Albanijo in Dodekanez (otočje v Egejskem morju). Afriška posest meri 3 milijone 481.950 kv. kilometrov in šteje 8 mi* lijonov 447.500 ljudi. Sem spadajo: Abesinija (okrog enega milijona kv. kilometrov in 5 miliionov 300.000 prebivalcev), Eritreja (22! tisoč kv. kilometrov in en milijon prebivalcev), Somalija (702.000 kv. kilometrov in 1' milijon 300.000 prebivalcev), in Libija (1 milijon, 773 952 kv. kilometrov in 839.500 prebivalcev). X Hiše bodo v bodočnosti drugačne, kakor so zdaj. Hiše bodočnosti se bodo znatno razlikovale od zdajšnjih, po zunanjosti sicer ne mnogo, pač pa po ureditvi prostorov. Znanost je iznašla že dolgo vrsto novega gradiva, ki se čedalje bolj uveljavlja v gradnji. To gradivo izpodriva drag les. Profesor Ste-gemann je na zborovanju gradbenih strokovnjakov v Magdeburgu (Nemčija) povedal precej zanimivega o izkušnjah z novimi gradivi. Tako smemo pričakovati, da bodo lesene strope v hišah kmalu izpodrinile drage vrste gradiva in da v hišah tudi ne bo več lesenih tal. V hišah bodočnosti tudi ne bo peči in toplotnih naprav, kakršne poznamo zdaj. Prostore bodo greli s talnimi toplotnimi napeljavami. Izkazalo se je, da je najboljše ogrevati prostore po ceveh, ki so položene v tleh, ker je tako prostor enakomerno ogret. X Kadar je omogočen vid človeku, »lepemu od rojstva. Zdravnikom se je posrečilo že marsikateremu slepcu, ki je bil od rojstva slep, omogočiti vid Pri slepcih, ki so bili slepi od rojstva in so pozneje spregledali, so ugotovili mnogo zanimivega. Neki človek, ki je bil slep od rojstva, je posegel po jabolku, ko ie spregledal. Toda to iabolko ie bilo samo naslikano na papirju, ki je ležal na mizi. Slepci tudi nimajo predstave o daljavah. Ne vedo, kakšna daljava je kilometer ali 100 m. Človek, ki oo operaciji spregleda, sega po predmetih, ki so oddaljeni od njega tudi po več sto metrov. Dalje slepci ne vedo, kaj je senca, in še mnogo drugih reči ne razumevajo. X Najhitrejša riba je sablača. Postrv preplava okoli 36 kilometrov na uro, a ni najhitrejša med ribami. Po najnovejših dognanjih je najhitrejša sablača, ki mora biti hitra že zavoljo tega, ker se prejivlja na ta način, da se zaganja kakor blisk v trope drugih rib in jih s svojo »sablo« ubija. Kako hitro se to dogaja, je razvidno iz poročila nekega znanstvenika. Ta je opazoval sablačo, ki je napadla leseno ladjo. S svojo »sablo« je prebila najprej bakreno prevleko ladijskega trupa, potem palec debelo podlogo in nazadnje, tri palce debelo desko iz trdega lesa. Potem sta prišla na vrsto 12 palcev debelo hrastovo tramovje, poltretji palec debela hrastova stena in naposled se je konica zasadila v posodo z oljem, kjer se je odlomila. Če pogledamo tvarino, iz katere . sestoji sabla sab-lače, spoznamo, da bi jo z nobeno silo ne mogli spraviti skozi skoro dve pedi debel les in še bakreno kožo, temveč samo z brzino. Znanstvenik je tudi to izračunal in je ugotovil, da je morala riba treščiti v ladijski trup s hitrostjo 80 km na uro. Tanki so glavno orožje Nasveti za živinorejce Molži vselej takrat, ko krava ne žre, ker dobiš tako dosti več mleka. Molži tako, da stiskaš seske od zgoraj navzdol in prizanesljivo, da žival ne trpi. Vime naj bo zmerom čisto. Pred molžo ga umij z mlačno vodo. Molži s čistimi rokami, ker umazane roke pri nespretnem ravnanju lahko povzroče vnetje vimena, kar je za žival nevarno. Če krave puščajo mleko, je to znamenje, da so mišice vimena preslabe. Zato moraš seske krepkeje stiskati, da postanejo odpornejši. I Kravi, kj sama sesa svoje mleko, natakni nagobčnik ali pa jarem, ki jo ovira, da ne more priti z glavo do vimena. Krava jako nerada pusti tuje tele k sesanju. Zato namaži kravo in tuje tele z istim kravjekom, da se tele navzame kravjega duha. V nekaj dneh bo krava pustila teletu sesati. Mala teleta naj ne jedo iz previsokih jasli. Čim globlje so jasli, tem lepše bo rasla Žival Hudobnega bika strahuješ najhitreje z vilami. Vbodi do enega centimetra pod kožo mu ne škodujejo, zato pa ga odvadijo napadanja ljudi. Sesanje je za teleta bolj zdravo kakor napajanje. S sesanjem se kravi vime utrdi, teletu pa se bolj razvijejo mišice v gobcu. Najbolje krmiš tele z jajci. Po petih jajcih na dan se tele vsak dan zredi za poldrugi kilogram. Če se daje teletom posneto mleko, ki ima prav malo masti, mu je priporočljivo dodajati nekaj kapljic ribjega olja (na dva litra posnetega mleka veliko žlico). Če žre živina preveč sirovega krompirja, se pojavijo na koži izpuščaji, ki pa takoj izginejo, ko dobi drugo hrano. Krave dajejo več mleka, če jih napajaš s svežo studenčnico. Okna v hlevih, ki so postala motna in ne-prozorna, očisti z mešanico enega dela solne kisline in 10 delov vode. Pazi, da ne pride solna kislina v dotiko z obleko, ker jo razje. Pri lahkem napenjanju, ki je v zvezi s rfabo prebavo, dostikrat pomaga, če postaviš kravi prednje noge za kakih 40 do 50 cm više kakor zadnje. Bradavice pri živini odstraniš s tem, da iJih prevežeš in odrežeš s sedlarsko svilo. Ko odpadejo, namaži prizadeta mesta s karbolo-vo mažo. Manjše bradavice odreži z britvijo in namaži s peklenskim kamnom. Drisko pri teletu ozdraviš, če mu daš vsak dan četrt litra razkuhanega riža. V prav hudih primerih dodaj še noževo konico salicila ali pa 15 kapljic opijeve tinkture. Uši pri živini prežene mazanje z ribjim oljem. Ženski vestnik Vsaka Nrava žentka }e lahko mikavna Niso najprijetnejše in najbolj nriljubljene tiste lepe lutke, ki nimajo na svoji lepoti nobene napake. Take ženske so rade samovoljne. neumne in trmaste, česar se občudovalci lepote hitro naveličajo. Vsaka zdrava ženska. čeprav ni izrazita lepotica, je lahko ljubka, samo če sama hoče. Prvi pogoj je, da ostane tudi v starejših letih sveža. To pa doseže, če se nikdar ne iezi in nikdar ne sitnari. ker ii vse to jemlje mikavnost. Paziti mora na čistost in ne sme umazana in razku-štrana laziti okoli. Malo lepotičenja tudi nikdar ne škoduie. Tolčenie obraza zelo po-sveži izraz. To storiš tako, da si obraz dobro umiieš. potem si ga malo namažeš s sredniemastno kremo in s ponicami prstov pretolčeš obraz od spodaj navzgor. Udarci morajo biti kratki in močni. Redno čiščenje zob ?e tudi numo potrebno. Prav tako se večkrat umii z mlačno vodo no vsem telesu in se trdo obriši s primerno brisačo. Kako pomagaš pri krvavitvah Krvavi kašelj je lahko samo navidezno nevarna zadeva, vendar pa je treba v vsakem primeru takoj poklicati zdravnika. Pogosto nastane krvavitev v zadnjem delu nosa ali v dlesnih in potem seveda ni tako nevarna kakor pravi krvavi kašelj, ki ga označuje svetlordeča barva krvi in ki izvira skoro zmerom od tega, ker je v pljučih počila kakšna žila. V takšnem primeru je treba takoj poklicati zdravnika, bolnik pa mora ne-mudno v posteljo, kjer naj leži na pol sede in z visečimi nogami. Tako se prepreči prekomeren naval krvi v pljuča in krvavitev se zmanjša. Bolnika ne smemo ogovarjati. To se pravi, preprečiti mu moramo vsako govorjenje. Na prsi mu položimo vrečico z ledom ali oa mrzel obkladek. če kaže, da bo omedlel, mu lahko damo malo vode, ki smo ji primešali kuhinjske soli. Najboljše, kar moreš storiti za bolnika, dokler ne prispe pdravnik, je to, da poskrbiš za popoln mir okrog bolnika, kajti najmanjše razburjenje lahko poveča krvavitev ali pa jo obnovi. Za kuhinjo Piščančja obara. Mladega piščanca zreži na kose. Osoli in duši ga na maslu in juhi. Potem ga daj v svetlorjavo prežganje in zalij z juho. Dodaj peresce s soljo premečkanega majarona in kuhanega ali dušenega presnega graha. K obari skuhaj ajdove žgance. Testo za rezance napraviš pravilno takole: Presej pol kilograma moke, napravi sredi kupa moke luknjo ter zlij vanjo dve do tri jajca in žličko soli. Jajca in sol mešaj z vilicami tako, da se bo počasi primešavala moka. Ko je že malo gosto, tlači testo tako dolgo, da se več ne prime. Testo razdeli zdaj na tri ali štiri dele. napravi okrogle hlebčke, jih pokrij, da se ne posuše, in pusti testo kakšne pol ure počivati. Potem testo razvaljaj in razreži. Praktični nasveti Luknjo v tanko steklo napraviš tako, da tisti del stekla, kjer hočeš napraviti luknjo, obdaš z vencem vlažne gline. V sredi pustiš toliko prostega, kolikor veliko luknjo hočeš imeti. Nato v ta prosti prostor, namenjen za luknjo, vliješ raztopljen svinec. Takoj se ti bo napravila luknja, ker bo padel svinec s stopljenim steklom vred na tla. Zeleni volk se raztopi v močnem kisu. — Zarjavele likalnike drgni s kisom in peskom. — Da se preproge na stopnicah dalje časa drže, jih podloži na robovih s časopisnim papirjem. — Stene iz cementa smeš prevleči z oljnato barvo šele po dveh letih, ker se ce-cement izredno počasi suši. — Madeže od črnila na tleh odstraniš, če jih umivaš z vročo vodo in salmijakovcem. — Od orehovega listja rjave prste umi ješ samo z limonovim sokom. RADIO Ljubljana Nedelja, 30 junija: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Magistrov trio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Verski govor (prof Filip Ter-čelj). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.30: Šopek slovenskih pesmic (plošče). — 11- Koncert francoske glasbe (sodelovala bosta prof. Škerjanc-kla-vir in radijski orkester). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Zbor učencev orglarske šole. — 14: Oddih pri Waldteuflu (plošče). — 17: Kmetijska ura: Stelja in gozd (inž. Mirko šušteršič). — 17.30: Koncert lahke glasbe (sodelovali bodo mladinski zbor s Trate. Mletni Edo Prestor —harmanika in Poljanski fantje — šramel) 19: Napovedi, poročila. — 19 20- Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Koncert opernih napevov (Ivanka Ribičeva, Svetozar Bano-vec in radijski orkester). — 21.30: Veseli drobiž (plošče). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški dueti (Vilko Skok, Ivan Kosi). Ponedeljek, 1. julija: 7: Jutrni pozdrav. —• 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Razigrani zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. Franc Vodnik). —•> 20.30: »Od zore do mraka« — Domač glasbeni spored. Sodelovala bosta radijski komorni zbor in radijski orkester; dirigent Šijanec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15i Torek, 2. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Po daljnih' deželah (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester« 14: Poročila. — 19: Napovedi poročila. —< 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. —« 20: Deset minut zabave. — 20.10: Alkoholi* zem in vzgoja (dr. Stanko Gogala). — 20.30l Šramel »Štirje fantje«. — 21.15: Vesel spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi Mire Bašičeve (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). Sreda, 3. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05i Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček" veselih zvokov (plošče). — 12: Bolgari pojo in igrajo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Radijski šramel. —• 14: Poročila. 18.30: Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VI: Koroška (prof. France Vodnik). — 18.50: Haydn: Škrjanč-kov kvartet (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40f Objave. — 20.10: O pravicah vpoklicanih v vojaško službo (sodnik Jože Tome). — 20.30 Pevski koncert: F. Lupša, pri klavirju profesor Marjan Lipovšek. — 21.15: Godalni kvartet s kitaro (Ornikova, Burger, Ivančič, Šedlbauer, Prek). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Operetni napevi (plošče). Četrtek, 4. julija: 7: Jutrni pozdrav. —• 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Godbe na pihala (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. _ 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Operni spevi in dvospevi s sprem-ljevanjem klavirja (sopran Nuša Kristanova, tenor Belizar Sancin, klavir prof. Marjan Lipovšek). — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester Petek, 5. julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naša pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični tedenski pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Planinsko cvetje v vrtu (Marjan Juvan) —• 20.10: 80 let Mohorjeve družbe (prof dr. Ivan Grafenauer). — 20.30: Koncert operne glasbe. (Mila Kogejeva, Ivan Franci in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15/ Za krajši čas (plošče) Sobota, 6. julija- 7 Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15- Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Venček plošč. 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Venček plošč. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Čarobne goslice (članice narodnega gledališča) — 17 30: Koračnice (plošče) 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radiiski orkester. — 18.40: Popovori s poslušalci — 19: Napovedi, poročila. — 19 20- Nacionalna ura. _ 19.40: Objave. — ?0 Poročilo o zunanji politiki (Franc Terseglav) — 20 10: Veselp in žalostne 'z JaV« Srnja- ke: Nazaj k naravi! Spisal Jože Vomberoar. Tzvaiali bodo člani radijske igra'ske družice. Vodil bo inž Ivan Pengov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE CTIVO! Raoijen: zgodbe brez groze Kiabund: P/oU ' RaSPUtlH Ravljen: £ma yQjna Thompson: Majerjeva. Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 V JEČI Prvi kaznjenec: »Koliko časa boš sedel?« Drugi: »Dva tedna«. Prvi: »Kaj pa si storil?« Drugi: »Ženo sem ubil«. Prvi: »Pa boš sedel samo dva tedna?« Drugi: »Samo toliko. Potem me pa bodo obesili...« 1 + 1 + 1 + 1 2. HALI Noslovi inserentov oglasov s šitromi ostanejo strogo tajni SLUŽBO TRGOVSKEGA SLUGE dobi mlad fant z dežele, ki je dovršil šolo z dobrim uspehom in ima veselje do dela v trgovini. Pogoj: zdrav, pošten, abstinent. Ponudbe s sliko in spričevalom na ogl. oddelek lista pod »Stalno«. MLADO, LEPO IN POŠTENO DEKLE, lepega vedenja, ki misli resno in ki želi biti srečno, želi spoznati čeden preprost gospod mlajših let, uveden kot industri-jec z lepimi dohodki. Ne gre za bogastvo, temveč le za lepoto. Dekle je lahko čisto preprosto in ubožno. Pisma s slikami je poslati na ogl. oddelek »Domovine«, Ljubljana, pod »Izredna sreča« KUPIMO MAJHNO KOMFORTNO VILO. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod »Vila«. SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ara Shoclc Proof, lepo kromirano ohišje s svetle* dimi številkami in kazalci . Din 98.—« 163796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.-* B8710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.—* Zahtevajte cenik, zastonj ln poštnine prosto* H. SOTTNER, Ljubljana 6 Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL To ni ne računska pomota in tudi ne tiskarski škrat, temveč pamtilo za naprednega kmeta: En gram FITODINA razredčiš v enem litru mlačne vode. V tej raztopini namakaš en kilogram žita eno uro. Seme posušiš v senci in ga vseješ še isti dan. Gram FITODINA stane dva dinarja FITODIN »C« zagotovi varen in obilen pridelek ajde. FITODIN pošilja le v originalnih steklenicah po najmanj 10 gramov: Laboratorij za FITODIN, Ljubljana, poštni predal 139. Naročajte pravočasno, da boste na jesen veseli obilnega pridelka. Vsem ljubiteljem petja in naših lepih narodnih pesmi priporočamo našo novo žepno pesmarico slovenskih narodnih pesmi katero dobite za malenkosten znesek 16 din vezano v platno in 24 din vezano v usnje z zlato obrezo. Po pošti 1.50 din več. ZALOŽBA HRAM Ljubljana, Florjanska 14. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — ^nHjlL,, Vsak kmetovalec si lahko 'J j fl [JB hitro in z majhnimi stro-ški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za * 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 18 din, 3 zav. po pošti 30 din, 4 zav. po pošti 36 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Ali ste se rodili v letih od 1859. do 1935. Cltaici »Liomoviue«, rojeni od leta 1859. do 1938* se naprošajo, da navedejo podpisanemu svoja ime« na ln natančne rojstne podatke. F. X. KARIVTAB^ grafolog, čigar znanstvena razlskavanja so splo-. fino priznana in se obsežno komentirajo v vseli listih, se Je odločil, da bralcem »Domovine« ustra-že s senzacionalnimi napovedbaml, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med leti 1859« in 193S. popraviti svoje življenjske položaje tU doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava Je zela važna, ker nudi bralcem edinstveno priložnost, da Izpopolnijo svojo življenjsko srečo. Nepogrefins Jasnovidnost grafologlja vam bo pojasnila: 1. vaš značaj, njegov« pomanjkljivosti in kako« vostl, 2. vaše poglede v ljubezni, | 8. vaša pričakovanja v špekulacijah, trgovini, 4. vaša pričakovanja glede na nasledstvo, 6. dolgost vašega življenja, 6. vaše prijatelje vaše pokrovitelje, 7. vaše neprljatelje, krivične obtožbe, 8. potovanja, spremembe bivališča. 9. družinske neprlllke, 10. vse, kar želite vedeti o loterijskih uspehih« Stavite mu nekoliko važnejših vprašanj, ki vaa najbolj eanlmajo, ln dajte mu natančne rojstne podatke Vse gori navedeno boste dobili CISTO BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegovo knjigo »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE SKRIVNOSTI«. Cena knjigi Je samo 30,— din. Denar se pošlje vnaprej na čekovni račun štev« 17.455 na stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec« ŽIVČNO OSLABELIM. Znanstveno je ugotovljeno, da »Ka-le-fluid« urejuje sekretorno delovanje vseh. žlez, krepi organizem in vravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postane krepak in sposoben za delo. — Brezplačno podrobna literatura, zahtevajte na naslov: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Ka-le-fluid« se prodaja v lekarnah. — S. br. 10537-33. /j Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnjenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj in prosto poštnine dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Pišite takoj! Zadostuje tudi dopisnica na spodnji naslov: Zbiralnica za pošto: Pannonia-Apotheke Budapest 72 Postfach 83, Abt. Z. 491 482353535323532353232390485300022348234823483002535348534823