darske šole, ki jo je ustanovil leta 1958 Rudnik lignita Velenje za potrebe izobraževanja svojih delavcev. V okviru te šole so tedaj delovale rudarska šola, kovinarska šola in elektro šola. Vsega skupaj sta bi la tedaj na šolskem centru 102 učenca. Od leta 1958, drugo leto bo že dvajseta obletnica ustanovitve Rudarskega šolskega centra Velenje, pa do šolskega leta 1976/77 je število učencev na-rastlo že na okrog 2300.
Rudarski šolski center si je v vsem svojem dosedanjem razvoju vseskozi prizadeval, da strokovno usposobi čim več delavcev za potrebe družbenogospodarskega razvoja občine Velenje. Zato je tudi vseskozi prilagajal svoje izobraževalne programe, organizacijo pa tudi celotno dejavnost kadrov potrebam združenega dela. To je tudi v nadaljnem razvoju ena od glavnih nalog, kajti srednjeročne kadrovske potrebe v naši občini
Zbori občanov
Seja izvršnega odbora predsedstva OK SZDL
Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL"Velenje jc na "zadnji seji, ki jc bila v torek, 8. marca, pregledal priprave na bližnje zbore občanov. Začeli se bodo žc tO soboto in se nadaljevali še v drugo polovico marca, na njih pa bodo pre-gleifali delo krajevnih skupnosti v preteklem letu ter načrte za letošnje akcije. Obravnavali pa bodo še nekatera druga vprašanja.
Na seji so govorili še o pripravah na letošnje slavje v počastitev 27. aprila, sprejeli so stališča okrog določanja delegatov v organe upravljanja ter obravnavali še nekatera druga vprašanja oziroma naloge.
DEM
Tudi v naslednjih dneh se bo pri nas zadrževalo lepo in nadpovprečno toplo vreme, okoli nedelje pa bo postopno poslabšanje s pooblačit -vijo.
Velenje, 11. marec 1977 Leto XIII. številka 10 /369/ Cena 3 din
7000 žena v Rdeči dvorani
-
Rekordna udeležba na osrednji proslavi v počastitev dneva žena — 8. marca v Rdeči dvorani — Priznanje občinstva nastopajočim
V torek zvečer, 8. marca, so billi v velenjski Rdeči dvorani, ki je sprejela skoraj gotovo naj-veič obiskovalcev doslej zadovoljni vsi — tako obiskovalci.
kot nastopajoči in tudi organi-zatoiji.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje in občinski svet
Zveze sindikatov Velenje_ sta spet povabila vse žene iz Šaleške doline na osrednjo proslavo v počastitev dneva žena. Prišlo jih je toliko, daje bilo sedežev v
V Rdeči dvorani, ki je na prireditvi v počastitev 8. marca sprejela skoraj gotovo rekordno število ob)iskovalcev, so bili resnično zadovoljni prav vsi
dvorani in na tribunah premalo za vse. ki so prišle. In čeprav je trajal program kar dobri dve uri in pol jih je večina zdržala do konca, tudi precej mater, ki so prišle na prireditev z malčki.
Slavnostni govornik na prireditvi, s kalero smo v občini Velenje proslavili dan žena - 8. marec je bil Marcel Medved, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje. Izvlečke iz njegovega govora objavljamo na 3. strani.
Organizatorji so se tudi letos izkazali. Občinstvo pa tudi. V Rdeči dvorani, redkokdaj imajo skupine priliko, da se predstavijo pred tako številnim občinstvom. so nastopili Slovenski oktet, Obirski ženski oktet, Polde Bibič. Šalaška folklorna skupina. Janez Hočevar -Rifle in Mito Trefalt. Spored pa je povezoval Borut Mencinger. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja v okviru 1. mednarodnega teka žena po ulicah Velenja pa je nastopil še ansambel Los Magicos Paraguayos.
Zadnje dni so se zvrstile v delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih, pa šolah in vrtcih številne slovesnosti v počastitev praznika žena — 8. marca.
Prispevek Parlova: 10.000 din
Mate Parlov sporočil predsedniku naše občinske skupščine, Nestlu Žganku da prispeva 10.000 din v sklad za postavitev skulpture predsednika Tita
Predsednik občinske skupščine Velenje, Nestl Žgank je sprejel v soboto, 5. marca v banketni dvorani hotela Paka v Velenju evropskega profesionalnega prvaka v poltežki kategoriji, Jugoslovana Mata Parlova in Francoza Christiana Ponce-leta, večkratnega državnega prvaka pred njunim dvobojem v Rdeči dvorani.
Gostoma in njunim spremljevalcem je zaželel dobrodošlico v Velenju in prijetno počutje. V spomin na obisk v Velenju so Parlovu, Ponceletu in drugim udeležencem sprejema podelili monografijo Velenje ter simbol rudarskega mesta — svetilko.
Mate Parlov je na sprejemu sporočil predsedniku občinske skupščine Nestlu Žganku odločitev, da bo prispeval v sklad za postavitev skulpture predsednika Tita, ki jo bomo odkrili v Velenju 25. junija, 10.000 dinarjev.
\_y
Odločno v akcijo
Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Velenje
(Nadaljevanje na 3. strani)
Danes temeljni kamen
Rudarski šolski center Velenje bo moral kot center usmerjenega izobraževanja širiti svojo dejavnost, zato je nov dijaški dom več kot potreben
V f sredo, 2. marca, v zgodnjih jutranjih urah je prvič zaplula v jugoslovanske teritorialne vode ladja „\Velenje". Na njej sta bila tudi naša novinarja Stane Vovk in Boris Zakošek. Obisk na ladji in poiotovanje na njej od Benetk do Reke jima je omogočila Splošna plovba Piran, kije to najsodobnejšo laadjo kupila lani na Japonskem. 143 metrov dolga in 23 metrov široka ladja, ki ima nosilnost 18.000 toion, je pristala v pristanisču na Reki 2. marca okrog 2. ure zjutraj.
Potem ko so mornarji prvič naložili tovor v domačem pristanišču, je ladja „Velenje" še isti dan odidplula proti Panami. Domov bo prispela predvidoma maja.
Na sliki: Ladja Velenje v reškem pristanišču. (Na strani 4. objavljamo pogovor s poveljnikom ladje . AlVlbinom Planincem)
mL
do leta 1980 kažejo, da je kadrov še premalo in da bo moral rudarski šolski center kot center usmerjenega izobraževanja še širiti svojo dejavnost.
Treba je poudariti, da je na Rudarskem šolskem centru regionalna struktura učencev zelo pestra. Nad 50 odstotkov vseh učencev je iz drugih občin Slovenije pa tudi Jugoslavije. To narekuje potrebe, da učenci v času šolanja stanujejo v Velenju. da imajo zagotovljene vse pogoje za učenje in tudi za življenje. Tako so imeli doslej organizirano domsko vzgojo v enem dijaškem domu, ki pa je že nekaj let premajhen, tako po zmogljivostih kot po zmožnostih, ki jih lahko nudi za normalno vzgojno delo v domu. Prav zaradi tega so bila dolgoletna prizadevanja, da bi zgradili potrebne prostore za domsko vzgojo, bivanje in za druge dejavnosti mladine, ki se izobražuje na njihovem centru pa tudi za ostalo mladino. Z letošnjo izgradnjo dijaškega doma bodo njihova prizadevanja uresničena.
S. V.
Predsednik CK ZKS France Popit je s sodelavci v sredo obiskal Velenje — V pripravah na 8. kongres ZKS moramo preveriti v konkretni praksi uresničevanje stališč in sklepov Zveze komunistov — Dejansko moramo utrditi položaj delavca, da bo odločal o pogojih in rezultatih dela
'V soboto, 5. marca so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje izročili namenu nove prostore za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Nova tovarna nedvomno pomeni pomemben korak naprej v končni usmeritvi elektronike, saj bodo lahko med drugim proizvodnjo povečali najmanj za 20 odstotkov in pričakujejo, da bodo že letos naredili 95 tisoč televizorjev. Po slovesnosti so si udeleženci slavja ogledali novo tovarno. Delavke so pripeljale s sabo otroke in jim pokazale, kje morajo mladi nadaljevati njihovo ustvarjalnost. Več o otvoritvi nove tovarne poročamo na 5. strani.
V ponedeljek je bila v Velenju letna razširjena plenarna seja občinskega sveta Zveze sindikatov — Sprejet delovni načrt za leto 1977
V	dvorani skupščine občine Velenje je bila 7. marca letna plenarna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, na kateri so obravnavali poročilo o delu občinskegsveta ZSS Velenje in njegovih organov v letu 1976, poslušali referat predsednika Marcela Medveda ter sprejeli letni delovni načrt za 1977. leto. Spregovorili pa so še o aktivnosti sindikatov občine Velenje ob letošnjih jubilejih.
V	referatu je Marcel Medved naglasil, da je bilo leto 1976 polno pomembnih akcij, v katerih je imel sindikat pomembno vlogo, ih to kot izvajalec ali organizator določenih akcij.
Prizadevanja pa so bila usmerjena v poglabljanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih združenega dela in v stabilizacijo našega gospodarstva.
Posebej še razprav o zakonu o združenem delu je razgibala sindikalno članstvo. Zbori so kritično ocenili samoupravne ter družbenoekonomske razmere ter organiziranost. Ugotavljati pa je mogoče, da se zdaj vse prepočasi odvija — proces konstituiranja novih temeljnih organizacij združenega dela, vsi tozdi dejansko še niso zaživeli, niso pa tudi še vzpostavljeni novi dohodkovni odnosi ined med tozdi.
Z letnim delovnim načrtom pa so bile določene poglavitne naloge občinskega sveta ZSS Velenje ter način njihove uresničitve. nosilci in rok.
Leto pomembnih akcij
Dolgoletna želja rudarskega šolskega centra in obenem vsega gospodarstva občine Velenje, da dobimo nov prepotreben dijaški dom bo letos uresničena. Danes bodo namreč na prostoru med četrto osnovno šolo in Šalekom s simbolično položitvijo temeljnega kamna tudi uradno označili začetek gradnje tega nadvse pomembnega objekta. V novem dijaškem domu bo prostora za 720 dijakov, v njem pa bodo tudi prostori za pošol-sko dejavnost, pa tudi prostori, kijih bodo lahko s pridom koristili ne le učenci rudarskega šolskega centra, ampak vsa mladina Velenja. Nov objekt bo predvidoma zgrajen, kot se je obvezal izvajalec — celjski Gradiš, do 15. avgusta letos.
Rudarski šolski center Velenje je nastal iz industrijske Ru-

V sindikalni listi za leto 1977 je zapisano, da si morajo vse osnovne organizacije sindikata prizadevati, da imajo delavci v vseh izmenah organizirano toplo prehrano. Pod organizirano prehrano razumemo prehrano, organizirano v OZD in drugih delovnih skupnostih ali prehrano, ki jo po dnevnih obrokih pogodbeno zagotavljajo.
Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane med delom, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za takšno obliko regresiranja pa daje za določen čas za to imenovana komisija pri občinskem svetu ZSS Velenje.
Omenjena komisija je na zadnji seji ocenila organizirano prehrano med delom za preteklo leto in ugotovila, da ima okoli 12.000 delavcev v OZD in delovnih skupnostih naše občine organizirano toplo malico, okoli 6.000 delavcev ima organizirano hladno malico, ker jim pogoji dela zaenkrat še ne dopuščajo, da bi imeli toplo malico. Okrog 1.500 delavcev pa ima možnost, da koristi posebne bloke za malico v ustreznih obratih družbene prehrane za topli ali mrzli obrok.
V preteklem letu je komisija za družbeno prehrano pri OS ZSS Velenje izdala soglasje za vrednostne bone za 1.318 delavcev, večina le-teh pa dela v TGO Gorenje - TOZD Servis in maloprodaja, ki ima svoje servise in izpostave po vsej Jugoslaviji. Komisija je tudi obravnavala vloge OZD in delovnih skupnosti za letošnje leto in izdala soglasje za 1.265 delavcev, v 11 primerih pa soglasja ni dala zaradi tega, ker je smatrala, da imajo v teh primerih OZD oz.
delovne skupnosti možnost za organizirano prehrano med delom. Pri ocenjevanju stanja organizirane tople prehrane med delom je komisija menila, da bi lahko še v marsikateri delovni skupnosti organizirali toplo malico. Zato je komisija predlagala vsem osnovnim organizacijam sindikata, da ponovno preverijo, kako imajo organizirano prehrano med delom v
lastni sredini.
Ponovno pa je tudi ugotovila, da nekatere živilske trgovine sprejemajo bloke, ki so namenjeni za toplo prehrano med delom, tudi za enkratne nakupe; to pa ni več organizirana prehrana med delom.
Komisija za družbeno prehrano pri občinskem svetu ZSS Velenje seje zavzela* da v vseh OZD in delovnih skupnostih organizirajo prehrano med delom tako, kot to predvideva sindikalna lista in družbeni dogovor o razporejanju dohodka v občini Velenje za leto 1977.
J. KANDOLF
Spominske značke
Od oktobra 1974 pa do zdaj je prehodilo Šaleško pot 300 planincev, od tega kar 161 iz naše Šaleške doline — Vabilo tudi drugim, da spoznajo bližnjo okolico ter kraje, bogate z zgodovino, lepimi panoramami in prijaznimi ljudmi
Terezija, Jožek, Agica in Alojz Lemež iz Škal pri Velenju vpisarni Planinskega društva Velenje ob podelitvi spominskih značk Šaleške poti. (Foto: Marjan Hrusti)
V pisarni Planinskega društva Velenje so se te dni zbrali na
skromni slovesnosti predstavniki upravnega odbora ter izročili družini Lemež iz Škal spominske značke Šaleške poti. Terezija Lemež, ki je dobila značko s številko 300, je dobila tudi knjižno darilo.
Dejstvo, daje od 10. oktobra 1974 pa do danes pot, ki poteka po petih občinah in je dolga okrog 120 km ter obišče 21 kontrolnih točk, v celoti prehodilo 300 planincev, kaže, da je zanjo iz dneva v dan večje zanimanje.
Organizirana prehrana med delom
Okrog 12.000 zaposlenih v naših organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ima organizirano toplo malico, okrog 6.000 pa prejema med delom hladno malico
Načrti za leto 1977: obisk taborišča Mauthausen in gostovanje v Splitu - Leta 1978 na svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov na Nizozemskem
Razstava ženskih ročnih del I
■
_ ■
■
Posebna priznanja so prejeli: Marija Herlah, Rozika Frankovič, Jerica Gregorič in ! Milica Počivalnik — Veliko zanimanje za ročna dela
Razstava ročnih del je pritegnila veliko obiskovalcev v galerijo knjižnice Kulturnega centra Velenje
V galeriji knjižnice Kul turnega centra Velenje so \ petek odprli že tradicionalno vsakoletno razstavo ženskih ročnih del v počastitev 8. marca, mednarodnega praznika žena. Pred otvoritvijo razstave je bil tudi kulturni spored, ki so ga izvajali solisti ljubljanske opere so-pranistka Zlata Ognjanovič. basist Dragiša Ognjanovič in pianistka Dana Hubad.
Dela razstavlja 30 razstav-ljalk, en razstavljalec in štiri-
tično aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL Velenje ter Kulturnega centra Velenje, je podelila posebna priznanja za najbolj domiselna in izvirna dela na razstavi.
Posebno priznanje v obliki praktične nagrade, ki jo je pripravila Era Velenje, je izročil predstavnik tega velenjskega kolektiva Ivan Lahov-nik Mariji Herlah, učiteljici z osnovne šole Miha Pintar-*-Toledo, vodji gospodinjskega krožka na tej šoli. Nagrado je prejela za najbolj domiselno in izvirno tapiserijo.
Komisija je podelila tudi štiri priznanja v obliki knjižnih nagrad, ki jih je podarila občinska konferenca SZDL Velenje u Tako so najnovejšo knjigo Žena v slovenski sliki in pesmi prejele Rozika Frankovič za izvirno in domiselno izdelane lutke, Jerica Gregorič za izvirno in domiselno tapiserijo, Frida Jančič za razstavljeno kraljestvo čipkarske umetnosti in Milica Počivalnik za domiselno in izvirno tapiserijo.
S. V.
najst učenk gospodinjskega krožka z osnovne šole Miha Pintar - Toledo Velenje pod mentorstvom učiteljice Marije Herlah.
Pokroviteljstvo nad to izredno zanimivo razstavo, ki je pritegnila v petek zvečer v galerijo velenjske knjižnice skorajda rekordno število obiskovalcev, je prevzela velenjska Era.
Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki pokrovitelja, sveta za družbeno poli-
Ivan Lahovnik izroča darilo
Mariji Herlah za najbolj iz- {
virno in domiselno tapiseri-
jo.
Od kod vse so bili dosedanji obiskovalci? Stanje po občinah je naslednje: Velenje 161, Ljubljana 33, Celje 20, Žalec 29, Maribor 15, Zagreb 11, Slovenj Gradec 7, Kamnik 2, Ptuj 1, Domžale 1, Ravne na Koro-
škem 8, Novo mesto 1, Dravograd 1, Samobor 8, Varaždin 2.
Planinsko društvo Velenje sodi, da so v občini Velenje še številni občani, ki premalo poznajo svojo bližnjo okolico, kraje bogate z zgodovino, lepimi pa-
noramami in prijaznimi ljudmi.;
Podajte se na popotovanje ob prostih dneh, ne bo vam žal. Iz- j kaznice in vodnike posreduje pisarna Planinskega društva Velenje v Velenju, Šaleška 18.
M. ŽOLNIR
Sporazum veljavno sklenjen
Skupščina Območne samoupravne IS za ptt promet Celje sporoča: samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja ptt prometa Celje za obdobje 1976 — 1980 sprejela večina članic območne SIS za ptt promet Celje
Obračun dela rudarske godbe
Člani velenjske rudarske godbe so tudi v preteklem dveletnem obdobju prispevali pomemben delež h kulturnemu utripu v naši občini, saj so praktično sodelovali pri vseh kulturnih in političnih manifestacijah v občini pa tudi zunaj nje. Tako so imeli v času od zadnjega občnega zbora konec novembra 1974 pa do letošnjega februarja petnajst celovečernih koncertov, sodelovali pa so tudi kar na sedemindvajsetih večjih proslavah.
Poleg tega so velenjski godbeniki v tem času igrali ob raznih državnih in republiških praznikih ter drugih prireditvah osem budnic, na trinajstih komemo-racijah za dan mrtvih, 21-krat so nastopili ob drugih priložnostih, 107-krat pa so igrali na pogrebnih svečanostih. Med zadnjima občnima zboroma so imeli 83 vaj, kar je precej manj od nastopov. Iz tega sledi, da je bila godba zelo veliko na »cesti".
Tudi njihov letošnji program je zelo natrpan. Sodelovali bo-
do na vseh pomembnejših prireditvah v občini, 8. in 9. maja bodo obiskali zloglasno taborišče Mauthausen, 27. in 28. maja bo verjetno v Velenju predtekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, 28. in 29. junija pa finale v Rogaški Slatini. 25. in 27. oktobra načrtujejo obisk rudarske godbe v pobratenem mestu Split in sodelovanje ob njihovem občinskem prazniku.
Sicer pa bodo vse delo usmerili v en cilj, kot je dejal na občnem zboru njihov kapelnik prof. Ivan Marin: v pripravo za udeležbo na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov prihodnje leto na Nizozemskem.
Godbeniki se zavedajo, da je tudi v prihodnje pred njimi pomembno kulturno poslanstvo, vendar so prepričani, da bodo zadane naloge zmogli uresničiti in da bodo čvrsti dočakali leto 1979, ko bo jubilejni občni zbor, saj bodo slavili 60-letnico obstoja Rudarske godbe Velenje.
S. VOVK
Velenjski godbeniki na občnem zboru
Velike potrebe po hitrejšem in usklajenem razvoju ptt prometa na celjskem območju narekujejo, da uporabniki ptt storitev in izvajalci v okviru območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Celje načrtujejo tak sistem ptt zvez in ptt prometa nasploh, ki bo čimprej zagotovil gospodarstvu, občanom oziroma širši družbeni skupnosti potrebne ptt storitve in njihovo boljšo kvaliteto.
Delavci in občani, samoupravne organizacije in skupnosti so svojo pravico in dolžnost planiranja pričeli uresničevati s posebnim samoupravnim aktom - Samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja ptt prometa Celje na območju celjske regije za obdobje 1976-1980. Predlog tega sporazuma, ki je nastal na osnovi javne razprave, je sprejela skupščina Območne samoupravne interesne skupnosti na svoji seji 11. 6. 1976, članice OSIS za ptt promet pa na osnovi samoupravnih odločitev delavcev in občanov v združenem delu in v KS s posebnimi sklepi o sprejemu.
Skupščina območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Celje je na svoji seji dne 31.1. 1977 v skladu z 22. členom omenjenega sporazuma ugotovila, da je sporazum sprejela in podpisala večina podpisnic,
zato razglaša, da je Samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja ptt prometa Celje za obdobje 1976-1980 veljavno sklenjen.
V	srednjeročnem obdobju so osnovni cilji na področju poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa predvsem prizadevanja izvajalcev in uporabnikov ptt storitev za povečanje dostopnosti ptt enot in naprav poštnega omrežja za hitrejši prenos poštnih pošiljk, za modernizacijo in tipizacijo procesa dela v vseh fazah prenosa poštnih pošiljk.
V	telegrafskem prometu je predvidena razširitev zmogljivosti omrežij. Do leta 1980 naj bi dosegli 5,67 priključkov na 10.000 prebivalcev.
Poseben poudarek je v osnovah plana dan razvoju telefonskih zmogljivosti, ki naj bi do leta 1980 dosegle 6,67 telef. priključkov na 100 prebivalcev.
Pospešena bo gradnja krajevnih in medkrajevnih telefonskih govorilnic, predvidene so razširitve zmogljivosti za medkrajevni, tranzitni in mednarodni telefonski promet itd.
Za dosego dogovorjenih ciljev razvoja je po cenah iz leta 1975 potrebno 237 milijonov din. Od tega bodo prispevale ptt organizacije 29 %,
poštna hranilnica v obliki kreditov 6,8 %, poslovne banke 24,4 %, 14,6 % je predvidenih komercialnih kreditov proizvajalcev in dobaviteljev opreme, 25 % pa združena sredstva uporabnikov ptt storitev v okviru območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet.
Območje celjske regije je v ptt prometu dokaj nerazvito in je pod slovenskim povprečjem. To je vodilo uporabnike in izvajalce ptt storitev, da z združevanjem sredstev pospešijo razvoj te pomembne panoge, ki postaja že >vira za nadaljnjo rast gospodarstva. V samoupravnem sporazumu o osnovah plana razvoja ptt prometa Celje je dogovorjeno, da se v okviru samoupravne interesne skupnosti na posebnem računu SIS združujejo sredstva po naslednjem merilu - za vsak uporabljen telefonski in telegrafski impulz po 0,10 din. Ta sredstva so namenska, za investicije po srednjeročnem planu, združevala pa naj bi se toliko, časa, dokler ne bi dosegli zneska 40 milijonov din.
Samoupravni sporazum določa kot začetek združevanja sredstev 1. 7. 1976, vendar je skupščina OSIS sklenila, da se začne združevati od navedenega dne le za združeno delo, ki izločijo ta namen sredstva po zaključnem računu za leto 1976; za
zasebne naročnike tt priključkov pa je skupščina uveljavila združevanje; sredstev od 1.1.1977 dalje, zato daj ne bi plačevali razlike za nazaj.
Združevanje sredstev v praksi po-« teka uspešno, prav tako tudi uresni- : čevanje ostalih določil omenjenega sporazuma. Pričakovati je, da bomo ob tesnem sodelovanju med uporab- ; niki in izvajalci ptt storitev uspeli : doseči v srednjeročnem obdobju za-1 stavljene cilje.
Območna SIS za ptt promet bo o I konkretni porabi združenih sredstev, redno obveščala uporabnike po delegatih in po javnih sredstvih obve-' ščanja.
Iz: govora Marcela Medveda, predsednika občinskega sveta
dneva
ZSS na osrednji velenjski proslavi v počastitev 8. marca žena
„Že dvaintridesetič svobodno sla-virmo praznik žena. To je dan, ki pomeni vsaki ženi pomnik borbe za socialne in državljanske pravice, je daon, ki jo navdaja s ponosom na prehojeno pot in njeno poslanstvo, je poimnik, ki ji kaže pot v bodočnost.
Marcel Medved, predsednik občinskega sveta ZSS
Želimo, da bi 8. marec, mednarodni praznik žena ostal borbeni praznik delavskega razreda, saj je vsivoboditev ženske usodno povezala s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda.
Enakopraven družbenoekonom-skii odnos je temeljna pravica delov-nilh ljudi naše samoupravne družbe. Ženam so tako zagotovljena vse pravice z ustavo, z zakoni. Za uresniče-varnje teh načel smo dosegli velike
v središču
pozornosti
uspehe, na kar smo lahko ponosni, to pa ne pomeni, da smo lahko zadovoljni.
Materialni položaj sam po sebi ne more odpraviti globoko zakoreninjenih ostankov starega, še posebej ostankov diskriminacije žensk. Samo zakoni še niso dovolj. Treba je spodbujati materialni razvoj, sistematične spremembe v tradicionalni delitvi dela, potreben pa je tudi enoten pristop k pravicam in odgovornosti vsakogar.
Premakniti moramo težišče družbene dejavnosti tja, kjer so problemi najbolj pereči: k otroškemu varstvu, k poklicnemu usmerjanju žensk in deklet, k izobraževanju žensk ob delu in za delo, k celodnevni šoli itd. Le enakopravno, z ramo ob rami z moškim bo ženska ustvarjala takšen družbenoekonomski položaj človeka, da bo on sam in nihče drug odločal o svoji usodi, da bo določal humane cilje razvoja in se znal odločno spopasti z vsemi poskusi, da bi ga skušali podrediti zgolj tehniki.
Združeni narodi so povezali enakopravnost z odločilno vlogo ženske. Ženska mora biti kot osebek nosilka razvoja in boja za mir. Skupaj z moškim mora biti sposobna ustvarjati resnično človeško dostojanstvo.
Naše izkušnje pri krepitvi družbenoekonomskega položaja delovnega človeka so prispevek v zakladnico izkušenj vsega človeštva. Samo z besedami pa ni mogoče spremeniti sveta.
V letu, ko praznujemo 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 85. rojstni dan maršala Tita, naj izzvenijo partijska gesla za enakopraven položaj vseh, mož in žena, vseh ki so na svojih ramenih nosili težo boja v preteklosti, vseh, ki danes doprinašajo k družbenoekonomskim ciljem, vseh, ki jih je socializem za prihodnje čase temelj prizadevanj. Naj ne bo v naši družbi dvojnih meril, drugačnih za ženske in drugačnih za moške. Deseti kongres ZKJ je sprejel program položaja zaposlenih žensk in vprašanje družbenopolitičnega uveljavljanja žensk. Ta program
pa smo dolžni uresničevati vsi.
Letošnji program družbenopolitične aktivnosti v naši občini, tako
Uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti
Splošna aktivnost krajevne sklcupnosti je v prvi vrsti odvisna ocd tega, katere in koliko ljudi srmo uspeli angažirati na posa-mieznih področjih uresničevanja prrograma KS. Skoraj v vsaki KS irmamo nekoga, ki podrobneje pcozna določeno problematiko ini s svojim znanjem lahko po-miaga pri razreševanju le-te. VVendar manjka samoiniciativ-ncosti svetov KS in 10 krajevnih kconferenc SZDL prav na tem pcodročju.
Eno od osnovnih pomanjklji-vcosti za boljše in bolj usklajeno deelo KS nedvomno predstavlja pcomanjkanje skupnih strokov-niih služb za več ali vse KS. Me-niim, da bi v sedanji fazi razvoja ini delovanja KS le-te morale irmeti delavca, ki bi opravljal del sttrokovno organizacijskih na-lojg, ki sodijo v delokrog KS. GJre za naloge kot so admini-sttrativno-tehnična opravila, nsadzor nad kvaliteto posamez-niih del, ki se izvajajo v KS, skrb zaa zbiranje in pripravo doku-mnentacije za posamezne objek-tee, ki jih gradijo KS, gre za kcoordinacijo in organizacijo po-saameznih nalog, ki so skupnega poomena za več KS, itd. Nalog, zaa reševanje katerih so odgovor-nae ali pristojne KS je toliko, da jiKhje nujno reševati profesionalna. In ker je večina nalog, ki zaadevajo urejanje dokumentaci-jee in dobavo raznih soglasij ve-zaanih na dopoldanski čas, bo pootrebno pospešiti dvoje akcij: 1. Čimprej moramo organizirati skupne strokovne službe zaa SIS in KS, v okviru katerih bbo nekdo neposredno in brez ddrugih obveznosti zadolžen za ddelovanje krajevnih skupnosti z nnatančno opredelitvijo nalog in oodgovornosti. Sredstva 7.a pro-
družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in skupščin omogočajo ženam pri uresničevanju zakona o združenem delu in nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov, da se še bolj aktivno in enakovredno vključujejo v prizadevanja za uresničitev vseh postavljenih ciljev našega družbenega razvoja.
Žene, ki v srcu nosijo izročilo 8.
Načrti sozda Gorenje
Pogovor o razvojnih načrtih in možnostih sestavljene organizacije združenega dela Gorenje — Že letos novi programi — Načrti sozda Gorenje morajo spodbuditi tudi druge — Zagotoviti kar najširšo medsebojno obveščenost o prihodnjem razvoju
marca naj ob tej priložnosti smelo gledajo v bodočnost. S svojim delom so si zaslužile, da so lahko ponosne in samozavestne. Ustvarjajo polovico družbenega dohodka, skrbijo za nova pokolenja, se izobražujejo in s tem razbijajo zastarele odnose na vseh področjih.
Odprimo jim prosto pot do odločanja!
Odločno v akcijo
fesionalno opravljanje določenih nalog bodo seveda morale zagotoviti krajevne skupnosti iz tistega dela, ki ga že sicer namensko dobivajo iz občinskega proračuna za funkcioniranje delegatskega sistema in pokrivanje funkcionalnih stroškov KS.
Lahko pa si krajevne skupnosti same organizirajo neko strokovno službo - naprimer mestne krajevne skupnosti, vendar mora biti le-ta organizirana kot delovna skupnost, za financiranje katere prispeva vsaka krajevna skupnost svoj delež.
2. Temeljito bo potrebno spremeniti način dela nekaterih strokovnih služb in upravnih organov oz. delovnih skupnosti v okviru občine, ki izdajajo razna soglasja in druge dokumente za krajevne skupnosti. Nesprejemljivo je dejstvo, daje potrebno zaradi neažumosti teh služb, svojeglavosti posameznikov in čestokrat pretirano birokratskih postopkov čakati na razne dokumente po tri ali celo šest mesecev.
Vzporedno s tem bo potrebno rešiti še en problem s tega področja, to je razčistiti, kdo odgovarja za politiko na določenem področju in kdo je odgovoren zgolj za strokovno opravljanje nalog, ki so sicer v pristojnosti posameznih institucij. Prav iz nerazumevanja in premajhne razmejitve teh dveh elementov v družbenem življenju prihaja do vedno močnejšega pojavljanja birokracije in demokracije znotraj posameznih služb. Skrajni čas je, da to problematiko presekamo, pa četudi bodo potrebne ponekod kadrovske spremembe.
TONE ŠELIGA
(Nadaljevanje s 1. strani)
V sredo je obiskal Velenje predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, France Popit s člani izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS in drugimi družbenopolitičnimi delavci. Obisk je sodil v okvir priprav na 8. kongres Zveze komunistov Slovenije, njegov namen pa je bil, da se v konkretni praksi preveri izvajanje stališč in sklepov Zveze komunistov ter spodbudi akcije za bolj odločno, dosledno in učinkovito uveljavljanje stališč Zveze komunistov.
Dopoldne so se člani izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in drugi družbenopolitični delavci udeležili razširjene seje komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja prosvete in znanosti ter za usposabljanje komunistov komiteja OK ZK, razširjene seje komiteja organizacije ZK REK Velenje ter posvetovanja sekretarjev tovarniških komitejev in večjih osnovnih organizacij ZK in predsednikov konferenc OO ZK
RAZPRAVA O IDEJNOPOLI-TlCNIH TOKOVIH V OBČINI VELENJE
Razširjene seje komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja prosvete in znanosti ter za usposabljanje komunistov, na kateri so govorili o odnosu ZK do najaktualnejših idejnopolitičnih tokov v občini Velenje, se je udeležil tudi sekretar izvršnega komiteja Franc Šetinc. Tako za uvodno poročilo kot za razpravo je bila značilna izredna odkritost, kakršno si komunisti že dolgo želimo in ki smo jo doslej marsikdaj pogrešali. Sicer v
Šaleški dolini do zdaj še nismo tako
poglabljcno in celovito ocenili
idejno političnih tokov. Razpravljale! so poudarili, da se vse češče srečujemo s pojavi idejne nekritič-nosti, in to na številnih področjih, prav tako pa tudi s pojavi idejne neopredeljenosti, kar vse pušča odprta vrata za raznorazne odklone. Zato se bomo morali v prihodnje usposabljati, da se bomo spopadali s temi pojavi. Za tak boj pa so potrebne ocene idejnih in miselnih tokov.
DOHODKOVNI ODNOSI IN ANGAŽIRANJE ZK PRI URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Na razširjeni seji komiteja organizacije ZK REK Velenje, udeležil se jo je tudi član izvršnega komiteja Igor Uršič, so govorili o dohodkovnih odnosih in angažiranju ZK pri uresničevanju zakona o združenem delu. V razpravi je bilo naglašeno, da na REK Velenje še ne morejo biti zadovoljni z doseženimi rezultati pri uveljavljanju novih dohodkovnih odnosov. Potrebna bo kar najbolj temeljita akcija, da bodo doseženi željeni rezultati.
USTAVNI POLOŽAJ DELAVCEV V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Sekretarji komitejev in večjih organizacij ZK ter predsedniki konferenc OOS pa so se pogovarjali o uresničevanju ustavnega položaja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Največ so govorili o dohodkovnih odnosih med tozdi in skupnimi službami, o delu komunistov v OOS in KS, pa o nagrajevanju po delu in uresničevanju stabilizacijskih programov.
RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA OK ZK VELENJE
Predsednik CK ZKS France Popit se je s sodelavci popoldan udeležil razširjene seje komiteja OK ZK Velenje, na kateri so razpravljali o vlogi in angažiranju ZK pri razreševanju najaktualnejših političnih in družbenoekonomskih vprašanj v občini Velenje. Uvodoma je sekretar komiteja, Franjo Korun spregovoril o aktivnostih komunistov pri uresničevanju nalog 7. kongresa ZKS in o
aktivnostih, ki jih načrtujejo v
pripravah za 8. kongres ZKS.
Tovariš France Popit je v razpravi poudaril, daje uresničevanje vsebine zakona o združenem delu naloga prav vseh komunistov, ki morajo sočasno v akcijo. Gre za razredni boj, za globoke spremembe v družbi, saj moramo tudi v praksi, ne samo v razpravah, utrditi položaj delavca, da bo odločal o pogojih in rezultatih dela.
Predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje Velenje so prejšnji teden seznanili predstavnike občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in njenega izvršnega sveta z razvojnimi načrti in možnostmi Gorenja, tako v Velenju kot na drugih območjih pri nas.
Med pogovori je bilo po-udaijeno, da načrtuje sozd Gorenje v Velenju zlasti še razmah razvojnega centra, ustanovil bo interno banko, pomembno pa naj bi vplivala v prihodnje nsa razvoj tudi nova delovna organizacija Gorenje — Promet. Sicer pa bodo razvijali proizvodnjo tako v Velenju kot drugod po domovini, seveda predvsem tam, kjer so za to najprimernejši pogoji, oziroma kjer kažejo zanimanje za uresničitev razvojnih konceptov Gorenja.
Nekatere nove programe, o katerih je tekla beseda med pogovori, bodo začeli razvijati že letos. Seveda pa bo treba hkrati z osvajanjem nove proizvodnje razmišljati in načrtovati tudi modernizacijo obstoječe proizvodnje. V Velenju, na primer, se bo treba čimprej dogovoriti o nadaljnjem razvoju orodjarne. Predlagano je, da bi orodjarno skupaj razvijala tovarna gospodinjske opreme Gorenje in rudarski šolski center. Pogovore bo treba čimprej pripeljati h kraju, saj Gorenje potrebuje veliko sodobno orodjarno.
Med razpravo, kije sledila
predstavitvi razvojnih na-
črtov in možnosti sozda Gorenje, je bilo posebej poudarjeno, da kažejo pobude nove možnosti tudi za razvoj Velenja in občine. Načrti, ki jih je pripravila sestavljena organizacija združenega dela Gorenje, pa morajo spodbu-
diti druge kolektive v Šaleški dolini, da odločneje kot doslej načrtujejo prihodnji razvoj. Prav povsod, v sleherni delovni skupnosti je treba ustvariti pogoje oziroma možnosti, da bo občina Velenje ustvaijala in dajala v prihodnje še več kot zdaj.
Razvojne zamisli sozda Gorenje pa se, kot so prav tako poudarili razpravljalci, vključujejo v občinski srednjeročni razvojni načrt do leta 1980. V Gorenju namreč ne načrtujejo samo razvoja in širjenje proizvodnje v okviru delovnih organizacij Gorenja, pač pa so dane možnosti še za razvoj nekaterih novih dejavnosti, denimo omogočen bo razvoj nekaterih novih dejavnosti, posebej pa omogočen razvoj blagovnega prometa, pa druge industrije, da posebej ne omenjamo novih priložnosti za razmah poslovnega turizma itd.
Udeleženci pogovora so izrazili nujnost, da se pregledajo razvojni načrti tudi drugih delovnih kolektivov v občini. Medsebojna obveščenost o prihodnjem razvoju mora biti kar najširša, tudi zato, da bi razvojna hotenja £ kar najbolj uskladili, oziroma, da s skupnimi prizadevanji in akcijami omogočimo hitrejši razvoj prav vseh.
Bolj sprotno in poglobljeno kot doslej pa bo treba pregledovati uresničevanje občinskega srednjeročnega razvojnega načrta ter ga, če bo potrebno, tudi dopolnjevati. Pri načrtovanju prihodnjega razvoja pa moramo na
vsak način misliti na odpira- ♦ nje in širjenje zmogljivosti za £ zaposlitev invalidov, ki jih je v občini čedalje več in kijih moramo bolj kot doslej vključevati v aktivno proizvodno delo.
M. L.
Samoupravne odnose utrditi
Prejšnji teden je pripravila občinska konferenca SZDL Velenje skupaj s predsedstvom skupščine Velenje posvetovanja s predsedniki krajevnih konferenc SZDL in svetov krajevnih skupnosti. Na posvetovanjih so spregovorili o nalogah SZDL pri izvajanju družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977.
Posebej so poudarili, da bo potrebno samoupravne odnose še bolj okrepiti, tako v temelj-
nih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Že dve leti je minilo, kar smo
sprejeli novo ustavo, torej je že resnično skrajni čas, da zaživi samoupravni sistem, tako kot predvideva ustava in zakon o združenem delu. Potrebno bo narediti vse, da bomo plane, ki sijih zadamo, tudi uresničili, da se ne bo več dogajalo, da bi ostajalo samo pri dogovorih.
Prvi podatki o rezultatih gospodarjenja v letu 1976 bodo znani že v kratkem.
Vendar ni treba več čakati na objavo podatkov o gospodarjenju v preteklem letu in primerjalnih kazalcev z letom 1975. Jasno je, da moramo v vseh sredinah nemudoma v odločen boj. V akcijo. Odločno in smelo.
Z dosežki leta 1976 ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Vse kaže, da se v prizadevanjih za povečanje obsega proizvodnje ali pa za zadržanje že dosežene ravni, vselej nismo obnašali kot dobri gospodarji. Da smo pozabili na akcijo stabilizacije in varčevanja, ki smo jo sicer nadvse dobro začeli, a jo prehitro končali.
Tudi dobro gospodarjenje pomeni utrjevanje samoupravljanja, pomeni uresni-
čevanje zakona o združenem delu. To je enotna akcija, akcija, ki je medsebojno neločljivo povezana. Tega se ne zavedamo, če se pa že, pa ne v vsej celovitosti.
Velikokrat je slišati, da smo že izkoristili večino notranjih rezerv v naših delovnih kolektivih za to, da bi dosegali boljše rezultate poslovanja. Pa notranje rezerve
uresničevanjem sprejetih dogovorov? Kako je z bolniškimi izostanki ter z neupravičenimi izostanki z dela? Kakšen je odnos do dela? Itd.
Tudi to, oziroma predvsem to, so notranje rezerve današnjega trenutka. Zadnji čas je, da jih v vseh sredinah, v sleherni temeljni organizaciji združenega dela in delov-
Notranje rezerve
niso zgolj v večjem fizičnem naprezanju delavcev. Ob tem velikokrat pozabljamo ali pa tudi ne vemo, kakšni so delovni in življenjski pogoji delavcev? Kakšna je tehnologi-' ja? Kako so izkoriščeni stroji in naprave? Kako je z načrtovanjem prihodnjega razvoja? Kako je z združevanjem dela in sredstev? Kako je s kadri? Kako je z
ni enoti ugotovimo in zastavimo akcijo, da jih - kolikor je najbolj mogoče - izkoristimo.
Ob letu oso rej moramo ugotoviti uspešnost teh naših prizadevanj. Tako moramo delati še posebej tudi v letu, v katerem slavimo več pomembnih jubilejev.
MARIJAN LIPOVŠEK
Priznati moramo, da smo v zadnjem času družbeni standard precej zanemarjali, vendar pa ne samo priznati, narediti bo potrebno vse, da se ta vrzel čim prej odpravi.
Delegatski sistem, ki smo ga uvedli z novo ustavo, še vedno ni zaživel tako, kot bi bilo potrebno. V tem času smo naredili precej le na področju, da delegat zastopa mnenje večine delavcev oziroma občanov, medtem ko še vedno v večini primerov ni poskrbljeno za povratni tok informacij. Vsak posameznik se mora zavedati, da mora narediti vse in se mora v razpravo vključiti, saj bomo le tako lahko dosegli tisto, kar želimo. Letošnje jubileje moramo proslaviti tudi z novimi delovnimi zmagami.
Udeleženci posvetovanj so se strinjali, da je potrebno v vseh krajevnih skupnostih sklicati zbore občanov in organizirati javno razpravo o srednjeročnem razvoju kmetijstva in malega gospodarstva. Občane je potrebno seznaniti z delom, ki so ga opravili v krajevni skupnosti v preteklem letu, o obračunu sredstev iz referenduma. Skupno je potrebno začrtati- konkretne akcije, da bomo lahko program, ki smo si ga zadali iz sredstev samoprispevka tudi uresničili. Ta sredstva naj posamezne krajevne skupnosti združujejo. Čim prej pa se morajo tudi vse krajevne skupnosti vključiti v akcijo za očuvanje okolja.
M. TAMŠE
»Velenje" prvič v domačih vodah
Splošna plovba Piran je omogočila našima novinarjema Stanetu Vovku in Borisu Zakošku, da sva bila tri dni gosta posadke ladje „ Velenje". V teh dneh, zlasti pa med plovbo, sva vsaj delno spoznala lepe pa tudi slabe strani mornarskega življenja. Kljub temu da so imeli mornarji stalno opravka z ladjo, so bili do naju zelo pozorni in so radi odgovarjali na najina vprašanja. Danes objavljamo pogovor s prvim možem na „Velenju", poveljnikom Albinom
Planincem.
Barba Bine mu pravijo. 9-ednje postave, zagorel obraz, črni lasje in prav tako gosti črni brki. Je gostoljuben in prav tako prijeten sogovornik. To je prvi mož ladje „Velenje", 42-letni kapitan Albin Planine. Kot sam pravi, se vsi pomembni dogodki iz njegovega življenja vrtijo okrog novega leta. „Začel sem 1. januarja 1958. Prva ladja je bil stari Martin Krpan, kije tudi v resnici prevažal sol. V primerjavi z današnjimi to ni bila ladja, ampak nekaj kar je plavalo. Toda ko sem prvič stopil na palubo Martina Krpana, se mi je zdel neverjetno lep in velik."
Na tej ladji je Barba Bine začel kot kadet, po dveh letih je napravil izpit za tretjega častnika in tako se je začela njegova uspešna pot navzgor. Ob novem letu 1970 je prvič prevzel poveljniško dolžnost na ladji Trbovlje. Tej je sledil Ljutomer, nato Portorož, pa spet Ljutomer in nazadnje „Velenje."
- Kdo ste vi, Barba Bine?
..Težko je razlikovati privatno osebo od profesionalnega1 po-morca. Mi živimo na ladji 24 ur.
Ladja Velenje je skupaj s štirimi ladjami, ki jih je Splošna plovba Piran naročila na Japonskem, najsodobnejša ladja tega piranskega kolektiva. Dolga je 143 metrov in široka 23 metrov, kar je malce neobičajno za tako velike tovorne ladje, saj znaša drugače povprečna širina takšnih ladij devetnajst metrov. Za to širino so se odločili, da lahko prevaža poleg drugega tovora tudi kontejnerje. Nosilnost ladje je 18.000 ton (to je nosilnost 1800 železniških vagonov). Njena največja hitrost je 25 vozlov. Ladja vozi na ,MED-PAK" liniji (Mediteran, zahodna obala, Severna in Latinska Amerika) in prevaža največ bobmaž, celulozo in les. Takšno potovanje traja
tri mesece. Ladja porabi
med potjo na dan 30 ton goriva in 200 kg olj za mazanje. Stroški obratovalnega dne ladje pa so približno 180.000 dinarjev.
Ladja je naše delovno mesto in dom. V kabini, v kateri sedimo, je moj delovni in moj zasebni prostor. Smo ljudje kot vsi ostali, opravljamo svojo dolžnost oziroma poklic tako kot moramo in znamo. In kdo sem jaz? V isti osebi sem poveljnik in ko se konča moj delovni čas, ki v bistvu teče non stop, sem pa tudi privatna oseba. Toda to je nemogoče deliti. Ker sem prisoten na ladji, ker ne morem, na primer, po sedmih urah dela reči, sedaj pa grem domov, sem pomorščak tudi izven uradno določenega delovnega časa."
—	Vaš videz daje podobo pristnega Dalmatinca. Od kod pa ste pravzaprav?
„Nista se zmotila, saj sem po materi Dalmatinec. Mati je iz Hercegovine, rojen sem pa v Bosni. Oče pa je Štajerc, doma iz Ptuja. Vso svojo mladost sem praktično preživel v Ptuju."
—	Zakaj vas je pritegnilo morje?
„Za morje sem se odločil takrat, ko pride vsak mlad človek
na razpotje. In ker je nekaj pomorskega že bilo v naši družini, moj oče je bil v mornarici, sem se, lahko rečem da z lahkim srcem, odločil za ta poklic. Ni mi žal."
- Je botrovala vaši odločitvi tudi želja po pustolovščinah?
„Ja. Veste to je čisto normalno, saj imaš kot šestnajst, se-demnajstletnik tudi to pred očmi. Vendar razlika je v tem, da nisem bil razočaran, ko teh pustolovščin ni bilo. O mornarskih pustolovščinah beremo danes še v knjigah, mlade ljudi lahko to zavede in razočara. Ko prideš na ladjo, se soočiš z resničnostjo in spoznaš, da je na ladji sicer razgibano življenje, vendar skozi delo, zabavo, ki si jo moramo sami izmisliti. Knjižnih pustolovščin pa ni." Dvajset dni ali celo več na morju je za nekoga, ki ne pozna tega življenja in se le od časa do časa sreča s kom od nas, dolgočasno. Toda skozi delo in majhne zabave se tudi tu najde ta smisel in cilj. Seveda so tudi svetlejši trenutki, ko pripluje ladja v pristanišče. To je praznik za vse nas. Zanimivo je, da se med dolgotrajno vožnjo marsikdo zareče, da ne bo več prestopil ladijskih stopnic. Po dneh na kopnem pa so težave pozabljene in spet so misli pri novi vožnji, od katere spet pričakujemo nekaj novega, veselega in zanimivega. Čeprav se zavedamo, da se to vrti v začaranem krogu in da novo potovanje ne bo dosti dru-
Barba Bine med manevriranjem
gačno od prejšnjega. Upanje pa le ostaja."
- Kako danes ocenjujete vašo prehojeno pot pomorščaka?
„Lahko ni bilo. Ne morem pa tudi reči, da sem se srečeval
Iz Benetk je naša ladja prvič zaplula proti domačim vodam .
Med najinim pogovorom
s kakšnimi posebnimi težavami. Čisto normalno je teklo, to moje življenje od prvega srečanja z ladjo pa do današnjih dni. Določeni dogodki,pa tudi moja trdo-glavost so mogoče malo včasih vplivali na to, da ni šlo vse gladko, vendar verjamem, da to nobenemu v življenju ne gre. Nad prehojeno potjo se ne morem kaj preveč pritoževati. Morda
tudi zato ne, ker rad planiram
in-želim vsaj dva koraka vnaprej vedeti, kaj me čaka. Vsaj prvi vogal, da je čist, kako pa bo za drugim . . ."
-	Na morju ste prepuščeni samemu sebi.. .
„Ko se ladja odlepi od obale in napoti na katerokoli točko sveta oziroma pristanišče, smo resnično prepuščeni samemu sebi. Ne da bi vsi dvignili roke od nas, ampak živimo tako, kot si sami organiziramo. Težave, s katerimi se srečujemo na morju, so v prvi vrsti elementarne, teh se ne moremo izogniti. So pa tudi težave notranje narave, ki so v precejšnji meri odvisne od ljudi, ki so na ladji. Če ima neka posadka manj težav, to pomeni, da je delo pri njih organizirano po vnaprej določenem planu, da se vsak zaveda tega, da je na ladji zato, da opravlja pošteno svojo dolžnost. V nasprotnem primeru gre vse narobe. Pri nas ni dvojnih posadk. Vsak je sam odgovoren za svoje delo. Če jaz na primer nekega dela ne opravim, ga bo moral nekdo drug; to pa pomeni, da bo moral opraviti dvojno delo: njegovo in moje."
—	Kako gledata žena in sin na vaš poklic?
„V začetku so bile težave kot pri vsakem izmed nas. Žena je vedela, s kom se bo poročila. Ni pa vedela, daje biti žena pomorščaka tako težko. No, ni vse tako črno kot prvi trenutek izgleda. Lahko rečem, da sta se žena in sin sedaj že precej privadila takšnemu življenju. Imata polno razumevanje in tako živimo skupno življenje z željo preživeti čimveč dni v letu skupaj, kar pa je relativno. Za nas pomeni tudi dan mnogo. Tu so tudi vmesna potovanja. Družine se nam na primer pridružijo že v prvem italijanskem pristanišču. Pridejo tudi dlje. Odvisno od prilik in možnosti. Moj devetleten sin je bil praktično skoraj tri leta z mano na ladji.
■
I
I
Dvakrat sta bila z mano na poti okrog sveta."
—	Kje vse ste že pluli?
„ Videl sem oba ameriška kontinenta, Avstralijo, velik del Azije, Afrike, Malezijo... V prvih štirih letih sem zbiral razglednice, bilo jih je 450 iz različnih krajev sveta, v katerih sem bil. Pristal pa sem v več kot
dvesto pristaniščih."
—	Vaše najdaljše potovanje?
„To je bilo iz Avstralije v Veliko Britanijo s staro ladjo Rog leta 1960, ko sem bil 58 dni na moiju. Vmes smo sicer v Adenu črpali nafto na sidrišču, vendar nihče ni šel na kopno."
Sedaj je Barba Bine s svojo posadko spet na potovanju. Verjetno nekje na Atlantiku. Trajalo bo približno tri mesece. S tovorom je ladja odplula z reškega pristanišča skozi Gibral-
Na ladji Velenje je poprečno zaposlenih 30 do 32 mornarjev. Od tega je deset častnikov. Delovni dan traja od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Seveda imajo mornarji oziroma častniki tudi stalna dežurstva. Kabine tako od poveljnikove do belega osebja, kot na ladji imenujejo kuharje in natakarje, so prijetno urejene in vsak mornar je v svoji kabini. Prosti čas mornarji preživljajo v dveh salonih, ki sta opremljena s televizorjem, radiom in magnetofonom. Imajo tudi manjši bazen in telovadnico. Ladja je skorajda popolnoma avtomatizirana in je kot takšna ena najsodobnejših na Jadranu.
tar proti Panami. Ob slovesu nama je Barba še dejal, da upa, da bodo ob povratku dalj časa zasidrani v domači luki in da se bo takrat ponudila priložnost, da si bodo lahko še drugi občani Šaleške doline ogledali lepotico, ki nosi ime po našem mestu.
Regorteija — prva potnika iz Salaške doline na ladji ...Velenje" Stane Vovk in Boris Zakošek
■
j Občanom in graditeljem ] na območju krajevne | skupnosti Šalek - Gorica
Svet krajevne skupnosti
Šalek — Gorica ter odbor za ureditev oko-
1	lice in naselja sta na svojih sejah 13. januarja 1977 in 15. februarja | 1977 sklenila:
1.	uredi se množično čiščenje zelenic, gozdov, pašnikov, voda,
■	pločnikov in cestišč.
2.	Uredi se okolje stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter blo-S kov.
2	3. Delovne organizacija morajo na območju krajevne skupnosti j Šalek — Gorica očistiti vsa gradbišča ter podreti barake, ki jih več ne
• ■ potrebujejo. Druge, ki jih še uporabljajo, pa je treba prepleskati ter l očistiti okolico.
Očistiti in izprazniti je treba vsa cestišča (Splitska ulica) ter popra-
■	viti nastale poškodbe na cestiščih in zelenicah.
4.	Vsi kmetovalci in zasebniki, ki še imajo živino, morajo primerno
■	urediti in zaščititi gnojišča.
5.	Vsi zasebniki, ki še niso kupili smetnjakov pri KOC Velenje, j morajo to storiti takoj, prav tako pa se prijaviti pri KOC Velenje za i odvoz smeti.
6.	Vsi zasebniki, ki so na kakršenkoli način uporabljali družbena £ zemljišča, jih morajo takoj očistiti (pospraviti opeko, les, pesek itd.), j V kolikor do 31. marca 1977 zemljišča ne bodo očiščena, bo to
■	storil KOC Velenje na stroške uporabnika — zasebnika.
7.	Delovna akcija, navedena pod točko 1. in 2. bo od četrtka 17.
■	marca 1977 do torka 22. marca 1977.
KOC Velenje bo dostavil v omenjenih dneh kasone za odvoz smeti
■	v posamezne ulice, da bo mogoče vanje odlagati nepotrebne predme-
■	te in drugo. Stroški odvoza bodo znašali okrog 300 din za kason.
Krajevna skupnost Šalek — Gorica bo plačala stroške očiščevalne J akcije gozda Herberstein, ob reki Paki in Šaleško ulico.
Opozarjamo, da bo po 31. marcu 1977 obšla celotno območje l krajevne skupnosti posebna komisija, da ugotovi, kako so bili odreje-' ni sklepi uresničeni. Tiste, ki nalog ne bodo opravili, bodo predali v * kaznovanje sodniku za prekrške.
■	Določena je tudi komisija, ki bo od 31. marca do 31. septembra ! 1977 pregledovala zelenice, hiše zasebnikov in bloke ter ocenjevala S urejenost in čistočo. Določeno je, da bo podeljenih 10 nagrad in
■	diplom za najbolj urejene zelenice in hiše.
■	Pripominjamo, da veljajo sklepi tudi za graditelje, ki še ne stanu-
■	jejo v krajevni skupnosti Šalek — Gorica.
Krajevna skupnost ŠALEK - GORICA
Savinjsko — Šaleški zdravstveni dom Velenje
objavlja prosta delovna mesta:
1.	KNJIGOVODJA ZA KNJIŽENJE NA KNJIŽNEM STROJU.
2.	VEC CISTILK ZA DELO V VELENJU.
Pojasnila daje in vloge sprejema kadrovski oddelek Savinjsko - Šaleškega zdravstvenega doma Velenje.
i
*
*
i
*
! <*
t *
p .*
j* *
* ■ *
% * * * *
{t f*
f*
<*
f
Novi alarmni znaki
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je s pravilnikom o službi OJOA, predpisal nove in za celotno ozemlje SFRJ veljavne alarmne znake za: nevarnost zračnega napada, jedrsko-biološke ali kemične nevarnosti, požarne nevarnosti, nevarnosti ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, znak za prenehanje vseh vrst nevarnosti.
V skladu s tem se alarmni znaki dajejo s sirenami, z obvestili preko radiodifuznih in razglasnih postaj, z zvočniki, z drugimi ustreznimi akustičnimi iri elektronskimi sredstvi, in sicer v naslednjih primerih: 1. Ob neposredni nevarnosti zračnega napada — zavijajoči zvok siren s trajanjem 60 sekund.
2. Ob neposredni nevarnosti z jedrskimi — biološkimi ali kemičnimi sredstvi — zavijajoč zvok siren s presledki v skupnem trajanju 90 sekund (trije zavijajoči zvoki po 20 sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund).
3.	Ob požarni nevarnosti — enakomerni zvok s presledki v skupnem trajanju 90 sekund (trije zvoki po 20 sekund z dvema presledkoma med posameznimi zvoki po 15 sekund).
4.	Ob nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč - kombinacija enakomernih in zavijajočih zvokov v skupnem trajanju 60 sekund (dva enakomerna zvoka po 20 sekund in en zavijajoči zvok med že omenjena zvoka 20 sekund).
5. Za prenehanje vseh vrst nevarnosti 60 sekund.
enakomerni zvok v trajanju
6. Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12.00 uri velja znak, ki je enak znaku o prenehanju vseh vrst nevarnosti, torej 60 sekundni enakomerni zvočni znak.
Znak za prenehanje nevarnosti se daje ob prenehanju nevarnosti zračnega napada, če potreba narekuje, pa tudi po naravni ali drugi nevarnosti.
V krajih, kjer ni siren, naj se uporabljajo vse druge zvočne naprave, vendar je treba pri tem upoštevati dolžino znakov, ki so zgoraj navedeni.
Za dajanje alarmnih znakov ne veljajo omejitve iz 2. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76).
Znaki za začetek ali konec dela, za počitek med delovnim časom in v drugih primerih se ne smejo dajati z napravami, ki so namenjene za dajanje alarmnih znakov. Za take primere naj se uporabljajo diuge naprave in pripomočki, primerni za splošno obveščanje v okviru delovne in druge organizacije.
r ■
I
v
H
v
*
t
*
t
i
! t
I
H S t

Precej se je spremenilo
Otvoritve pomembne pridobitve za nadaljnji razvoj elektronike in Gorenja in proslave ob 8. marcu v novih prostorih elektronike so se skupaj z materami udeležili tudi otroci.
Tovarna za praznik
V soboto so v Gorenju odprli novo proizvodno dvorano tozda elektronika — Najvišje
priznanje za nov gorenjski barvni televizor
J8. marec, mednarodni praznik žena so v tovarni gospodinjske: opreme Gorenje v Velenju proslavili s pomembno delovno zmago. V soboto so na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili poleg številnih delavk in idrugih zaposlenih tudi pred-stawniki družbenopolitičnega živlljenja velenjske občine, izročili! svojemu namenu novo to-varmo za proizvodnjo barvnih televizorjev, v novi proizvodni dvorani delavske ne bodo več tak:o utesnjene kot so bile v stari, prostori so svetlejši, toplejši — skratka, delovni pogoji so veliko boljši. To pa je najlepše da-
Vsi smo priča, daje v tem uspelo. Koliko žena, koliko mater, koliko mladih deklet je v Gorenju našlo zaposlitev in s tem zagotovilo lastnega standarda ali standarda družine!?
V okviru teh prizadevanj je prav gotovo ena najbolj humanih potez odločitev, da sprejme Gorenje v svoj program elektroniko. Na to odločitev je vplivala težnja po pridobitvi takšnih delovnih mest, kjer ni velikih fizičnih naporov in kjer so delovni pogoji čim manj škodljivi zdravju."
Ob koncu se je Cilka Kopu-šar zahvalila v imenu vseh za to
rilo) zaposlenim ženam za njihov praaznik.
COb tem pomembnem dogodku je na sobotni slovesnosti v novvih prostorih elektronike spreegovorila Cilka Kopušar, de-lavHca, ki je najdlje časa zaposlena \v tozdu elektronika.
,.„ Vsemu delovnemu kolektivu Gorenja, vsem našim samoupravnim organom in družbe-noppolitičnim organizacijam se v imeenu vseh sodelavk Gorenja zahivaljujem za tako veliko darilo, ki ga ob prazniku dneva žena sprejemamo iz rok naše samoupravne družbe. To darilo je za nas toliko več vredno, ker venmo, da je eden od vzrokov za izgradnjo tega proizvodnega objtjekta tudi iskanje primernih deldovnih mest za naše žene.
CGorenje je delovna organiza-cijaa, ki je neločljivo povezana in souudeležena v procesu osvoba-janjija žene. Gorenje je že na samem začetku načrtovalo v raz-vojjjnem programu odpiranje moožnosti zaposlovanja žena.
pridobitev in dejala, da si bodo zaposlene delavke Gorenja še naprej prizadevale, da prispevajo enakovreden delež k nadaljnjim uspehom Gorenja.
Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje Velenje je v govoru ob otvoritvi dejal, da je Gorenje vseskozi stremelo za tem, da zaposlenim čimbolj olajša delovne pogoje. Plod tega je tudi nova tovarna televizorjev, ki so jo zgradili kljub težkim gospodarskim pogojem. V novi moderni proizvodni dvorani bodo lahko njihovi strokovnjaki razširjali in bogatili svoje znanje, kajti zavedajo se, da lahko le ob lastnih strokovnih močeh uspešno konkurirajo na evropskih in svetovnih tržiščih. Da pa so njihovi strokovnjaki uspeli, je najbolj prepričljiv dokaz, da je dobil njihov doma narejen barvni televizor na kontroli v Belgiji pred dnevi najboljše ocene in najvišja priznanja. V tem pa je ponos našega dela, je med drugim dejal Slavko Geratič.
Na sobotni otvoritvi nove proizvodne dvorane tozda Elektronika so bili tudi učenci z osnovne šole Miha Pintar-Tole-~do Velenje, nad katero ima Gorenje patronat. Ob pomoči učiteljic so pripravili za zaposlene žene lep kulturni program, v katerem so sodelovali tudi godbeniki šoštanjske Zarje in Šaleška folklorna skupina.
S. V.
ijjffll
Učenko 7.b razreda z osnovne
šole Miha Pintar-Toledo Mileno
Golob je v soboto 5. marca doletela velika čast. S pritiskom na gumb je uradno izročila namenu novo proizvodno dvorano elektronika.
V	temeljni organizaciji zdru že nega dela Tovarna usnja Šoštanj so pripravili prejšnjo soboto slovesnost, s katero so počastili vse zaposlene žene. Nastopili so učenci osnovne šole Ka rel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja, nad katero ima ta tozd patronat. Ob tej priložnosti pa so v sejni sobi odprli razstavo del kiparja Ivana Napotnika, in jih seznanili z njegovim življenjem in delom. V jedilnici pa imajo razstavo slik Vinka Pevcina, ki je po rodu Šoštanjčan, sedaj pa živi in dela v Štorah. Osebno se je udeležil slovesnosti. Ženam je spregovoril o svojih slikah na temo „Človek in okolje" in jim čestital za njihov praznik.
Delo v tej tozd je težko, trudijo pa se, da bi delovne pogoje kar najbolj posodobili. Tudi sicer skrbijo, da bi se žene med delom počutile kar najbolje. Odpravili so nočno izmeno, pa še več, žene delajo v večini samo dopoldne. Uredili so veliko svetlo jedilnico, kjer prejemajo vsi zaposleni med delom tople obroke, tu pa lahko kosijo tudi vsi zaposleni, pa tudi njihove družine.
V	pogovor smo pritegnili nekaj žena, ki so se udeležile slovesnosti.
Fanika Potočnik dela v to-varini usnja v Šoštanju že dvanajsto leto. Ko je prišla, je delala v skladišču, kjer so pakirali usnje in ga odpošiljali, sedaj pa dela na obdelavi kož in sicer lika usnje. V teh letih, kar je zaposlena, se je marsikaj spremenilo. Ko je prišla, so veliko delali še ročno in je bilo delo še veliko težje od današnjega, ko namesto človeka veliko naredi stroj. Tudi družbeni standard je v tem času precej napredoval. Fanika ima tri otroke stare 15, 14 in 8 let, torej problema otroškega varstva nima več. Z delom je zadovoljna in si ob dne-
vii žena želi samo to, da bi bilo
kot je.
Marjana Gmajner pa je prišla v tovarno usnja bolj po naključju. Po poklicu je natakarica, doma iz Sevnice. Njen mož pa
je Šoštanjčan in ko se je poročila se je zaposlila v tovarni usnja. Tu dela že drugo leto in je zadovoljna, kljub temu da je delo precej težko. Misli, da je za zaposleno ženo v tej temeljni organizaciji združenega dela dovolj poskrbljeno. Na vsakem delovnem mestu se trudijo, da bi bila žena enakopravna, trudijo se, da bi se med delom in tudi po delu dobro počutila, saj bo le tako lahko dobro in kvalitetno opravila svoje delo.
Tudi Helena Stropnik je zadovoljna s svojim delom, kljub temu da delo v lužami resnično ni lahko. Prej je delala pri privatniku, sedaj pa že 5 let v tovarni usnja. Prepričana je, da bo tu ostala do upokojitve, saj ji pravzaprav nič ne manjka. Delo, ki ga opravlja je težko, ven-
dar pa pravi, da ga rada oprav-lja.
Ob koncu smo poklepetali še s predsednico osnovne organizacije sindikata v tej TOZD, Lidijo Veber. Povedala je, da je delo pri njih resnično zelo težko, saj skoraj vsako delovno mesto spremljata vlaga in smrad, vendar pa ga žene, ki se vsega tega navadijo rade opravljajo. Zavedajo se, da opravljajo delavke težko delo, saj jim poskušajo" dati vse kar je možno. Uredili so veliko jedilnico, kjer imajo med delom topel obrok z željo, da bi se v tem času odpočile in si nabrale novih moči. V tej TOZD pa se lahko pohvalijo, da se žene zelo aktivno vključujejo v samoupravljanje. Zastopane so v vseh samoupravnih organih-	M. TAMŠE
Uspešno delo slovenskih delegatov v zveznem zboru Skupščine SFRJ — Prof. Marija Žužek v.d. direktorja IV. osnovne šole v gradnji — Po 16 letih sprejet nov hišni red
V petek je bila seja skupščine občine Velenje. Delegati so med drugim obravnavali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje september 1975 - julij 1976. Poudarjeno je bilo, da se je delo delegatov iz naše republike v zveznem zboru pred sejami delovnih teles in pred sejami zbora pokazalo za zelo koristno. V prihodnje pa je potrebno še poglobiti povezavo z občinskimi skupščinami, ki naj bi se na delegate obračale ne le z morebitnimi delegatskimi vprašanji, pač pa tudi z raznimi informacijami in pobudami.
Delegati so potrdili predlog odločbe o odpravi osnovne šole v Skornem. Delegatka iz Skornegaje opozorila, daje potrebno za otroke, vozače, čim prej urediti primerno postajališče, saj v deževnih dneh največkrat prihajajo v šolo mokri in premraženi.
Na seji skupščine je bil sprejet tudi predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja za razrešitev upravnika TOZD za ptt promet Velenje. V tej TOZD je kontrola ugotovila zelo neurejeno stanje, za katerega je posredno kriv tudi individualni poslovodni organ -upravnik, ki je kot odgovorna oseba moral vedeti za pomanjkljivosti, a ni ukrepal, da bi se odpravile. Proti petim članom tega kolektiva je zaradi suma kaznivega dejanja nevestnosti v poslovanju, javni tožilec že vložil ovadbo.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ter koordinacijska komisija pri SZDL sta predlagala, delegati pa potrdili, sklep o imenovanju prof. Marije Žužek za v.d. direktorja TOZD IV. osnovne šole v gradnji.
Na koncu je bil sr	ko pričakovani odlok o hišnem
redu. Prejšnji odlok . .u> jO bil sprejet leta 1961 in ni več
ustrezal sedanjim razn.aam našega mesta. Upamo lahko, da bo z
novim odlokom in z doslednim izvajanjem njegovih določb, končno
spet uveden red v naše soseske in stanovanjske bloke.
B. ZAKOSEK
Za dobro počutje ob delu
V velenjskem Modnem salonu si prizadevajo, da bi se zaposleni med delom in po njem počutili kar najbolje — Počutje
delavke med delom pomembno vpliva na hitrost in kvaliteto dela
V velenjskem Modnem salonu je kar 90 odstotkov vseh zaposlenih žensk. In kako imajo v tej temeljni organizaciji združenega dela poskrbljeno za teh 190 žena?
-	piuiuiji z. U3UUT1IC auic ITlIlId I liUtU"! U1CUU LCSllldll
deliavkam Gorenja k novi delovni zmagi in za njihov mednarodni praiznik. „Srečni in ponosni smo, da danes skupaj proslavljamo in se ^veselimo novega, lepšega delovnega prostora. Zavedamo se, da je v movih prostorih vloženo tudi delo naših staršev. To je delo, ki ga bormo pozneje mi po svojih močeh nadaljevali in razvijali naprej. Žellimo, da bi bilo vaše delo v novih prostorih prijetno in uspešno," so rmed drugim dejali pionirji pionirskega odreda Toledo.
Večina žena je mlajših kvalificiranih šivilj. Zavedajo se, da so njihovi uspehi v proizvodnji odvisni od počutja zaposlenih žena. Le žena, ki ve, da je njen otrok v času, ko je v službi na varnem, bo lahko delala kvalitetno in hitro.
Sonja Krašek
Pred časom so dobili nove proizvodfte prostore, ki so sodobno opremljeni. Delavke delajo v njih v dveh izmenah. Uredili so tudi sodobno jedilnico restavracijskega izgleda, tople obroke, ki jih dobijo delavke brezplačno, pa vozijo iz obratov družbene prehrane REK.
Da bi povečali delovni učinek, ki pogosto ob koncu delovnega časa upade, so uvedli dva odmora. Prvi ob pol devetih je namenjen za malico in traja 20 minut, drugi pa je ob 11. uri in traja 10 minut. To je odmor za kavo in cigareto.
REŠEN STANOVANJSKI PROBLEM
V zadnjih letih so se srečevali s precejšnjo fluktuacijo. Žene so ostajale po porodniškem dopustu doma, ker niso imele urejenega varstva otrok. V ta namen so namenili določen delež pri gradnji vzgojnovarstvenega zavoda v Stari vasi in bodo tako zagotovili varstvo 14 otrok. To pa je le začetek, s tem bodo nadaljevali tudi v prihodnje, tako, da bodo poskušali probleme varstva čim prej odpraviti. Vsako leto kupijo tudi štiri do pet stanovanj, ki jih namenjajo večinoma delavkam iz neposredne proizvodnje. Letos bodo stanovanjski problem skorajda popolnoma odpravili. S krediti podpirajo tudi individualno gradnjo, prispevali pa so tudi za gradnjo v Gorici. Kot sem spoznala iz pogovora z direktorjem Marjanom Gaberškom, si prizadevajo, da bi se žene počutile na delov-
nem mestu kar najboljše. Tista, ki ima kakšne težave, kaj hitro to prenese na delo, ki je pogosto ob takšnih dnevih veliko slabše. Prav zato so odprli delovno mesto socialne delavke, s katero se žene lahko pogovore o svojih težavah. Razpisali pa so že tudi mesto sekretarja, ki jim bo pomagal tudi v pravnih zadevah.
POSLUH ZA IZOBRAŽEVANJE
V pogovor smo pritegnili predsednico delavskega sveta Sonjo Krašek in Mileno Umbreht.
Sonja Krašek je zaposlena v tej delovni organizaciji že 12 let. Spominja se, v kakšnih pogojih dela so pričeli delati in kako delajo danes. Tudi za delavke je danes poskrbljeno veliko bolj. O delu samem in o tem kako je poskrbljeno zanje, je dejala: „Želo smo lahko zadovoljne, saj nam nudijo vse. Zavedajo se, da smo žene zelo zaposlene, da imamo dom? 'lru ne. Skušajo nam poniu^'' ■ , '.-a bi svoje osebne težave odpravile. Imamo socialno delavko, s katero se lahko o vsem pogovorimo. Vse dobivamo brezplačno topli obrok, imamo pa tudi zelo lepe delovne prostore. Za rekreacijo med odmorom bomo letos uredili tudi igrišče in park."
Milena Umbreht je zaposlena šele dve leti. Končala je poklic-
no krojaško šolo, sedaj pa obiskuje tekstilno tehnično šolo v Žalcu. Podjetje ima do ti-
ŠtSt. 10 (369) - 11. marca 1977
Milena Umbreht
stih, ki se želijo dodatno izobraževati, izredno velik posluh. Mileni omogočajo, da dela samo v eni izmeni, dajejo pa ji tudi štipendijo. Poleg nje obiskuje to šolo še ena delavka, tri pa hodijo v modelarsko šolo v Maribor. Tudi drugače je Milena Umbreht z vsem zadovoljna. Njihove delavke lahko enkrat tedensko uporabljajo tudi telovadnico RSC, na voljo pa jim je tudi pokrit bazen.
Modni salon je ena tistih delovnih organizacij, ki veliko naredi za počutje delavk med delovnim časom in po njem. O tem, da je to zelo koristno, pa govorijo proizvodni uspehi, ki jih dosegajo.
MIRA TAMŠE
NAŠ ČAS
Pojasnilo Slovenskega ljudskega gledališča Celje
Zakaj so odpadle gledališke predstave?
Praviloma predstave ne bi smele odpasti in tudi ne odpadajo. Kadar pa se to vendarle zgodi, ne gre za razloge ali primere, ki bi bili naperjeni proti gledališki publiki, niti proti oiganizatoijem gostovanja, najmanj pa seveda proti gledališču samemu, ki si takih pripetljajev še najmanj želi. V Velenju in Šoštanju so zares odpadle predstave, kakor piše Kulturni center Velenje v „Našem času" 18. februarja t J.
Vendarle pojdimo po vrsti, kakor so se stvari dogajale. S KCV smo se dogovorili za predstavo „Moška zadeva", ki naj bi bila 19. januarja v Velenju. Predstavo je organizator odpovedal zavoljo Bijedičeve smrti. (To je bilo dva dni pred uradnim dnevom žalovanja.) Ponovni dogovor z organizatorjem: ,,Moška zadeva" pojde v Šoštanj, v Velenje pa Cankarjevo ..Pohujšanje v dolini šentflorjanski". (Sezimo še bolj nazaj, v lansko sezono, ko smo se dogovarjali za ,.Pohujšanje", okvirno, nismo še postavili datuma gostovanja, pa se je potem poškodovala Anica K um rova - povejmo vse po imenu, da ne bo ugibanj, ali je res ali ne - poškodovala si je koleno med igro „Igrajte tumor v glavi..." in ie morala na operacijo, Pohujšanje , v katerem nastopa, pa je ostdo v načrtu za letos.)
V Velenje naj bi torej šli 2. februarja s Pohujšanjem", žal pa Jana Šmidova ni mogla nastopiti, ker je dan prej prejela sporočilo, da ji je nenadoma umrl-brat. Brez Jane Smi-dove pa ta predstava ni mogoča. Da pa bi naše gostovanje 2. februarja vendarle ne odpadlo, smo se s Kulturnim centrom Velenje dogovorili za zamenjavo, gostovali smo torej s komedijo „Zlati časi, lepi krasi", kjer Jana Smidova ne nastopa.
4. februaija: „Moška zadeva" v Šoštanju. S to predstavo smo edino gledališče iz Slovenije, ki konkurira na letošnjem Festivalu malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu. Žal pa se je prav v Šoštanju, kamor še posebno radi hodimo v goste, pokvarilo ozvočenje. Napaka se ni dala odstraniti, to smo tudi takoj sporočili obiskovalcem, ki so našo težavo sprejeli z razumevanjem. Tisto, da so morali pol ure čakati v dvorani, pa ne drži.
Nikakor ne želimo Šoštanjčanom, da bi bila zanje ,,Moška zadeva" (zavoljo izvrstne igre Jane Šmidove in Mira Podjeda) dokončno odpovedana. Tudi Velenjčane ne bi radi
prikrajšali za Pohujšanje", s katerim bomo - spet edini iz"Slovenije
-	zastopali našo republiko na letošnjem Sterijinem pozoiju v Novem Sadu.
Še enkrat preglejmo seznam odpovedanih predstav: eno je odpovedal Kulturni center Velenje, druga ni bila odpovedana (le zamenjana), tretjo pa je odpovedalo SLG Celje.
KCV piše v vašem listu: „Seveda pa se bomo morali pri izbiri reper-toaija v novi sezoni po vsej verjetnosti izogibati gostovanjem Slovenskega ljudskega gledališča, in to z edinim namenom, da se podobni primeri ne bi več ponovili." Primeri se lahko ponovijo, smrtni primeri, in tudi magnetofoni lahko odpovedo. Vprašujmo se le, ali se Kulturni center odreka le celjskemu gledališču ali tudi repertoarju, zavoljo katerega
-	saj tako smo razumeli iz članka — negoduje občinstvo, kije prišlo, da bi videlo prav to Pohujšanje" in prav to „Moško zadevo."
Skupaj s Kulturnim centrom iz Velenja si naše gledališče prizadeva s sleherno ponudbo uresničevati nekatere temeljne zadolžitve kulturne politike. Pogodba, kakršno podpisujemo za vsako gostovanje, predvideva v 6. točki najprej sporazumno reševanje morebitnih sporov. Sprašujemo se, ali je bilo res potrebno, preden so bila izkoriščena vsa sredstva medsebojne obveščenosti in sporazumevanja - v tisku krniti ugled ne samo celjskega gledališča, temveč tudi zbujati načelno nezaupanje v možnosti dogovarjanja? Ne želimo oporekati možnosti velenjskega KC, da po svoji presoji in samostojno izbira iz celotne slovenske ponudbe program za svoje občinstvo. Nemogoče pa je dopustiti, da se s polresnicami ne odvrača samo publika od gledališča, ampak celo kroji javno mnenje.
vzgoja izo
To pismo je napisano zato, ker smo prepričani, da bomo še naprej sodelovali v duhu strpnosti, predvsem pa enotnosti na tistih področjih, kjer naša skupna prizadevanja lahko omogočijo kvalitetne kulturne dogodke v obojestransko zadovoljstvo.
Celje, 23.2.1977.
SLG Celje
PRIPIS
K pismu Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja nam je poslal Kulturni center Velenje naslednji pripis:
1.	Članek v tedniku Naš cas je bil dejansko pojasnilo obiskovalcem gledaliških predstav v Velenju in Šoštanju in ni bil napeijen zoper Slovensko ljudsko gledališče Celje. V članku je bilo namreč omenjeno, da bo SLG Celje prejelo posebno pismo, kar je bilo storjeno 23. 2. 1977.
2.	O tem, da je Kulturni center Velenje odpovedal gostovanje komedije „Moška zadeva" v Veienju, ki naj bi bilo dva dni po tragični smrti kot odpoved predstave, za katero je odgovoren Kulturni center Velenje, saj bi kot odpoved predstave, za katero je odgovoren Kulturni center Velenja, saj bi bilo pričakovati, da bo to storilo že SLG Celje.
3.	Ali so gledalci v Šoštanju čakali pol ure pred dvorano ali pa že sedeli na sedežih, je skoraj vseeno. Dejstvo je, da je bila predstava od-javljena, ker zaradi pokvarjenega ojačevaica ni bilo mogoče izvesti nekaterih efektov, kot so veter, pasji lajež itd. Ce bi za te efekte uporabljali boljši magnetofon z lastnim zvočnikom, do odpovedi gotovo ne bi prišlo.
4.	Res je, da pogodba predvideva sporazumno reševanje eventuelnih sporov, vendar se vprašujemo, kdo je bil dolžan pričeti z reševanjem tega problema, se opravičiti in vsaj kasneje pismeno opravičiti vzroke za dve odpovedi, če že ne smemo zahtevati ustrezna dokazila, iz katerih bi bilo mogoče spoznati, da je do odpovedi prišlo zaradi višje sile (kot to predvideva pogodba). Edino sporočilo Slovenskega ljudskega gledališča Celje Kulturnemu centru Velenje doslej je bila kopija odgovora, poslana za objavo v Našem času.
5.	Ponovno izražamo upanje, da bomo skušali nevšečnosti zaradi odpovedanih predstav zadovoljivo rešiti.
tudi ko gre za zasebno dejavnost
pravi naslov za denarne zadeve
Posojila
za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov
Ce se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu, lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave dorr\ače ali tuje valute.
Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vežete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din.
Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 11 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev.
Obresti za posojilo se obračunavajo po 11-odst. letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5-odst. letni obrestni meri.
Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva
Če ste samostojen obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslovanje.
Tako posojilo je treba, vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 %.
Obresti od sredstev na žiro računih obrtnikov
Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljubljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4-odst. letni obrestni meri.
Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev.
v šport telesna kultura rekreacija
'A
m ATLETIKA
A. Šverc in S. Miklavžina državna prvaka
Letošnje državno prvenstvo v krosu v Kragujevcu je prineslo dvojno zmago velenjskim atletom.
Andreja Šverc je postala državna prvakinja med članicami, potem ko je na 3000 m dolgi progi prepričljivo premagala najboljšo jugoslovansko tekačico Bredo Perger iz Maribora in. njeno stalno tekmico Nado Šo-ber iz Raven na Koroškem: medtem ko so ostale konku-rentke precej zaostale za slovenskimi predstavnicami. Uspeh Šverceve ni slučajen, saj že vrsto let zavzeto trenira pod vodstvom Valteija Štajneija in je bila že kot mladinka med najboljšimi v Jugoslaviji.
Tudi drugi varovanec trenerja Štajneija Stanko Miklavžina je pripravil v Kragujevcu presenečenje, ko je v teku mlajših mladincev na 3000 m zmagal z veliko prednostjo in tako dosegel svoj največji uspeh — naslov
državnega prvaka. Veliki uspehi na začetku letošnje atletske sezone obetajo mlademu, vztrajnemu atletu še vrsto uspehov.
Izkazali so se tudi člani. Zmagal je večkratni prvak Ste-van Vulovič, Velenjčani pa so dosegli drugo mesto v ekipni razvrstitvi za beograjsko Crveno zvezdo, (Josip Šamu 11., Teša-novič 16, M. Balek 19.)
Dobro so se uvrstile tudi mlajše mladinke - 10. Irena Je-romel, 11. Marina Napotnik.
Tekači AK Velenje so se v uvodnih tekmovanjih v novo sezono odlično izkazali in pričakovati je dobre uvrstitve tudi na atletskih stezah.
• PLAVANJE
V soboto in nedeljo, 5. in 6. marca 1977 je bilo nadaljevanje tekmovanja za Kajuhov pokal. Na sporedu je bilo plavanje v zimskem bazenu Velenja.
Tekmovanje se je odvijalo v treh disciplinah: crowl 50 m, prsno 50 m in štafeta 4 x 25 m ter OŠ crowl 25 m, prsno 25 m in štafeta 4 x 25 m.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, udeležilo pa se ga je le malo ekip OO ZSMS.
Vrstni red ekip OO ZSMS v TOZD, KS in šolah:
OO ZSMS v TOZD:
neg. točk
1.	REK TOZD TEŠ 310,6
2.	REK TOZD ESO 319,9
3.	NAMA	349
OO ZSMS V KS:
1. Šoštanj	288
2.	Šmartno - Vel.
3.	Šentilj
OO ZSMS srednje šole:
1.	Gimnazija
2.	RŠC DOM II
299,1 414,3
269j 342,5
OO ZSMS Osnovnih šol:
1.	OŠ Miha Pintar	166,11
2.	OŠ Anton Aškerc 181,4
3.	OŠ Biba Roeck 215,6j
Nadaljevanje tekmovanja za, KAJUHOV POKAL bo v torek 15. marca ob 16. uri za šole, i nedeljo, 13. 3. 1977 ob 8. ui za KS in TOZD. Tekmovalo sc bo v streljanju z zračno puško na strelišču Rudarja. Udeležite se tekmovanja v čimvečjem številu.
T. ŽIŽMONE
• JUDO
Zmaga Velenjčanov
V	tretjem kolu ekipnega ju doističnega prvenstva so se Ve lenjčani borili v Slovenski Bi strici. Nastopili so s te km o v; cem manj, zato so tudi izgubil srečanje z Branikom z rezul tom 4:3 (30:23). Zmagali Tajnšek, Petrovič in Grobel
V	drugem dvoboju pa so prej magali Triglav iz Kranja z rezul tatom 4:2 (25:20). Zmagali s< Petrovič, Tepej, Grobelnik Tajnšek se je boril neodločeno Krušič je izgubil, eno borbo p: so predali brez borbe.
Po 6 dvobojih so Velenjčani 4-krat zmagali in dvakrat izgu bili ter zavzemajo 4. mesto n lestvici.
Šestnajsta zmaga M. Parlova
Pred bučnim občinstvom v Rdeči dvorani je evropski profesionalni boksarski prva Mate Parlov slavil T6. zmago — Zahvala za prisrčen sprejem v Velenju
Profesionalni boks v Rdeči dvorani Velenje: Christian Poncelet (Francija): Parlov (Jugoslavija 91:100, se pravi nova, 16. zmaga Parlova, evropskega prvaka v poltežki kategoriji
Mate Parlov, evropski prvak poltežke kategorije je v soboto v Rdeči dvorani v Velenju pred
bučnim občinstvom vknjižil novo zmago. Po točkah je v boju, kije trajal 10 rund prepričljivo
rudarsko elektroenergetski kombinat velenje
Kadrovsko-socialni sektor
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri REK Velenje - TOZD Termoelektrarna Šoštanj
RAZPISUJE
naslednja prosta delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJA PROIZVODNJE
2.	STENODAKTILOGRAF
3.	BLAGAJNIK V INVESTICIJSKEM SEKTORJU
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	pod 1), da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj;
—	pod 2), da ima srednješolsko izobrazbo upravno-admini-strativne smeri in namnaj 1 leto delovnih izkušenj;
—	pod 3), da ima Srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
Delovno mesto „stenodaktilografa" in blagajnika v investicijskem sektorju" se razpisujeta za določen čas. Vsi kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni. Prijave pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na Kadrovsko-•socialni sektor pri DSSS REK Velenje pod oznako „razpis za TOZD TEŠ".
premagal večkratnega profe sionalnega prvaka Francije ii drugega na lestvici njegovih iz zivalcev za Špancem Fiolo Christiana Ponceleta. Čeprav j bilo pred dvobojem slišati gov< rice, da bo Francoz za Parlov lahek zalogaj, pa so se uresnič le izjave Parlova na novinarsk konferenci takoj po prihodu? Velenje, da je Francoz doberj močan in borben boksar, ki g ne gre podcenjevati. Podobno j Mate Parlov izjavil tudi na kon cu svoje šestnajste profesional ne zmage :
„Poncelet je močan boi ki je bil profesionalni p: Francije že, ko sem se sam za čel ukvarjati s profesional ii mom. Nisem ga podcenjeval, p tudi nisem forsiral boja. Zme rom boksam v enakem stilu, n distanci. Napravil sem svoje i sem zadovoljen. Ali zmagam knock outom, zame ni po membno."
Mate Parlov je bil izredno za dovoljen z občinstvom v dvora ni, ki ga je na vso moč bodrilo „Občinstvo je nepričakovani bučno navijalo. Tega sploh ni sem pričakoval, glede na to, d Velenje doslej še nikoli ni bili med mesti, kjer so že bila orgi nizirana takšna srečanja. Poči til sem se kot povsod v Jugosli viji, kjer sem doslej že boksal.
Na svoji drugi novinarsk konferenci pa se je Mate Parli še posebej zahvalil za izred: prisrčen sprejem in za pozi nost, ki jo je bil deležen v Vi lenju.
S.
6
NAS CAS
St. 10 (369) - 11. marca 197;
vas
obveščevalec
Pettek, 11. marca: Krištof Solibota, 12. marca: Doroteja Needelja, 13. marca: Kristina Poinedeljek, 14. marca: Matilda Tonrek, 15. marca: Klemen Sreeda, 16. marca: Hilarij Čettrtek, 17. marca: Jerica
Vellenje:
11.. 3. 1977 dr. Peter Kopitar 12.. 3.1977 dr. Pavel Grošel ['13.. 3. 1977 dr. Pavel Grošel 14.. 3. 1977 dr. Ivan Zupane
Šošštanj:
tel 1.3.1977 dr. Peter Lazar 112. 3. 1977 dr. Bogdan Menih 13. 3. 1977 dr. Bogdan Menih
KUJLTURNI CENTER VELE-[ NJ1E
Petlkov kulturni večer:
: Darnašnji petkov kulturni večer bo posvečen amaterskemu filrniu. Ogledate si jih lahko ob .19. . uri v galeriji knjižnice kulturnega centra. Filme bodo predvajali člani Kinokluba Gorenje.. (
Lutltkovne predstave za šolsko mlaadino:
Dannes ob 11.30 in ob 13.00 »sttuje v kulturnem domu v eleenju lutkovno gledališče »Naarcis" iz Prage s komedijo „S parrnikom okoli sveta". Z isto preddstavo gostuje tudi v kultur-pemn domu v Šoštanju ob 16. uri. Vse tri predstave so zaklju-čenae za šolsko mladino.
STMREJŠO STANOVANJSKO HflŠO primerno za obrt, v ceentru Slovenjgradca ugodno psrodam. Karel Konečnik, Hleroja Vr .nča 4, Slovenj-grradec.
DNIEVNO SOBO ugodno pro-j ddam. Marjan Dworak, Tomši-čceva 15, Velenje.
kino
REEDNI KINO VELENJE
; 1(0. 3. - četrtek ob 17. 30 in 19.330 ATENTAT - francoski barvmi politični film. Režija: Yvess Boase. Igrajo: John Lou -Trettinjan, Michael Pikolli I 111. 3. - petek ob 17.30 in 19.330 ATENTAT
i:2. 3. - sobota ob 17.30 in 19.330 ABBOTT IN COSTELLO išče t ta FRANKENSTEINA. Režiija: Charles Barton. Igrajo: Budi Abbott, Lou Costello, Bela Lugqosi
13. 3. — nedelja ob 17.30 in 19.330 ABBOTT IN COSTELLO IŠČIETA FRANKENSTEINA 144.3. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 POMAGAJTE ŠERRIFU - ameriški barvni vestiern. Režija: Burt Kennedy. Igrajjo: James Garner
115.3. - torek ob 17.30 in 19.330
LUUBEZNI LEPE GEMO -turslski ljubezensko-avanturistič-ni 1 film. Režija: Atif Jilmaz.
Igrajo: Turkan Soraj, Fikret Hakan
16.	3. — sreda ob 17.30 in 19.30 LJUBEZNI LEPE GEMO
-	turški ljubezensko-avantu-ristični film
17.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 DOLINA BEDNIH -Mehiška socialna drama. Režija: Renne Kardona. Igrajo: Mario Almada, Fernando Almada
KINO - DOM KULTURE
14. 3. - ponedeljek ob 20. uri AMERKORD - italijanska barvna komedija. Režija: Fre-derico Fellini. Igrajo: Pupela Mago, Magalli Nuell
KINO ŠOŠTANJ
10. 3. - četrtek ob 19.30 KOCKARJI DRUGEGA RAZREDA - italijanski barvni film. Režija: Pollo Nuci. Igrajo: Agostina Belli, Aldo Macone
12.	3. - sobota ob 19.30 AMERKORD - italijanska barvna komedija. Re Jja: Frede-rico Fellini. Igrajo: Pupela Mago, Magalli Nuell
13.	3. — nedelja ob 17. in 19.30 POMAGAJTE ŠERIFU
-	ameriški barvni vestem. Režija: Burt Kennedy. Igrajo: James Carner
14.	3. - ponedeljek ob 19.30 ABBOTT IN COSTELLO IŠČETA FRANKENSTEINA Režija: Charles Barton. Igrajo: Bud Abbott, Lou Costello
16.	3. - sreda ob 19.30 DOLINA BEDNIH - mehiška socialna drama. Režija: Renne Kardona. Igrajo: Mario Almada, Fernando Almada
17.	3. - četrtek ob 19.30 LJUBEZNI LEPE GEMO -turški ljubezensko-avanturistič-ni film. Režija: Atif Jilmaz. Igrajo: Turkan Soraj. Fikret Hakan
KINO TOPOLSICA
13. 3. - nedelja ob 15. uri ABBOTT IN COSTELLO IŠČETA FRANKENSTEINA
VELENJE Rojstva: ni bilo Poroke: ni bilo
Smrti: Marta Lah, družinska upokojenka, Celjska 9 a, Velenje, stara 63 let.
ŠOŠTANJ
Rojstva: ni bilo Poroke: ni bilo
Smrti: Ana Jerak, upokojenka, Sv. Florjan, stara 78 let; Janez Oblak, upokojenec, Šešče 31, star 76 let; Avgust Polak, kmet, Lastnič 39, star 63 let.
Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz
NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z ..., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas,' 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila.
ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temi), 16.40 Minute z ..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored, 17.50 Poročila, obvestila.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
razpisuje
Količina
1 kom
1 kom
1 kom
1 kom
1 kom
1 kompletna
javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev
vrsta osnovnih sredstev inventarna številka
elektromotor
ELKO 0,16 KW, 98116 64137 elektromotor
RK 6,2 KW, 105353 64056 elektromotor
ACEC 22 KW, 92159 6213 elektromotor
SSW 22 KW, 1 23947 557 elektromotor
RK 3,4 KW, 67052	1189
stružnica PA — Potisje 1188
izklicna cena
120,00 din
400,00 din
1.000,00 din
1.500,00 din
800,00 din
10.000,00 din
Licitacija bo dne 16. marca 1977 ob 10. uri na TOZD Klasirnica, Novi jašek.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč istega dne od 9. ure
dalje.
Vsak udeleženec licitacije mora kot varščino položiti 10 % kavcije od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.
PADEL V POTOK IN UTONIL
Okoli 2. ure ponoči se je 23. februarja letos vračal domov tridesetletni Franc Stropnik z Lepe njive. Pripeljal se je s tovornim avtomobilom, k i gaje parkiral na mostu. Ko je izstopil, mu je zmanjkalo tal pod nogami, padel je v potok, kjer je utonil.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
V ponedeljek 28. februarja je peljal po Foitovi cesti v Velenju Milan Zupane za njim pa Izidor Podpečan. Podpečana je zaneslo v Zupančev avtomobil. V Podpečanov avtomobil pa je trčil voznik zastave 1300, bele barve in zagrebške registracije. Voznik tega avtomobila na kraju nesreče ni počakal. V Podpečanov avtomobil pa je trčil tudi voznik Franc Sušeč. Na vseh avtomobilih je za okoli 20.000 din škode.
IZLETNIK CELJE TURISTIČNA
POSLOVALNICA VELENJE
IZLETNIK VAS VABI IN NUDI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Grčija (avtobus) - 7 dni Velika evropska fura Holandija (avtobus) -ATENE—PELOPONEZ (avtobusi - 7 dni Potovanje po
romantični Nemčiji (avtobus) - 8 dni BARCELONA-MADRID (avion) - 8 dni MADRID (avion) - 5 dni MADRID-GRANADA (avion) - 10 dni TUNIZIJA (avion) - 6 dni GRČIJA (avion) - 5 dni ISTANBUL (avion) - 4 dni LISBONA (avion) - 4 dni
7-dnevni
aranžmaji — avion
MALLORCA
COSTA DEL SOL
COSTA BRAVA
TUNIS, HAMAMET, SOUSSE
8-dnevna	YUGOTOURSOVA POTOVANJA
SOVJETSKA ZVEZA, MONGOLIJA FINSKA, JAPONSKA MALTA (avion) - 3 dni LONDON (avion) - 4 dni
R0D0S (avion)-4 dni
Mednarodni velesejem obrti
Trst (avtobus) - 4 dni
(avtobus) — 1 dan
odhod cena 27/4 3.890,00 ■ 8 dni 26/4 5.700,00 27/4 3.890,00
26/4 24/4 30/4 3/5 28/4 28/4 29/4 29/4
3.600,00 4.420,00 3.350,00 5.910,00 2.900,00 3.600,00 2.600,00 2.995,00
25/3	2.950,00
24/3	2.650,00
14/4	2.650,00
31/3	1.950,00 19. in 26/3 160,00
Nudimo bogat program izletov po domovini in letni oddih. Za večdnevna potovanja nudimo kredit. Prodajamo vse vrste železniških in avionskih vozovnic. PRIPOROČA SE IZLETNIK TURISTIČNA AGENCIJA s svojimi poslovalnicami
Trgovsko podjetje
»VINO«
ŠMARTNO OB PAKI
Komisija za medsebojna razmerja delovne organizacije
objavlja na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in na podlagi sklepa seje naslednje prosto delovno mesto:
3 TRANSPORTNI DELAVCI
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	končana osnovna šola,
—	odslužen vojaški rok,
—	fizična sposobnost za opravljanje transportnih del,
—	poskusno delo dva meseca.
Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni od objave prostega delovnega mesta na naslov: Trgovsko podjetje „Vino" Šmartno ob Paki, Odbor za medsebojna razmerja.
OPOZORILO KMETOM!
Vse pridelovalce koruze in hmelja opozarjamo, da morajo pospraviti koruznico in hmeljevino do 31. marca 1977.
V koruzni slami in hmeljevini namreč prezimujejo gosenice prosene vešče (PYRAUSTA - OSTRINIA NUBILALIS Hbr.) , ki je eden najhujših škodljivcev koruze, hmelja in drugih rastlin z debelim steblom. Gosenice poleti objedajo listje, rijejo v steblu, v latnih pecljih in v storžih. Zaradi rovov
rastline slabijo, stebla pa se lomijo. Dorasle gosenice se čez zimo zadržujejo v spodnjem delu stebla ali še nižje v kocenu.
Proseno veščo uničimo najbolje v zimskem času, če porabimo oziroma uničimo (pokrmimo, podorjemo, kompostiramo ali sežgemo) koruznico in hmeljevino.
Zadnji rok za zatiranje prosene vešče (31. marec) je določen z odlokom o zatiranju prosene vešče na območju Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, štev. 4/75).
Kmetijski inšpektor MARIJA JELEN, ing. agr.
ŠOLANJE SLUŽBENIH PSOV
Kinološki klub v Velenju organizira tudi v letošnjem letu šolanje službenih psov. Začetek je 22. marca 1977 ob 16. urina vežbališču pri velenjskem gradu.
Zainteresirani lahko prijavijo svojega psa za šolanje v pisarni kluba, in sicer 11. 3. 1977 ali 15. 3. 1977, obakrat od 16. do 18. ure.
Šolanje službenih psov bo dvakrat tedensko po 2 šolski uri, in sicer v dveh delih. Prvi del bo od 22. 3. do 19. 7. 1977, drugi del pa od 12. 8. 1977 do izpitov, ki bodo meseca oktobra.
Šolanje obsega vaje poslušnosti, obrambo in napad ter delo na sledi. Za šolanje je treba na začetku vplačati 1.300 din. Po šestih tednih posebna komisija oceni stanje in dosežene uspehe. Pri nekaterih bo treba v tem času iz različnih razlogov šolanje zaključiti in ti dobijo vrnjeno 500 din, ostali pa nadaljujejo šolanje do oktobra, ko bo zaidjuč-ni izpit.
Šolanja službenih psov se lahko udeležijo psi, ki izpolnjujejo predvsem dva pogoja: biti morajo stari okrog enega leta in po velikosti primerni za naporno delo službenega psa (velikost nemškega ovčarja). Kdor ima takega psa mora vedeti, da šolan pes, ali kot pravijo dresiran pes, predstavlja mnogo bolj zanesljivega čuvaja in spremljevalca kot pa pes brez ustrezne šole.
Več informacij o šolanju službenih psov v letu 1977 lahko dobite v pisarni kluba v petek, 11. marca 1977 od 16. do 18. ure, ali pa vsak torek ob istem času. Pisarna kluba je v stavbi, kjer je blagovnica Standard - v pritličju.
Kinološki klub Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, tete, sestre, hčerke tašče in svakinje
MARTE LAH
rojene Chromy,
ki nas je na pragu svojega 53. rojstnega dne za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se zadnjič poslovili od nje, ji poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Črepinšku, ki ji je kot hišni zdravnik lajšal zadnje ure njenega življenja, tovarišu Ivu Gorograncu za ganljive besede, društvu upokojencev in moškemu pevskemu zboru iz Velenja za žalostinke.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob nenadni nenadomestljivi izgubi našega preljubega moža in očeta
JOŽETA MEHA
rudarja,
izrekamo prisrčno zahvalo članom delovne organizacije Rudarsko elektro-energetski kombinat Velenje za vso pomoč in organizacijo pogreba, rudarski godbi in pevcem za žalostinke, govornikoma za poslovilne besede.
Prisrčna hvala sosedom in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, Sin Jožek in hčerka Polonca.
Prva zmagovalka: B. Ludvikovvska
Uspel prvi mednarodni poulični tek žena v Velenju v počastitev 8. marca — dneva žena — Domačinka Andreja
Šverc četrta
Zmagovalke 1. velenjskega teka na 3.000 metrov: zmagovalka Bronislava Ludvikovvska (Poljska), drugouvrščena Celina Sokolowska (Poljska) in Vassilena Amzina (Bolgarija), v ozadju Velenjčanka Andreja Šverčeva, kije zasedla odlično četrto mesto
Mate Parlova, evropskega prvaka v poltežki kategoriji v boksu in Christiana Ponceleta večkratnega francoskega profesionalnega prvaka ter njuni spremstvi je pred dvobojem sprejel tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank. Med pogovorom je predsednik Žgank izrekel zadovoljstvo, da so organizirali ta zanimivi dvoboj v Velenju in izročil Parlovu, Ponceletu ter njunemu spremstvu v spomin na srečanje v Velenju monografijo našega mesta in spominsko rudarsko svetilko.
Udeleženke prvega mednarodnega teka po ulicah Velenja v počastitev 8. marca, mednarodnega praznika žena je sprejel v torek popoldne v knjižnici kulturnega centra, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun. V imenu skupščine občine Velenje, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij jim je zaželel dobrodošlico in kar največ uspeha na prvem mednarodnem teku po ulicah Velenja. Atletinje so si z zanimanjem ogledale razstavo ročnih del v knjižnici, ob tej priložnosti pa so jim podarili tudi monografijo Velenja.
„Naša prva želja je bila, da bi se te športne manifestacije udeležilo čim več tekmovalk, do-
Na Titovem trgu v Velenju se je v torek zbralo blizu 1000 gledalcev, ki so pozdravili atlete — pionirje in pionirke, ki so se pomerili v štafetnih tekih, mladinke in člane, ter udeleženke prvega mednarodnega pouličnega teka žena na 3000 m dolgi progi v počastitev mednarodnega praznika — dneva žena.
V imenu občinske konference SZDL Velenje in pokrovitelja te športne manifestacije TGO Gorenje, je vse nastopajoče pozdravil in zaželel veliko športnih uspehov sekretar OK
SZDL Tone Šeliga, ki je med dnigim dejal:
PREHITEVAL V NEPRLGLEDNEM OVINKU
Iz Velenja proti Šoštanju je peljal 2. marca letos voznik osebnega avtomobila CE 916-90 Štefan Kuzma. V nepreglednem ovinku je zapeljal preko neprekinjene črte in prehiteval voznika osebnega avtomibila ŠI 168-14 Ratka Vujasinoviča. Med prehitevanjem ga je zaneslo v Vujasino-vičev avtomobil, nato v breg ob cesti, od koder pa se je prevrnil na streho na cesto. Štefan Kuzma je bil preizkušen z alkotestom, ki je pozelenel nad polovico, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Škode na avtomobilih je za okoli 14.000 dinaijev.
mačih in iz vseh evropskih držav. Vsem, ki ste se odzvale vabilu, izrekam iskreno dobrodošlico in vam hkrati čestitam za dan žena. Naša druga želja je, da bi prireditev postala tradicionalna, tako kot je postalo tradicionalno praznovanje 8. marca, kateremu je ta prireditev posvečena. Velenje je mlado mesto, v celoti zgrajeno po vojni. Veliko smelosti je bilo potrebno za ustvarjanje vsega, kar tu okrog vidite. Želimo, da bi v našem mestu doživeli kar najlepše športne trenutke, dobre rezultate ter, da bi se tekmovalke in gledalci prihodnje leto spet srečali na Titovem trgu."
V prvi tekmovalni panogi je nastopilo 24 štafet pionirk osnovnih šol v teku 3 x 600 m. Najboljša je bila trojka Bizjak -Felicijan in Grobelnik z osnovne šole Gustava Šiliha, Velenje. Nato so se pomerili pionirji v
■ . Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Osrednja točka torkove atletske manifestacije v Velenju - 1. mednarodni tek članic na 3.000 metrov; v vodstvu zmagovalka Bronislava Ludvikovvska (startna številka 5), tretja pa je bila v tem krogu domačinka Andreja Šverc
Zoran Molovič (Crv. zvezda Bgd.) 17:04,4, 3. Josef Steiner (Avstrija) 17:13,4, 4. Josef Zahn (Avstrija) 17:43,2, 5. Josip Samu (AK Velenje)
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titoji trg 2/II, poštni predal 89, tel? fon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje — Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, Tisk ČTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
štafetnem teku 3x1000 m.
Zmagali so mladi tekači Kladi-vaija iz Celja.
Skupaj je nastopilo več kot 100 mladih atletov.
V	mednarodnem teku članov na 6000 m je zmagal atlet beograjskega Partizana Milan Medan pred Zoranom Molovi-čem in Avstrijcem Steinerjem.
Zelo zanimiv je bil tek mladink na 2000 m kjer je zmagala poljska atletinja Selmai tesno pred Slavico Savič iz Čuprije.
V	glavni točki mednarodnega pouličnega teka žena na 3000 m je zmagala poljska atletinja Ludvikovvska pred rojakinjo Sokolovvsko in bolgarsko atletinjo Amzino. Odlično je tekla tudi Andreja Šverc, ki je zasedla 4. mesto pred vsemi jugoslovanskimi in ostalimi atletinjami Avstrije, Poljske in Bolgarije.
Zanimivim borbam atletinj po velenjskih ulicah so prisostvovali predsednik Zveze tele snokulturnih organizacij Slovenije Marjan Lenarčič, predsednik atletske zveze Slovenije Jože Božič, zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Ivica Matijevič, direktor TGO Gorenje Šlavko Geratič, predsednik OK SZDL Jože Veber ter drugi družbenopolitični in športni delavci občine Velenje.
Pokrovitelj TGO Gorenje Velenje je pripravil lepe nagrade.
Zmagovalki prvega mednarodnega teka žena je namenil barvni televizor, druga je dobil črnobeli televizor, tretjeuvršče-na pa hladilnik. Vsi ostali najboljši tekmovalci so prejeli male gospodinjske aparate TGO Gorenje Velenje.
Zmagovalka prvega teka v počastitev 8. marca je Poljakinja Branislavva Ludwikowska, 25. letna študentka telesne vzgoje, doma iz 01sztyna, z atletiko se ukvarja 10 let. Ob prihodu na cilj je dejala:
„Tek je bil zelo naporen zaradi asfalta in zmage sem zelo vesela. Sem prvič v Jugoslaviji in vaše mesto je zelo lepo."
Pionirke štafeta 3 600 m: 1.
osnovna šola Gustav Šilih Velenje 4:35,3, 2. osnovna šola Anton Aškerc Velenje 4:44,2, 3. osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje, 4:50,6, 4. osnovna šola Gornja Kungota Maribor 4:53,8, 5. osnovna šola Branko Vivod Mislinja 4:54,8.
Pionirji štafeta 3x1000 m: 1. AD Kladivar Celje 8:57,8, 2. osn. šola Zgornja Kungota Maribor 9:10,0, 3. Koroški atletski klub Ravne 9:20,6, 4. osn. šola Anton Aškerc Velenje 9j25,4, 5. osn. š. Bratov Letonje Šmartno ob Paki 9:27,0.
Člani 6000 m: 1. Milan Medan (Partizan Bgd.) 17:04,0, 2.
nik (AK Vel.) 7:03,3, 8. Irena Jeromel (AK Vel.) 7:07,6.
Članice 3000 m: 1. Bronislava Ludvikovvska (Poljska) 9:15,5, 2. Celina Sokolovvska (Poljska) 9:27,6, 3. Vassilena Amzina (Bolgarija) 9:31,6, 4. Andreja Šverc, (AK Velenje) 9:35,8, 5. Monika Geisler {Poljska) 9:40,4, 6. Nada Sober (KAK Ravne) 9:51,3, 7. Nadža Avdibašič (AK Sarajevo) 9:53,4, 8. Slavica Ivanič (AK Partizan Bgd.) 10:01,0, 9. Lilja na Šusnjar (AK Partizan) 10:07,2, 10. Zofija Czerepinska (Poljska) 10:09,0. R. ŽEVART S. VOVK
Start štafet pionirk na progi 3 x 600 metrov
17:43,5, 6: Stjepan (Varaždin) 17:46,3.
Horvat
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Mladinke 2000 m: 1. Barbara Salmai (Poljska) 6:27,4, 2. Slavica Savič (Čuprija) 6:27,7, 3. Zvonka Blatnik (Kladivar Celje) 6:42,0, 4. Lidija Horvat (Po-muije M. Sobota) 6:47,8, . Majda Fras (Branik MB) 6:48,2, 6. Darinka Skuk (KAK Ravne na Kor.) 6:48,7, 7. Vida Napot-