OKhAo
'STUDJ«
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
& PRIMORSKI DNEVNIK	Prispevajte za Dijaško Matico
V GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VIII. - Štev. 290 (2286) poštnina Plačana ^ v gotovmi TRST. torek 2. decembra 1952	Cena 20 lir
Nepričakovano visoka udeležba Pri nedeljskih volitvah v Posarju
|Dokončno sestavljena Eisenhowerjeva vlada
WASHINGTON. 1. — Eisen-hower je danes sporočil, da je imenoval Martina Durkina za ministra za delo, Sinclaira Weeksa za trgovinskega ministra in VValterja Williamsa za podtajnika v trgovinskem ministrstvu.
Bodoča Eisenhovverjeva vlada bo torej takol. sestavljena:
Državni tajnik: John Foster Dulles; obrambni minister: Charles ErwinWilson: finančni minister: George j/I. Kumph-rej; notranji minister:	Dou-
glas Mc ICay; pravosodni minister; Herbert Brownell; minister za pošto: Arthur Summer-field; poljedelski minister: Ezra T. Benson; minister za delo: Martin Durkin; minister za trgovino: Sinclair Weeks.
Na sejah vlade bosta navzoča tudi ravnatelj MSA Harold Stassen in gospa Oveta Culp Hobby, upravnica za socialna zavarovanja. .
Senator Henry Cabot Lodge, ki je bil imenovan za voditelja ameriške delegacije v OZN, ni hotel odgovoriti novinarjem. ki so ga spisševali. ali se bo ameriška poiltika v OZN lahko spremenil/- ko bo prevzela funkcijo nova ameriška delegacija. Odgovoril je samo, da ima general Eisenhower «zaupanje v OZN in dela vse mogoče, da iz nje napravi življenjski instrument miru«.
Nato je Lodge dejal, da se prenos oblasti od sedanje na bodočo Vipravo izvaja redno, in je dodal, da je stopil v stik z obrambnim, zunanjim in s pravosodnim ministrstvom ter z MSA in da se njegovo delo
nanaša na zaupna vprašanja ter ne more zaradi tega o njih javno govoriti.
noifmanova stranka si je zagotovila absolutno večino, neveljavnih m ,?ynic Pa le bU° 24,4 odstotkov - V Bonnu poudarjajo dosedanje ‘Blišče, da ne priznavajo izida volitev, v Parizu pa trdijo, da so doživeli poraz - Očitki nemškega tiska ZDA in Veliki Britaniji
*i5RBRUECKEN, 1, - Hoff-bi« j ~em°kristjanska stran-
začasni ravnatelj UNESCO
PARIZ 3. — Splošna konferenca UNESCO je danes imenovala za posle vodečega glavnega ravnatelja Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije ZN, ameriškega znanstvenika dr. Johna Taylorja, ki bo vršil to dolžnost namesto od-stopivšega dosedanjega glavnega ravnatelja dr. Torresa Bodeta do aprila 1953, ko bo izredna glavna konferenca organizacije izvolila stalnega glavnega ravnatelja.
Dr. Taylor je bil od leta 1950 dalje namestnik glavnega ravnatelja UNESCO, prej pa je bil predsednik univerze v Louisville, v državi Kentucky.
pako, ko je pozivala saarsko prebivalstvo, naj sabotira volitve in dodaja da bo saarska vlada sedaj trdila, da so samo 3 odstotki volivcev, t, j, tisti, ki so oddali prazne glasovnice, in tisti, ki niso glasovali, za priključitev k Nemčiji, medtem ko je 68 odst. volivcev za neodvisnost Posarja. Demo-kristjanski list «Koelnische Rundschau« pa poudarja, da vlada ne bi smela priznati nove nemške vlade, kakor ni do-sedaj priznavala Hoffmanove vlade. List dodaja, da so ZDA, Velika Britanija in Francija pozvale Sovjetsko zvezo, naj dovoli svobodne volitve v Vzhodni Nemčiji medtem ko so sedaj ZDA in Velika Britanija brezbrižno gledale Francijo, kako organizira volitve v Posarju, ki niso bile nikakor svobodne.
V ameriških političnih krogih trdijo, da se zdi, da so saarske volitve dokaj izboljšale možnost sporazuma med Francijo in Nemčijo o evropeizaciji Posarja. Pripominja se, da se je večina v Posarju izrekla za evropeizacijo, in sicer približno dve tretjini. Okoli 33 odstotkov volivcev pa se je vzdržalo ali pa je izročilo prazno glasovnico ali pa je glasovalo za kominformiste. la odstotek naj bi predstavljal volivce, ki so za Nemčijo.
in francoske vlade, da bi ustvarili v Posarju dokončen položaj. Tiskovni urad stranke pa izjavlja, da je rezultat volitev jasen dokaz, da na tem ozemlju ni svobode. «Uradna propaganda Hoffmanove vlade — dodaja izjava —• in brutalne metode, ki se jih je ta posluževala, da vpliva na volivce, so onemogočile učinkovito in zadovoljivo akcijo v obrambo nemške teze. Četrtina neveljavnih glasovnic jasno priča, da je zahteva po uveljavitvi temeljnih demokratičnih pravic, med katerimi je v prvi vrsti dovoljenje vseh političnih strank, upravičena in nujna«.
Francoski poslanik v Posarju Grandval pa je izjavil, da pomenijo volitve «uspeh za avtonomijo Posarja, za fran-cosko-saarsko gospodarsko zvezo in za evropsko idejo«. Dodal je, da ne bi brez nemške propagande za povratek Posarja k Nemčiji te volitve nikoli zavzele pomena plebiscita za ali proti Nemčiji. Dalje je poudaril, da je potrebno kmalu revidirati francosko - saarske dogovore in iskati sporazum z zahodnonemško vlado.
Francoski tisk komentira včerajšnje volitve s poudarjanjem, da se je Posarje izreklo «za Evropo«. «Aurore» piše, da gre za nemški poraz, ker da je
saarsko ljudstvo pokazalo, da hoče iti po poti evropeizacije in gospodarskih dogovorov s Francijo. «Ce Matin-le Pays» pravi, da je saarsko prebivalstvo glasovalo «za svojo neodvisnost in za mirno Evropo«.
Med opozicijskim tiskom piše »Liberation«, da pomenijo volitve »klofuto za Adenauerja«. «Humanitž» pa govori o zmagi Washingtona, «čigar voditelji se hočejo posluževati Posarja kot stalne sporne točke med Francijo in Zahodno Nemčijo«. «Liberation» pravi med drugim, da je šlo saarsko prebivalstvo množično na volitve predvsem zaradi tega, ker bi saarsko prebivalstvo, mobilizirali, če bi se Posarje priključilo k Zahodni Nemčiji, medtem ko ne bo uvedena vojaška služba, če bo ozemlje o-stalo avtonomno. In tudi zaradi tega, «ker nudi francoska vlada Posarju velike gospodarske ugodnosti«.
«Paris Presse« pravi, da so Nemci, s tem da so dali volitvam politični značaj, nudili možnost saarskim volivcem, da odobrijo Schumanovo politiko.
Francoski zunanji minister Schuman bo jutri zjutraj na tiskovni konferenci podal izjavo o Posarju.
Bonnski vladni list «General-anzeiger« pravi, da je Zahodna Nemčija napravila na-
Na svečanem sprejemu, ki ga je ob dnevu republike priredil v »Hotelu Palače« v Portorožu polk. Staroatovič, poslušajo gostje izvajanje slovenskega vokalnega okteta. Od desno na levo: pclk. Stamatovtč, general Boucber, gospa Fay, polk. MHler, polk. Vanče, Mr. Higgs.
Železniška
konferenca v Linzu
VOLILNI PORAZ REŽIMSKIH STRANK V FL1PANU IN BREGU
Kljub terorju karabinjerjev
se slovensko prebivalstvo volitev ni udeležilo
LINZ, 1. — Od 24. do 29. novembra je bila v Linzu konferenca, na kateri so razpravljali o avstrijskem pomorskem prometu. Na tej konferenci niso dosegli soglasnosti glede spremembe dosedanjega začasnega sporazuma med zainteresiranimi državami v stalni s,pora-zum. Odprto je ostalo tudi vprašanje koordinacije in ureditve avstrijskega prometa skozi Trst in Reko; to vprašanje je najbolj zanimalo Jugoslavijo. Do sporazuma ni moglo priti, ker so predstavniki italijanskih in težaških železnic vztrajali pri neugodnih pogojih za Reko.
Zaradi tega predvidevajo, da bo prišlo do sklicanja nove konference morda že v začetku prihodnjega leta. Te konference se bodo udeležili predstavniki državnih železnic Jugoslavije, Avstrije, Italije in Trsta, kakor tudi predstavniki raškega in tržaškega pristanišča.
BEOGRAJSKI KOMENTARJI K IZJAVAM ITALIJANSKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA
Pacctardi postavlja na laž zatrjevanja svoje lastne vlade
Italijanski senator
V. E. Orlando je umrl
RIM, 1. — Sinoči je po dolgi bolezni umrl italijanski senator Vittorio Emanuele Orlando. Pogreb bo v sredo zjutraj in na ta dan oodo šole v vsej Italiji zaprte.
Vittorio Emanuele Orlando je bil po poklicu advokat in profesor. Rodil se je v Palermu )4. maja 1860. Poučeval je u-stavno pravo na univerzi v Messini, v Palermu in v Rimu. Leta 1898 je bil izvoljen za poslanca in je zavzel mesto med ustavnimi liberalci. Leta 1903 je bil imenovan za prosvetnega ministra v Giolittijevi vladi. Pozneje je bil v Giolittijevi vladi pravosodni minister od marca 1907 do decembra 1909. Isto mesto je zavzemal v Salandrovi vladi (1914). Od junija 1916 do oktobra 1917 je bil notranji minister v Bosel-lijevi vladi, ko pa je ta padla, je postal Orlando ministrski predsednik in je bil na čelu vlade do junija 1919 in so ga v Italiji nazivali «Presidente della vittoria«.
Po vojni je vodil prvo italijansko delegacijo pri pogajanjih za versajsko mirovno pogodbo. V decembru 1919. ko je zapustil vlado, je postal predsednik poslanske zbornice, leta 1920 je bil imenovan za poslanika v Braziliji, leta 1925 je bil na vodstvu opozicije pri upravnih volitvah v Palermu. Ker je bila liberalna lista poražena, je odstopil kot poslanec. Leta 1929 je odklonil imenovanje za senatorja, leta 1931 ni hotel priseči kot univerzitetni profesor in zaradi tega ni smel več poučevati. Od tedaj se je posvetil advokaturi.
Leta 1944. po osvoboditvi Rima, je znova postal predsednik poslanske zbornice. Leta 1946 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino na listi narodne demokratične zveze. Leta 19-18 pa je postal senator.
Začetek kongresa CIO
ATLANTIC CITY, 1. — Danes se je začelo letno zborovanje Kongresa industrijskih organizacij, ki bo trajalo cel teden in ki se ga udeležuje okoli 700 detegatov.
Na dnevnem redu je tudi volitev noveiga predsednika. Kot kandidata za naslednika v prejšnjem mesecu umrlega Phi-lipa Murraya prihajata v poštev Walier Reuter, predsednik zveze avtomobilskih delavcev, in Allan Haywood, podpredsednik CIO, ki imata po neuradni cenitvi oba precej enake možnosti za zmago. Volitve novega predsednika pa bodo šele proti koncu tedna.
Zborovanja «e udeležuje tudi 35 opazovalcev iz raznih tujih dežel. Prijavljeno je mnogo govornikov, med katerimi tudi guverner Stevencon in ravnatelj MSA Harriman.
Gedda ponovno poudarja
I . • .• v	*	.	!•	Vf	I	»J
C 5* »«i e nedovoljene (j ,	majhno število
V?	*z3ava	zaključuje,
tfh v hZpostav'*ev demo-
fcffi?. dovoli«1!? , nujno p0‘ f&h strani '°Vanie opo‘
stov ki so med drugim zadeli 1582' sindikalnih voditeljev in 480 članov »notranjih komisija.
Glavni del Novellovega govora pa je bil posvečen vlogi CGIL na bližnjih volitvah. Poudaril je, da «mora vsak aktivist razumeti, da ni važna njegova strankarska pripadnost, temveč da se mora udeležiti borbe kot organiziran član CGIL». Gre skratka za poskus popolne mobilizacije sindikalne organizacije CGIL v prid kominformovske volilne propagande.
Značilno pa je. da so razni delegati krajevnih organizacij, podobno kot na kongresu de-mokristjanske stranke, tudi na kongresu CGIL neprijetno presenečali vodstvo z novimi pogledi.
A. P.
®&M0 SOVJETSKI BLOK psoval proti indijski resoliiciji
Delo konference
Gommonwealtha
LONDON, 1. — Danes se je nadaljevalo delo gospodarske konference Commpnvvealtha. Avstralski ministrski* predsednik Menzies je govoril o vprašanju šterlinga in o svetovni trgovini. Vztrajal je, naj se odpravijo sedanje omejitve.
Britanski minister za kolonije Oliver Lvttelton je podal poročilo o položaju v kolonij ah..
Popoldne so začeli konkretno proučevati možnosti razvoja šterlinškega področja. Ministri so načelno uvideli potrebo zlasti povečanja proizvodnje žita, riža. mesa, mlečnih izdelkov, bombaža, bakra, cinka, aluminija, jekla gnojil in strojev. Dalje so sklenili, naj bi šterlinško področje samo skrbelo za sredstva za finansiranje bistvenega dela svojega razvoja.
Letališča NATO
PARIZ, 1. — Tajništvo NATO javlja, da je 95 od 126 letališč, katerih zgraditev je določena v Zahodni Evropi, že zgrajenih, ali pa se gradi. Ta letališča so takole razdeljena: Belgija 14, Danska 7, Francija 41, Italija 12, Luksemburg 1, Nizozemska 13 in Norveška 7.
Ves program za podstavbe NATO, ki določa graditev letališč je do sedaj stal 264 milijonov šterlingov sredstvo za graditev okoli 30 letališč v Zahodni Nemčiji pa so dvignili iz fondov okupacijskega proračuna.
Luksemburg, i. — Ministrski svet evropske premogovne in jeklarske skupnosti je danes začel svoje delo. Sejam predseduje minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije in udeleženi so ministri za gospodarstvo Francije, Belgije, Nizozemrite in Luksemburga ter belgijski minister za zunanjo trgovino, luksemburški zunanji minister in italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu.
BONN, 1, — Finančni minister je nocoj sporočil, da namerava bonnska vlada zahtevati od pristojnih oblasti NATO, naj se od 1. julija 1953 dalje zniža nemški mesečni prispevek k proračunu skupne obrambe od §50 na 750 milijonov mark.
Danes, torek 2. decembra
Pavlina, Tihomir Sonce vzide ob 7.26 in zatone o 16.23. Dolžina dneva 8.57. -Luna vzide ob 16.46 in zatone ob 8-w-Jutri, sreda 3. decembra Frarnč., Roj. Prešeren
Volilni
utrinki
GORICA, 1. — V soboto in nedeljo smo imeli v Gorici še tri zborovanja v okviru volilne borbe za izvolitev goriške-ga občinskega sveta.
Za MSI je nastopil v dvorani telovadne zveze Almiran-te. Njegov govor je bil zabeljen z že znanimi ocvirki, ki so lastni slehernemu fašistu. To je brezmejno sovraštvo do Amerike in Anglije in nedopovedljivo sovrašstvo do Jugoslavije in njenih voditeljev. Izbruhi fašističnega sovraštva niso nič čudnega, kajti sedanji fašistični voditelji ne morejo opravičiti svetovnega vojaškega, političnega in ideološkega poraza ter se zato z besedami, ki so jim še preostale v «visoko demokratični Italiji» znašajo nad grobarji njihovega vandalskega trnovega reda».
Monarhističnega govornika Lenzo je predstavil avtor knjige «Gorica, pokopališče brez križevi>, Gigliotti. Nastop takih govornikov je pravi anahronizem. Njihove besede zvenijo kot glas vpijočega v puščavi. V dvorani je vladalo čisto pogrebniško razpoloženje. Počastili so seveda tudi smrt umrle kraljice.
Najzanimivejše in dokaj dobro obiskano je bilo zborovanje socialdemokratskega senatorja Komite na Senenem trgu v nedeljo popoldne. Poslušalo ga je okoli 400 ljudi. Govornik je poudaril delo za glavni vir blagostanja in zahteval njegovo spoštovanje kakor tudi spoštovanje delovnega človeka. Zahteval je odpravo brezposelnosti, predvsem pa strokovne šole za našo mladino. Polemiziral je a kominformističnimi voditelji in jim prisodil nič manj, kot da priznavajo ekonomsko svobodo, medtem ko priznavajo demokristjani politično svobodo, ne pa ekonomske. Glede teh njegovih dejanj moramo povedati, da komin-formistični voditelji niti od daleč ne priznavajo ekonomske svobode, odnosno jo z besedami priznavajo v Italiji iz propagandističnih demago-ških razlogov, vendar jih praksa državnega birokratskega kapitalizma v Sovjetski zvezi postavlja na grobo laž in odgovornost pred zgodovino.
Čeprav se je ves njegov govor sukal okoli socialnih vprašanj, ni mogel obiti italijanskega šovinizma. Na dveh mestih je bruhnilo iz njega, najbrž ker je vedel, da ima pred seboj nekatere narodno pokvarjene ljudi iz malomeščanskih vrst, in enkrat omenil «italijanske zemlje, ki so onkraj» in drugič, da je njegov brat umrl v vojskovanju sna kraški zemlji».
Boljše bi bilo, da bi Romita tega ne rekel, ker bi napravil na poslušalce iz delavskih vrst ugodnejši vtis.
Skrajni čas je, da pričnejo italijanski socialisti brzdati nacionalizem da se ne bodo tudi oni kot sopotniki šovinizma polagoma spremenili v malomeščansko stranko.
Politična špekulacija kominformistov in SDZ
GORICA, 1. — Slovenski volivci na Goriškem morajo za prihodnje občinske volitve vedeti nekatere splošne stvari. Vedeti morajo namreč to, da se za njihove glasove potegujejo v glavnem tri organizacije, odnosno stranke
Eni med temi so kominfor-misti, V svojem volilnem programu so zapisali, da se bodo njihovi občinski svetovalci potegovali za priznanje vseh vrst slovenskih šol.
To demagoško geslo so po svojem volilnem programu vrgli v javnost zato. da bi nanj ujeli nekaj lahkovernežev. Toda slovenski narod v zamejstvu predobro ve, da od kom-informističnih politikantov ne more pričakovati nobenega dejanja v svojo korist, kajti tukajšnji kominformistični fede-rali dobivajo svoje direktive skozi Rim iz tistega ruskega središča, od koder jih dobivajo tudi' kominformovski agentje satelitskih držav, sovražniki
Jugoslavije in njenih narodov, ki že štiri in več let z grobimi provokacijami vznemirjajo jugoslovansko in mednarodno javnost in skušajo z vsemi sredstvi preprečiti zmagoslavno pot jugoslovanskega socializma.
Zato takim mednarodnim sovražnikom napredka in slovenskega naroda zunaj matične države in v Jugoslaviji slovenski volivci ne bodo oddali svojega glasu.
Drugi so ljudje okoli vodstva SDZ. Voditelji te organizacije špekulirajo predvsem s svojim slovenstvom, s svojo nacionalistično slovensko politiko, ki je tako lokalno omejena, da ne priznava nobenega stika s slovenskim narodom v svobodni državi. Med kandidati te organizacije je tudi človek, ki poudarja svoje «goričanstvo» Ni težko doumeti, iz kakšnih vzrokov vodi ta organizacija takšno »lokalno slovensko« politiko s primešanim sovraštvom
Pokrajinski svet
odbil podporo slovenskemu Alojzijevišču
GORICA, 1. — v soboto popoldne je bila v dvorani Trgovinske zbornice seja pokrajinskega sveta. Razpravljanje o številnih točkah dnevnega reda je večkrat prenehalo zaradi ukinitve električnega toka.
Pokrajinski svet je odobril dopolnilni predlog o popravilu robov ceste Belvedere - Gra-uež, ki so jih zadnji nalivi močno poškodovali. Za popravilo so odobrili znesek 'i.770.700, gradnjo pa so izročili tvrdki Mattiroli, Nadalje je odobril 1 milijon lir za razširitev drevoreda Trst- Gradiška v prid gradiške občine.
Na predčasno vlogo slovenskega svetovalca o dodelitvi mednarodne podpore slovenskemu Alojzevišču je pokrajinski svet z večino glasov odbil zahtevo slovenskega svetovalca. Da bi zakrinkali ta protislovenski izpad so, kot se zdi, pokrajinski odborniki pozvali tudi dve drugi goriški ustanovi, naj zaprosita za podporo ter so tudi njima podporo odklonili.
pri katerem poštnem uradu želijo dvigati pokojnino v bodoče. Dokler tega ne store, bodo denar dvigali na poštnem uradu, katerega bo določil omenjeni pokrajinski urad.
Za pojasnila naj se upokojenci s civilnimi in vojaškimi pokojninami, železniškimi pokojninami ter pokojninami Socialnega zavoda obrnejo na zvezo upokojencev v Gorici Ul. Roma 6. Vojni in civilni invalid1 ter pohabljenci na zvezo pohabljencev s sedežem v Ul. Dante 10. Sorodniki padlih pa naj pnosijo pojasnila Državno zvezo za sorodnike padlih s sedežem v Ul. Morelli 37. Vsi ostali, ki ne spadajo pod goričko občino, bodo dobili pojasnila na svojih občinah.
Nov način izplačevanja pokojnin
GORICA, 1. — Uradni list št. 38 prinaša na svojih straneh zakon št. 38 od 3.2.1951, ki predvideva nov način izplačevanja pokojnin. Vsak posameznik bo v kratkem dobil na dom ček tekočega računa, seveda bo tega lahko dvignil samo na poštnem uradu v svoji občini. Da ne bi prišlo do nerednosti pri izplačevanju, so vsi upokojenci naprošeni, da svoje točne naslove čimprej javijo pokrajinskem sedežu zakladnega ministrstva. Ob tej priliki naj izrazijo tudi željo,
GORICA, 1. — V soboto se sestal odbor Trgovinske srnice, ki je podelil nagra-najboljšim goriškim delav-■n in trgovcem za njihovo Igoletno in vestno delova-V kategoriji A so bili na-ijeni sledeči delavci zaposle-pri raznih goriških podjet-:	Srečko Bizjak, zaposlen
i goriški zadružni tiskarni; infred Bardi, zaposlen pri ijetju Ribi; Anton Scherok, arski pomočnik pri tvrdki aunizer; Demosten Gretti, tvrdki Mattioni. V katego-i B so bile nagrajene tvrdki delujejo nad 50 let, obrt pa je zadostovalo njivo 25-letno delovanje. Komi-a je izbrala sledeče; trgovi-Alojzij Braunizer, ki delu-že 105 let na Travniku kot arna, zlatarna in tvrdka z tičnimi napravami, in trgo-no Henrik Paulin iz Tržiča leparsto).
Nagrajenci bodo prejeli zla-medalje 21. dec. v Gorici. ,leg tega imajo plačano vož-o v drugem razredu v Rim dvodnevno bivanje tam-,j. V kratkem bo v Rimu tu-shod vseh nagrajencev ka-gorije A, kateremu bodo pri-stvovali tudi goriški nagra-
Dijak se je ponesrečil
GORICA, 1. —» Rešilni avto Zelenega križa je moral danes popoldne v Ul. Garzarolli 10, kjer se je pri igri ponesrečil 15-letni dijak Walter Nardi. Walter se je igral na dvorišču svojega stanovanja, ko mu je neki drugi dijak vrgel nehote kamen v nogo. Ker mu je s tem prizadel rano na nogi, ga je Zeleni križ pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki obvezali rano. Ozdravel bo v enem tednu.
Neroden padec
jORICA, 1. — Včeraj popol-s se je 42-letni Mirko Tam-sco, ki je zaposlen kot de rec v vojaškem skladišču v Ristori spotaknil na hod ;u, ki pelje v urade, in ne ino padel na tla. Ker se je padcu precej ranil v desno go in ni mogel hoditi, je po-cal na pomoč nekega delavki je telefonsko obvestil iilni avto Zelenega križa, da ponesrečenca pripeljal v istno bolnico Brigata Pavia, i so zdravniki po pregledu
ugotovili, da si je pri padcu zlomil nogo. Ozdravel bo v 30 dneh.
Pevci iz Doline
med Goričani
GORICA, 1. — Sinoči je bil v prosvetni dvorani na Korzu koncert moškega pevskega zbora iz Doline. Pevci so se številnemu občinstvu iz Gorice in okoliških vasi predtsavili v modrih srajcah, kar je lepo učinkovalo.
Odpeli so obsežen program
Slovenski obrtniki in trgovci si bodo nabavili tedenski betežni koledar velikega formata.
oesmi, od katerih so morali nekatere tudi ponoviti. Poslušalci so zapustili dvorano z najboljšim vtisom.
Razstava
furlanskega slikarja
GORICA, 1. — V novinarskem krožku v poslopju Verdijevega gledališča je bila otvorjena posebna razstava furlanskega slikarja Henrika Urselle iz kraja Buia. Okoli 30 razstavljenih del povečini po-nazoruje kmečko okolje..
Himen
OSLAVJE, 1. — V soboto sta se v Povirni poročila Marija Klanjšček in Viljem Zavadlav iz Standreža. Bilo srečno.
KINO
VERDI. 17: «Ce bi imel en milijon«, G. Cooper in C. Laughton.
VITTORIA. 17: »Očka postane mamica«, A. Fabrizi.
CENTRALE. 17: «Rozaliba, pom-pejska deklica«.
MODERNO. 17: »Morski orli«, G. Cooper.
do Jugoslavije. Saj je znano da sedijo v njenem vodstvu ljudje, ki imajo na glavi dovolj masla iz vojne dobe, ko so bili neposredni voditelji belogardističnih tolp in da so kot taki na življenje in smrt nasprotovali narodnemu osvobojenju slovenskega ljudstva izpod italijanskega in nemškega fašizma kakor tudi osvobojenju izpod jarma domačega in tujega kapitala, v katerega je bij uklenjen slovenski človek.
Ker jim je lastni narod pokazal hrbet in jih kot svoje izdajalce vrgel z oblasti, so se zatekli v izgnanstvo, kjer sedaj rovarijo proti lastnemu narodu in njegovi narodni in socialni svobodi.
Kljub vsej njihovi navidezni vnemi za slovenske pravice na Goriškem, ki se izraža samo v časopisnem delovanju, pa je njihovo bistvo nesocialno. Kakor se italijanski šovinisti napihujejo s svojim šovinizmom, da bi prikrili svoj nesocialni program in svojo nemoč pred socialnimi krivicami, tako se tudi ljudje okoli SDZ-jevskega vodstva pehajo naprej s svojim slovenskim nacionalizmom, misleč, da bodo na tak način preprečili gospodarsko propast slovenstva na Goriškem.
Usoda slovenskega zamejstva je neločljivo povezana z usodo slovenskega naroda v Jugoslaviji. Njegov najboljši voditelj je zato tista organizacija, ki goji simpatije do nove Jugoslavije, ki se navdihuje z narodnimi in socialnimi pravičnostmi nove socialistične jugoslovanske stvarnosti, ki dela na tem, da zavlada narodna in socialna pravičnost tudi slovenskemu zamejstvu in gori-škemu delovnemu človeku na splošno.
Organizacija s tako človeškim, narodnim in socialnim programom je samo Demokratična fronta Slovencev v Italiji. In kdor bo zanjo oddal svoj glas, je lahko gotov, da bodo njeni predstavniki v javni upravi zvesti borci za naše narodne pravice in za pravice izkoriščanega delovnega človeka. da tudi njemu zasije po tolikih stoletjih krutega izkoriščanja svoboda, kakršno si je s svojo dosledno borbo za ceno tolikih žrtev priborilo jugoslovansko ljudstvo.	'	'
Nov odbor
Zbornice za trgovino
GORICA, 1. — S prefektovim dekretom od 28. novembra so imenovali nov odbor Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Gorici.
Po novem je odbor trgovinske zbornice sestavljen iz devetih odbornikov; Ivan Bi-got, predstavnik trgovcev, Ivan Grassilli predstavnik indu-strijcev, Pirro Locatelli predstavnik poljdelcev; Anton Koprivec predstavnik delavcev; Evharist Lutman predstavnik neposrednih obdelovalcev; At-tilio Scarelli predstavnik obrtnikov.
OSEJANI V OBČINI REZIJA, V OZADIU KANIN.
Andrejev semenj nekdaj in danes
Precej razstavi]avcev-malo kupcev - Tudi r»a semnju je čutiti odrezanost Gorice od zaledja
GORICA, 1.: — Letos smo dočakali tradicionalni semenj z dežjem, vendar so goriške ulice le malo bolj oživele vsaj v strogem centru. Predvsem jih je napolnila mladina in pa najmlajši, ki iščejo in se ustav-
Tudi letos bo na razpolago tedenski beležni koledar. Vsak slovenski intelektualec si ga bo preskrbel !
Ijajo pri raznih srečolovih. želeč, da bi jim dober strel ali polna mreža prinesla zaželeno darilce. Ne c manjka radovednežev tudi pri raznih zabaviščih, ki nudijo nešteto razvedril, kot so avtomobilčki na električni pogon, vrtiljak, pa seveda tudi konjički za naj-mlajše, katerim se vsaj na ta dan izpolnijo 'želje za jahanje ali pa letanje v »resničnih zrakoplovih«. Od Travnika do ljudskega vrta se vrstijo stojnice napolnjene z blagom, toda človeku se zdi, da je več prodajalcev kot kupcev. Do tega nas je privedla krivična meja, ki je Gorici odvzela zaledje. Včasih je po goriških ulicah v teh dneh kar mrgolelo ljudi iz Brd, Krasa, Vipavskega; pa celo Idrijčani in Cerkljam so prišli v dolino. Na goriški semenj se je kmečki človek pripravljal kar celo leto ob misli kaj bi nesel na prodaj in si na njem nakupil oblačila in ostalih potrebščin za domačo hišo. Ulice so bile polne, pa tudi gostilne so delovale od prvih jutranjih vlakov
cer pokrajinski kmetijski konzorcij razstavlja letos kmečka mehanizirano orodje; tu vidimo razne traktorje, ki kmetu olašajo delo toda za našega malega kmeta je traktor predraga stvar. Morda bi ne bilo napačno, da kmečki konzorcij razstavi tudi manjše orodje, ki pride v poštev pri kmečkem delu. Na tem raz-stavljalnem mestu, in sicer na pokritem trgu je tudi tradicionalni srečolov; poleg njega pa stoje razne stojnice za razstavljavce vin. Svoja vina razstavljajo kmečke zadruge iz Furlanije pa tudi razni zaseb-Danes vsega tega ni vgč. Si- I niki iz Ločnika, Koprive, Kr-
* mina itd. Furlanija je prav dobro zastopana. Zato pa letos pogrešamo slovenske razstavljavce predvsem kmete iz Oslavlja, saj je njihovo vino priznano kot zelo dobro.
Vse trgovine so danes odprte ves dan. toda kupcev ni bilo vec kot ostale dni. Tega je kriv položaj, v katerem- smo odtrgani od svojega podeželja, prepuščeni mrtvilu in navadnemu životarjenju.
Andrejev semenj je ostal le v razvedrilo mladim in spomin starejših na nekdanje čase.
ter pozno v noč. Na Travniku sr stale stojnice polne najrazličnejšega blaga, okoli njih so se zbirali kupci ter kupovali potrebno. Goriške trgovine so bile polne podeželskih ljudi, ki'so tu puščali svoje prihranke. Za gradom je bil tudi živinski semenj, kamor sta slovenski in furlanski kmet pripeljala naprodaj ■ svojo živino. Znani so bili šempaški prašiči ter furlansko govedo; tu se je «šacalo» in kupovalo. Na tem trgu si lahko našel tudi različno kmetijsko orodje, znani so bili čepovanski «fovči» (krivci) in razna druga roba
Izplačilo poko;nin
za praznike
Zavod za soc;a no skrbstvo v Gorici sporoča, da je ministrstvo za delo in socialno
skrbstvo, da bj preprečilo gnečo upokojencev, ki nastane vsak me.-:ec ob izplačevanju pokojnin pred poštnimi uradi, odredilo:
1. Upokojencem, ki. imajo pravico do 13. obroka bodo trinajsti obrok izplačevali od 16. decembra dalje, obrok za dvo-mesečje januar - februar pa od 16. januarja dalje. Rok izplačevanja bo nato ostal premaknjen za vse naslednje dvomesečne obroke. ,
2. Upokojencem, ki nimajo pravice do 13. , obroka, bodo obrok za dvomesečje januar ■ februar izplačevali od 16. decembra dalje, vse naslednje obroke pa bodo izplačevali kot po navadi prvi dan vsakega dvomesečja.
Otroške pravljične ure
JUTRI 3. t. m. cb 16.30
bo v poslopju tiskarne Ul. Montecchi 6/II, soba 23. predvajana pravljica v barvanih slikah
JOKO in SAMBO
Otroci so vabljeni k številni udeležbi.
NARODNA IN ŠTUD JSKA KNJIŽNICA
priredi v cerabra t.
četrtek 4. d*” 1 ob 20.30 v
dvo-
Roma 15/11.
rani v Ul.
predavanje. —	P«**	‘
bo univerzitetni pr<rf« -dr. SVETOZAR ILESIt o temi:
geografski: poteze SLUVhMlJK
Silvestrovem jev Avstriji
ra KLOPINSKEM JEZERU - OBIR
OD 30. DECEMBRA 1952 DO 1. JANUARJA 1953.
H 15 decembra.
pri «Adria-Express». od 1. 00 dostno število Vpisovanje se zaključi čim bo doseženo te
udeležencev.	.
Vpisovanje
j£ef ta Itoii&i
{e na(iefi4i dal
Defcr:	ROBINSON,	broš.
Valjavec:	ŽIVALSKE PRIPOVEDKE, broš... -
Bevk F.:	PESTERNA,	polplatnc,
Bevk F.:	GRIVARJEVI OTROCI, polplatno •
Vandot I.: KEKEC, broš....................’
TRI HČERE, pravljice, broš..............•	‘
GLEJTE JIH, MATEJE, polplatno SLIKANICA, broš. ...	  ’
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V GORICI IN V SESLJANU.
Lir 250' ' 200' 220' 280-' 250'
’ 230' 250'
[ 170.'
TRST*1’
KNJIŽNEM
SE TA TEDEN BO NA
KI JE KOLEDAR NAŠEGA DELOVNEKA
'thladmoko	dotok
Športne vesti
Ponovni poraz Juventine
TRŽAŠKI	DNEVNIK
PEVCI IZ DOLINE
med goriškimi Slovenci
Preteklo nedeljo je moSki pev- ; ski zbor iz Doline priredil pod vodstvom tov. Cvetka Marca samostojen koncert v Gorici. Dolin-čarri, ki so si s svojimi številnimi pevskimi nastopi pridobili že velik sloves, so privabili mnogo poslušalcev.
Pred koncertom Je goste v imenu goriških Slovencev pozdravil Miladin Černe ter jim podaril Prešernov album, za kar se je v imenu zbora zahvalil njega dirigent tov. Marc.
Program dolinskega zbora je obsegal samo pesmi slovenskih skladateljev, in sicer: Jakob Aljaž: TRIGLAV; Hugolin Sattner: NA PLANINE; Emil Adamič: ZAVR-SKI FANTJE; Rado Simoniti: BOLEN MI LEZI; Amil Adamič: DOBRO JUTRO; Hugolin Sattner: POGLED V NEDOLŽNO OKO; Avgust Ipavec: PLANINSKA ROZA; Davorin Jenko. TIHA LUNA; Hrabroslav Volarič: OJ ZBOGOM TI PLANINSKI SVET; Aljaž Jakob: NA DAN; Anton Nedved:
LJUBEZEN IN POMLAD; Vasilij Mirk: NA TRGU; Anton Foerster: PLANINSKA; A. Hajdirich:	JA-
DRANSKO MORJE; Ivan Zajc: V BOJ.
Občinstvo je z velikim zadovoljstvom spremljalo pesem za pesmijo, ki jih je zbor lepo in občuteno zapel; posebno je navdušila Foersterjeva Planinska, ki so jo pevci morali ponoviti. Ves koncert je pričal o resnem prizadevanju pevcev in dirigenta; zelo prijetno so tudi vplivale enotne obleke. Podobna gostovanja so zelo zaželena, ker spodbujajo pevce in pevovodje, da si iščejo novih programov in da izpopolnjujejo svoje pevske sposobnosti.
Gostovanje v Gorici je sovpadlo z vsakoletnim tradicionalnim sejmom sv. Andreja, ki so sl ga tudi Dolinčani imeli priliko ogledati. Zadovoljni z lepim uspehom so odhajali gostje iz Gorice, goriški Slovenci pa so izrazili željo, da bi v svoji sredi lahko čimprej pozdravili zopet pevce s Tržaškega
Standreška ekipa je bila 30. novemibra vabljena v Sacile, da bi se pomerila s tamkajšnjim moštvom. Točno ob 11.30 so se nogometaši Juventine z najbolj strastnimi navijači odpraviti izpred gostilne Kanzu-ma v Standrežu s skritim upanjem na zmago, kar pa se v resnici ni uresničilo, kajti P<> raz je bil neizogiben, saj so igrali z ekipo, ki je prva na lestvici in ^reperti po zmagi prvenstva.
Ze takoj ob začetku prvega polčasa so domačini zelo pritiskali proti Spangherjevim vratom toda naša branilca Radigna in Scarlatta sta vedno odbijala napade. Do zaključka prvega gola so domačini prišli v 17. minuti z lepo akcijo Tonegutija in Canciana. Takoj so gostje skušali izenačiti, kar pa se jim ni posrečilo, kajti Kogoj, da bi ne poškodoval vratarja, je raje piustil žogo in z akrobatičnim skokom preskočil vratarja. Napad Juventinoev se .je nadaljeval, vendar brez uspeha.
Naposled so domačini šli v protinapad in tako je z močnim strelom Toneguti drugič potresel Spangherjeva vrata. Prvi polčas je končal z rezultatom 2:0 v korist domačinov.
Rezultat se tudi v drugem polčasu ni prav nič spremenil, dasi so nogometaši Juventine napeli vse sile. Dobro so se izkazali Spangher, Radigna, Scarlatta in Collausig. Med nogometaši iz Sacile so dobro igrali Darcangeli v obrambi, Tone-gutti in Auletta II. med napadalci.
JUVBNTINA: Spangher; Radigna, Scarlatta; Graba, Picelli, Cain; Clausig, Mungherli, Bavcon, Giuseppin, Kogoj.
SACILE: Agostinelli; Barac ca, Barbuin; Culumberot, Darcangeli, Auletta II; Mandric,
Feltrin, Tonegutti, Tomasella, Cancian.
Sodnik: Suzzi (Tržič).
Košarka.
Gallarate -Goriziana 35:30
Splošno nezadovoljstvo je zajelo goriško športno občinstvo, ki je v nedeljo prihitelo na igrišče poleg Telovadnega trga, da bi videlo, — vsaj tako se je mislilo, — prerojeno Goriziano, ki bi morala premagati goste, ki so bili do sedaj najslabše moštvo v prvi državni ligi. Občinstvo je bilo v začetku navdušeno, proti koncu tekme pa je glasno kritiziralo. Mnogi gledalci so že dobrih deset minut pred koncem igre zapustili igrišče, ker so bili razočarani nad igro domačinov. Od tekem, ki so jih Goričani igrali doma, sta do sedaj samo dve zadovoljili navijače; to sta prva tekma z Va-rese in nato izgubljena tekma proti prvakom Borletti. Od takrat pa so goriški igralci vedno slabše igrali, tako da smo prišli do nedeljske tekme, po kateri so sedaj zadnji na lestvici. Krivda zadene večino igralcev. Collini je bil ta dan v zelo slabi formi in je veliko število strelov zgrešil, posebno v zadnjih petnajstih minutah Nucci Punteri je v začetku igral dobro, a proti koncu je tudi on zagrešil precej napak
večino uresničil. V obrambi pa sta se izkazala mlada Rosa in Giorgi. Omenimo naj še to, da so Goričani ta dan igrali zelo hitro in v prvem polčasu so tudi iznenadili nasprotnike s hitrimi akcijami. Collini pa je, po vseh znakih sodeč pristaš počasne igre, saj se je brzina igre zmanjšala vsakokrat, ko je bil na igrišču in ko je on imel žogo.
Gostje so pokazali precej hitro igro, vendarle zgrajeno bolj na posamteznikih kot na celotnem moštvu. Znali pa so streljati z vsake pozicije v koš, kar se je zlasti pokazalo pri strelih iz daljave, to je s polovice igrišča.
Sodnika sta bila deloma naklonjena Goričanom, zlasti proti koncu tekme.
Začetek igre je za domačine ki so z nekaj streli dosegli lepo število košev in s tem tudi razliko. Nato pa vstopi Collini, a igra ostaja še vedno na isti stopnji. Točke si počasi nabirajo na obeh straneh. Ob koncu prvega polčasa so Gori-čani v vodstvu za pet točk.
V drugem polčasu pa napravijo že v začetku domačini ne-kaj občutnih napak, kar izkoristijo gostje, ki uspejo v tem, da remizirajo. Goričani postajajo vedno bolj nervozni, kar jim samo škoduje. Točke nabirajo gostje. Pred koncem tekme vidimo da skušata obe moštvi doseči zmago. Zadnje
^ATEjf
i.ori-r . >•- ,
m
Skoda, da ni bil ta dan v do-1 minute pa vidimo igro, ki je
bri kondiciji niti Kocijančič, kajti tudi on je napravil nekaj napak. Nepričakovano do-bro pa se je izkazal stari Dre-ossi; ne moremo razumeti, zakaj ga ni postavil trener Gubana na igrišče tudi v dveh preteklih tekmah. Mladi Žorži pa je bil junak tekme Uresničil je več košev, pa tudi žoga pri kazenskih strelih mu je bila pokorna, saj jih je
bolj podobna rugbyju. Sodnik izključi igralca Gallarata, drugi igralci pa morajo zapustiti igrišče zaradi dobljenih udarcev. V razburkanem zaključku zgrešita Collini in Punteri več krasnih priložnosti.
Goriziana je nastopila v sledeči postavi: Collini (1). Punteri A. (7), Punteri S (3). Dreossi, Kocijančič, Zorzi (11), Rosa (8), Giorgi, Clari, Koršič.
Zopet se bližajo razni dnevi, ko boš mislil, kaj bi komu daroval ali pa, kaj v dar. V obeh primerih — če boš daroval ali pa prejel dar bo najbolje, da
mladinsko knjigo.
 ..................
aillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|lllllllll,,lllll,lll,l,lll,llll,lll,llllll,,l,f,fl1"111'1^^ f! |
NOVOST!
PK'
NOVI
Jutuuek jCefta
'Vida
DRAGO PETKOVŠEK	^
RADIJSKE PRAVLJICE
Ilustracije: prof. GROM
I Nr
&
\)V 'hUkta^i na iadiu
t lA
NAJLKP&K MIKLAVŽEVO DA KILO	v
g0R1CI IN
I DOBITI JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU,
hiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiii11111111
jiiiilin
ZAGATA
ITALIJANSKE
PROPAGANDE
Avantgardno glasilo italijanskega iredentizma in šovi-n umu, «Messaggero Venetov, tozi v svojem članku od 21. novembra t. I. o pomanjkljivostih italijanske propagande v inozemstvu. Omenjeno glasilo Poudarja s tem v zvezi, da je Jugoslavija glede tega v za-Vldljivem položaju, ker je nje-inozemska propaganda .ze-0 USPešna in je dala in daje obilne sadove.
A zanimivo je pri tem naslednje:	pisec omenjenega
tanka, ki nosi značilen naslov 'Zrteu jugoslovanske propa-•"ide, angloameriško javno 't*enje>>, se niti najmanj ne vpraša zakaj dosega jugoslo-s®<iska propaganda v inozem-tolike uspehe, ampak se da je zanj odločujoči či-nitetj tek jugoslovanskih uspe-°® predvsem v dobri organi-Iaciji jugoslovanskega propa-Mndnega aparata, medtem ko ?j ne bi objektivnost in res-nicnost jugoslovanske argu-***ntacije, po mnenju omenje-‘e0a člankarja, igrala prav no-ene vloge. To se da sklepati ‘>redvsem iz okoliščine, da le Mimogrede vrže prostaško kleveto češ> da jugoslovanska Propaganda beleži uspehe, kaf1^ temu’ da gre za falzifi-. te> zgodovinske potvorbe itd.
Kar najbolj žuli zgoraj ome-lenega pisca je predvsem Jstvo, da angloameriško jav-o mnenje sprejema zlasti ti-^e Podatke, ki jih Jugoslavija ani in zagovarja v vpraša-Jla, ki se tičejo Italije in nje-
neg a
izrazito imperialistične-
stališča do nje in njenih n°>-odou.
j, * '-bora citatov iz anglosa-' časopisov in revij, ki jih j enjeni pisec naniza v svo-W. članku, je razvidno, da si tudi angloameriško javno ?nctlje precej na jasnem gle-e zahtev italijanskega ireden-(žm“, in da se s temi zahte-yni nikakor ne strinja, na-; r°tno, da jih celo odklanja
" obsoja.
^auje italijanske propagan-u. '' zlasti kar se tiče popu-nih ttnia v inozemstvu nje-zahtev do Jugoslavije —
tor, tise i
rej zelo klavrno. Toda ko ec omenjenega članka to u-?°£a«lja, zahteva, da se tudi . "^lanska propaganda zbudi 1,1 Poseže .po modernih sred-da bi zaščitila italijan-(^materialne in mojralne Ateisti«. pri tem pa seveda fc>2<žbi povedati, kako naj se 1(1 zgodi, če so argumenti ita-^ianske propagande po svoji "iratii že itak tako šibki in neutemeljeni, da bi pojačenje *e in take propagande dejan-s(cti bolj škodilo kot koristilo pijanskim materialnim in kalnim interesom.
B ’5ec omenjenega članka a»ireč pozablja pri tem na i**6®!. kar je za uspešnost vsa-j j^e Propagandne akcije bistve-‘*lla pomena: objektivnost in ^‘coljubnost njene argu-‘-Macije.
je e,no na primer, kako dobra Ijjj^jetska propaganda in ko-sredstev pozira v sovjet-o državnem proračunu (da nM&Pevku prostovoljnih ko-•»»OOTfcih propagandistov teHtne govorimo); a uspeh ** jj0®*gande je tako majhen %ril	v
to,„0 b'«i tudi h u se taka draga iVcu.0 ”e izplača.
eua v dan manjši, ua ■A -ti tudi njim samim že igra
efca, „ „
2 *t. pori°bnega se dogaja Pi*ec ’3ansko propagando, in le °"lenjenega članka naj čon Pof°laži in naj bo prepri-
»S,	“	sc stanje italijanske
6„”a°nnde v
0 bis
n0l)—0Qnd o
inozemstvu ne
'•lo ApV10 Prav nič spreme-Wh*._	>0	Italija	vrgla v to
če
>v. a? ‘“° nekaj več milijo-^umentn 'nanikaniu stvarnih
°te n i.
0ris‘no in nesmotrno <!,no bi	z denarjem. Na-
>oame ’ m’sUti' da se b0
edc t	javno	mnenje
"'h	iredentistič-
to’ ker 1° me^3'o£o samo za-9lt,l&a i ° *talijanska propa-
so tudi milijonske
Ib . ~v»'»ivu iJiUflu-
nateriatno okrepila
ne ome-
0,ls6tne
^danru‘,sc,ne- da >e ta*°
Ske Prit "a b°dočno.it italijan-ngande in na njene u-rain° šaljivo za ino-lavn° mnenje, ker je •krajn takemu prepričanju Mern0° P^taško mnenje, da I^terneUCe nek°aa prepričati o lre(iv ]enoiti svojih zahtev nej§j *em 5 čim večjim buč-%r . kričanjem, ne pa s Hm in objektivno resnič-(j °r°Unientiraujem.
»oliti.er bo ostala italijanska »ino ln praksa, predvsem v NC, do jugoslovanskih na-\ n , ,li>l manjšin v Italiji in lo <tai'6-”1 Področju, kjer ima-^o>;. 'Jonski it/nravni fainlrnin-*C|
radne politike nikakor noče spremeniti.
Nekaj podobnega pa piscu omenjenega članka ne pride niti na misel. Obratno, v svoji šovinistični zaslepljenosti se on zaganja predvsem v tiste italijanske javne delavce, ki s svojim znanstvenim delom baje dajejo argumente že itak uspešni jugoslovanski propagandi, namesto, da bi se v svoji znanstveni dejavnosti ravnali predvsem po načelu zgodovinske in politične ustreznosti.
V zvezi z dejstvom, da se je profesor dr. Lavo Čermelj v nekem svojem zadnjem članku skliceval tudi na znano etnografsko delo profesorja Schiffrerja, pravi omenjeni pisec celo dobesedno: «Rekli bodo: vnema za natančnost in resnico. Pustimo resnico, kajti resnično more biti za nekoga to, kar je za nekoga drugega neresnično; natančnost: toda ko imamo v hiši ogenj, se li moremo ozirati na dejstvo, da ima škaf v dnu luk-nj ico?»
Spričo tega izhaja: prvič, da je po mnenju gornjega pisca italijanskemu javnemu delavcu mogoče govoriti in pisati znanstveno natančno in resnično o vprašanju, ki zadeva italijanski pohlep po tuji zemlji, le takrat, ko se je Italija te zemlje že polastila; drugič, da je resničnost v etnografskih vprašanjih absoluten nesmisel, ker gre predvsem za to, kdo bo koga, in tretjič, da tista «luknjica» v italijanskem■ škafu vendarle ne more biti tako majhna, če je mogla jugoslovanska propaganda samo zaradi nje povzročiti spremembo anglosaškega javnega mnenja v njegovem gledanju na jugoslovansko-ita-lijanski spor okoli Trsta in tržaškega vprašanja.
Na drugi strani pa bi morali, po merilu zgodovinske in politične ustreznosti etnografske študije tržaškega področja in celotne bivše Julijske krajine, delo prof. Schiffrerja itak smatrati v celoti za neznanstveno, razen tiste majhne luknjice, zaradi katere se mora danes zagovarjati pred posebnim sodiščem najbolj zaslepljenega italijanskega šovinizma.
Ce se bodo s takim kriterijem spravili k reševanju «pro-bletndn italijanske propagande v inozemstvu — kakor nam ga precej jamo nakazuje pisec omenjenega članka — votem si moremo že vnaprej čestitati za neizbežen uspeh take nove italijanske propagandne ofenzive.
D. H.
MOŠKA MODA OKOLI L. 2000
* J X * "	-	•
Mm
•■V--V
,.v
mm
^	~	~	|. i >■	*
Etegantneži ob koncu XX. stoletja. Natečaja za moško modo v letu 2000 so se udeležili tudi vajenci krojaške delavnice Pavla Colina v Parizu in prediložili med drugimi tudi gornji osnutek «eleg»ntnega» moškega z zadnjimi izsledki bodoče tehnike. Za uspeh ne
jamčimo.	(Associated	press	photo)
1
slovenskega komornega zbora v
Tržaški Komorni zbor prav pogosto ču. je mo v oddajah obeh radijskih postaj Tržaškega ozemlja, zato nas je skoraj presenetil številni obisk njegovega koncerta, ki ga je v soboto zvečer priredila Glasbena Matica v Avditoriju. Sobotni koncert je najboljši dokaz, da tržaški Slovenci pravilno ocenjujejo delo tega našega pevskega ansambla, ki je pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca uspel v teku let dvigniti svojo kvaliteto na zavidljivo višino. Danes moremo reči, da imamo tudi v Trstu pevski zbor, ki ga moremo postaviti na kateri koli koncertni oder. Skoda je le, da je zbor za izvedbo nekaterih del premajhen in jih zato v celoti ne more prenašati tako, kakor bi smeli pričakovati glede na njegovo kvaliteto. Premajhno število pevcev vpliva na to. da nekateri glasovi mestoma ne zvenijo dovolj polno (n. pr. basi) in kljub strogi izbiri pevcev zbor v celoti ni vedno povsem izenačen. Nasprotno pa moramo občudovati lepo tehniko in še posebno muzikalno in stilno izdelanost, kar je predvsem plod marljivega dela pevovodje Vrabca. Pravilno
je, da se dirigent pri tem komornem ansamblu ne spušča v forsiranje dinamičnih naglaše-yanj, ker bi celotna izvedba kljub specifičnim zahtevam skladb ne zvenela lepo. Zato pa so toliko lepše prišle do veljave subtilne dinamične nianse, s katerimi je zbor pravilno zajel bogastvo intimnih razpoloženj. Mislimo pa, da bi bile posamezne izvedbe plastično še bolje izdelane, medsebojna uravnovešenost še večja ter izraz neposrednejši, če bi dirigent in zbor vsa dela izvajali na pamet. Seveda bi si moral ansambel, ki ga ne sestavljajo poklicni pevci, vzeti več časa na razpolago za študij, ker je. le na ta način dano jamstvo za resnično muziciranje.
Sobotni koncert je bil v celoti posvečen delom hrvatskih in srbskih avtorjev, od katerih jih je bilo nad polovico prvič javno izvajanih v Trstu. Slišali smo dela Stevana Hristi-ča, Borisa Krnica, Jakova Gotovca, Miloje Milojeviča, Borisa Papandppula, Stevana Mo-kranjca. Rudolfa Matza, Franja Lučiča in Josipa Stolcer-Slavenskega.
Posamezne izvedbe so pokazale skrbno pripravljenost. Ka-
kor smo že omenili nekatera dela, kakor n. pr. Krničeva «Oj, slavonska zemljo», zara-. di premajhnega števila pevcev ni prišla povsem do veljave, zlasti še, ker se že po svojem značaju približuje obliki kantate. Izvrstno tehniko smo občudovali pri iPapandopulovi «Skoči kolo», ki predstavlja ritmično dovolj trd oreh za iz-
vajalce. Intonacija je bila v splošnem nekoliko šibka pri prvih dveh Gotovčevih dalmatinskih narodnih za moški zbor. Toda pevci so se hitro znašli in obe zadnji dalmatinski izvedli brezhibno.
Številna publika je zelo toplo sprejela posamezne izvedoe in nagradila pevce in dirigenta s prisrčnimi ovacijami.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiniiiiiiii m um umu min iiiimiiiiimiiiiiiiiiiiHii m iniiniiiHtni
PUCCINI u „Verdiju“
SILIKOZA ena-KaitrdovHat,'
■ * ■ ■ m.	ne?sih	in	najbolj
neusmiljenih bolezni človeškega rodu
Nov način zdravljenja sili-koze, najstarejše in mogoče najbolj razširjene poklicne bolezni na svetu, so uspešno preskusili pri premogokopnih rudarjih v Združenih državah. Zdravljenje traja 20 minut večkrat na dan in obstaja v tem, da bolnik prejema kisik pod lahkim kritiskom iz posebnih respiratorjev. Silikoz-ni bolniki trpijo kronično na težkem dihanju. Ker so vdihali veliko praha te ali one vrste, imajo ti bolniki zarasla pljuča, tisoči malih zračnih vrečic’ v pljučih je zaprtih, druge spet so se raztegnile ali drugače poslabšale, tako da ovirajo glavno funkcijo pljuč, dovajanje kisika krvi. Količina kisika, ki ga je treba bolniku dovajati, je odvisna od stopnje obsega poslabšanja pljuč.
Silikoza je pljučna bolezen. ki jo povzroča vdihavanje silikatnega in kremenčevega prahu. Na njej bolehajo delavci v vseh krajih sveta. Siliko-za je ena najbolj trdovratnih in neusmiljenih bolezni človeškega rodu. Skozi stoletja so imeli «prašna pljuča« za brezupno in neozdravljivo bolezen. Zdravniki, ki so izumili nov način zdravljenja, še niso črtali silikoze iz kategorije hu-
dih bolezni, čeprav so prinesli znatno olajšanje in lažje dihanje približno 60 odst. bolnikov, ki so jih zdravili. Zdravniki Jeffersonovega medicinskega kolegija v Pensilvaniji so pri proučevanju bolezni odkrili nove poglede na naravo silikoze. Problem silikoze so proučili tako v pogledu zdravljenja kot tudi v pogledu pre-prečenja bolezni.
Večina bolnikov, ki so jih zdravili s kisikom na navedenem kolegiju, je pripadala rudarjem antracitnih premogovnikov. Pomagali so več kot 800 rudarjem. Po izkušnjah pensilvanskega kolegija so razne socialne in dobrodelne u-stanove omogočile ustanovitev oddelkov za zdravljenje s kisikom na raznih drugih klinikah.
Z vdihavanjem kisika pod pritiskom niso zdravili s pozitivnim uspehom samo žrtev silikoze, ampak tudi posameznike, ki so trpeli na «kratki sapi« kot posledici raznih dihalnih bolezni, tako zlasti na astmi in bronhitisu. Raznim bolnikom so postavili dihalne aparate na njihovih domovih ter jim s tem omogočili dnevno zdravljenje, ne da bi jim bilo treba hoditi v bolnišnico
dragi, izdatek za kisik pa lahko postane finančni problem.
Ako bo zdravljenje s kisikom izpolnilo nade, ki jih u-stvarjajo začetni uspehi, bo imelo kmalu veliko vlogo v premogovni industriji, za katero cenijo, da je samo v ameriških premogovnikih bolnih na sili^ozi okoli 29.000 rudarjev. Približno sto drugih industrij, ki povzročajo mnogo prahu od zlatih rudnikov do kamnolomov, bo dalo verjetno še nadaljnjih 69.000 pacientov. Cenijo, da je kljub vsem varovalnim’ napravam od 500 tisoč do 1 milijona delavcev izpostavljeno . nevarnosti silikoze..
Silikoze ni lahko ugotoviti, zlasti ne v začetnem stanju. Cesto zakrivajo njena opustošenja druge bolj znane bolezni, pljučnica ali tuberkuloza na primer, in tako se silikoze ne ugotovi Pri proučevanju primerov bolezni med rudarji so zdravniki ugotovili, da je silikoza sama ali v zvezi z drugimi boleznimi bila vzrok smrti v 90 odst. primerov bolezni.
Silikoza je bolezen, ki jo povzroča izključno človeško delo in človek stalno išče pot. po kateri bi jo lahko preprečil. Po-
ali kliniko. Aparati sami niso • vzroča jo prah, ki vsebuje si-
flllftiaillllllllllllllltlllVIIIIfllllllfllllllllllllllllltflllll,!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!«Illt||ivillllllllllllllll||||llllllliailllllllligilllllll|llllllll,,||,ll|||,||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||vt|||||,,,|||||||v,
v ameriškem gospodarstvu
Za ameriško gospodarstvo sta v sedanjem času značilni dve pomembni smeri: porast življenjske ravni s pomočjo povečane zmogljivosti ter bolj uravnovešena razdelitev dohodkov. Pri obeh teh razvojih je organizirano delavstvo imelo važno vlogo.
Danes proizvaja povprečni Amerikanec v enournem delu petkrat toliko blaga in služnosti kot jih je proizvajal leta 1850. Porast zmogljivosti je vedno hitrejša. Glede na sedanjo mero se pričakuje, da se bo v prihodnjih tridesetih letih podvojila proizvodnja po delovni uri.
Hkrati je to večjo zmogljivost spremljalo močno zmanjšanje delovnih ur. Leta 1850 je bil povprečni delovni čas 12 ur na dan, šest dni v tednu, leta 1920 je trajal delovni teden 48 ur, sedaj pa je že 40 ur, To pomeni več prostega časa za delavca — več časa za počitek, okrepilo in razvedrilo.
Ključ do teh izprememb leži v vedno večji mehanizaciji industrije in poljedelstva. Pred
sto leti je na stroje odpadlo le 6 odst. skupne delovne sile. Ostalo so prispevali delavci in živali. Od tedaj se je povečala uporaba mehanične energije v Ameriki za več kot 250-krat. Pričakujejo, da bodo leta 1960 v Ameriki 96 odst. del opravili stroji.
Pri tehnološkem napredku imajo ameriški sindikati najbolj važno vlogo. Naučili so se iz izkušnje, da daje mehanizacija na daljše razdobje več in ne manj dela. Spoznali so, da pomeni povečana zmogljivost več blaga za več ljudi, nižje cene za odjemalca in višje mezde za delavca.
Ameriške delavske organizacije zaradi tega ne samo pozdravljajo naprave, ki varčujejo s časom in delom, marveč dostikrat celo spodbujajo k temu s pomočjo svojih lastnih tehničnih strokovnjakov. Se več, s svojimi zahtevami po višjih mezdah in socialnih izboljšanjih vršijo stalen pritisk na podjetja, da povečajo svojo produktivnost.
To se dobro vidi v ameriški premogovni industriji, kjer ru-
dar sedaj zasluži 17.85 dolarjev za sedem ur dela pod zemljo proti enemu dolarju na dan za 12 ur podzemskega dela pred 50 leti. Po mnenju Johna Lewisa, predsednika Združenih rudarjev, je ta sindikalna zveza v veliki meri pripomogla k tehnološkim izpremembam, ki so omogočile ta napredek. V borbi za večje mezde so sindikati prisilili podjetja, da so uvedla stroje, ki prihranjuje-jo delo in zmanjšujejo stroške. Večja učinkovitost je izzvala večjo zmogljivost. Večja zmogljivost je povzročila vrtoglavo povečanje narodnega dohodka. Merjeno v denarju iste kupne moči, so se dogodki ameriškega naroda od leta 1850 do 1940 pomnožili za več kot 16.5-krat V istem času se je delovna sila povečala le za 6.5-krat.
Isto smer še bolj opazimo v zadnjem desetletju. Na podlagi merila 100 za leto 1939 ceni ameriško trgovinsko ministrstvo kazalo narodnega dohodka za leto 1950 na 330, in za leto 1951 na 381.
Tudi tukaj so ameriški svobodni sindikati s kolektivnimi pogodbami in gospodarskim pritiskom odločilno vplivali pa bolj uravnovešeno razdelitev večjih dohodkov.
Ameriški urad za gospodarske raziskave, zasebna ustanova, opisuje izpremembo v a-meriški razdelitvi dohodkov v zadnjih letih kot socialno revolucijo. Ugotovili so. da gredo tri četrtine povečanja narodnega dohodka delavcem z najnižjimi dohodki, ki so skupno največ zaslužili
Ekonomisti tega urada poročajo, da sta dve tretjini delavcev z dohodki od manj kakor 2.000 dolarjev letno v letu 1939, sedaj napredovali v razred z višjimi dohodki. Leta 1939 je samo ena rodbina med 50 zaslužila 5.000 dolarjev ali več na leto. Danes je v tem razredu ena rodbina med šestimi. V zadnjih 20 letih se je delež najvišje skupine dohodkov. ki znaša samo en odstotek prebivalstva, zmanjšal od 16 na 9 odst. narodnega dohodka
licij — kremenovec — v obliki drobnega prašnega peska ali praha kamna, ki vsebuje silicij, kot sta na primer granit ali peščenec Puščavski pesek, ki ga prenaša veter, ne povzroča silikoze in prav tako ne prah na polju. Bolezen povzroča smrtonosni prah, ki nastaja pri vrtanju, tolčenju s kladivom, drobljenju ali lomljenju skal ali kamna. 2e stari Grki so poznali silikozo in pravili, da lahko zboli nanji človek’v vsaki starosti in na vsakem kraju. Posledice silikoze ne prihajajo do izraza samo v številkah umrljivosti, ampak tudi v tisočih pohabljenih. obupanih možeh, ki niso več sposobni za delo kot bi še morali biti mnogo let.
Do novega načina zdravljenja silikoze so dovedli- razgovori med dr. Gordonom in Thomasom Kennedyjem, podpredsednikom Zveze rudarjev. Oba sta bila zelo zaskrbljena zaradi štev.ila rudarjev, ki so jih zdravili zaradi tuberkuloze in oba sta bila prepričana, da silikoza pospešuje tuberkulozo. Kennedy je delal sam kot rudar in ima zato mnogo o-sebnih izkušenj na tem področju.
Raziskovalci so se ukvarjali z različnimi mnenji o sili-kozi. — Silikozna pljuča so črna, pri seciranju se zdi, kot da nož reže po vreči peska. Pljučno tkivo je trdno prepojeno s prašnimi delci. Cesto si je težko predstavljati, kako je lahko mož toliko časa živel s takšnimi pljuči.
Rentgenski pregledi so v nekaterih primerih silikoze odpovedali. Neki bolnik, katerega pljuča so bila po rentgenski sliki s premogovnim in silikatnim prahom popolnoma zadušena, je še razmeroma lahko dihal, drugi pa, katerega pljuča so bila po rentgenu čista, skoraj ni mogel hoditi po sobi.
Zdravniki so najprej skušali doseči točno merjenje možnosti dihanja bolnika. Pri tem so ugotovili razne važne stvari. Najprej so ugotovili, da rudarjem pljuča otrpnejo in da ne morejo črpati toliko zraka kot pljuča navadnega človeka. Na silikozi bolni ne more izdihavati s tako močjo kot normalni človek in zato tudi ne prihaja v njegova pljuča dovolj svežega zraka. Nadalje so ugotovili, da kisik iz zraka le počasi prehaja v bolnikov krvni obtok. Ta proces se vrši skozi stene zelo drobnih zračnih vrečic v pljučih, podobno kakor pronica voda skozi platno. Silikoza zatesnuje , stene zračnih vrečic, in s tem otežuje ali pa onemogočuje prehod kisika.
Dovajanje kisika z navadnimi načini, ki so jih poskusili pri silikozr.ih bolnikih, ni imelo velikega uspeha. Poskusili so z avtomatskimi respira-torji, ki so jih že prej uporabljali pri drugih vrstah pljuč-
nih bolezni. Ti respiratorji proizvajajo v presledkih dihanje pod pozitivnim pritiskom; dovajajo kisik v bolnikova pljuča pod lahkim pritiskom pri vdihavanju, pritisk pa popusti pri izdihavanju. Zdravniki so poskusili uporabiti te aparate pri svojih bolrjih rudarjih in so kmalu ugotovili nesporno izboljšanje pljučne ventilacije.
Postopek so izpopolnili z u-porabo drog. ki razširjajo stisnjene pljučne cevke. Te droge primešajo kisiku ter s tem dosežejo zopetno odprtje zamašenih predelov in sprostitev izločkov. Ker ima uporaba drog lahko tudi druge škodljive posledice, jih uporabljajo samo po skrbnem preskušanju in le po nasvetu ter prisotnosti zdravnika.
Zdravniki si ne domišljajo, da bo dihanje z dovajanjem kisika pod pritiskom zdravilo silikozo v tem smislu, da bi se popravilo poškodovano pljučno tkivo,•'Venda? bo ta način zdravljenja .omc joci' . raznim rudarjem, ki jih ta 'Bolezen resno ogroža, da se bodo lahko vrnili na delo izven rudnikov, nekateri pa tudi v rudnike. Med tem pa so ameriški premogovni obrati začeli izvajati obširne obrambne ukrepe proti prahu, ki naj preprečijo nova obolenja. Mokro vrtanje in obilna uporaba vode pri spravljanju premoga se vedno bolj širi v premogovnikih.
Skupnemu delu zdravnikov in inženirjev bo verjetno u-spelo, da bo po 15 letih, mogoče še prej, izginila nadaljnja bolezen nekaterih delavskih poklicev.
Dasi po izraznih sredstvih sorodne, so si tako po muzikalni vrednosti kakor po vsebinski zasnovi vse tri enodejanke — opere Puccinijevega «Triptiha», zelo različne.
Najpomembnejša je nedvomno nGianni Schicchi», ki sodi po «Falstaffu» med najboljše italijanske glasbene komedije in ki je poleg «Boheme» najbolj uspela Puccinijeva operna stvaritev. «Gianrii Schicchi» preseneča po neposrednosti in iskrenosti glasbenega izraza in je (če izvzamemo edino sopransko arijo) podobno kakor opera «Turandot» odmaknjen od značilne Puccinijeve melodike, ki je običajno najvažnejši sestavni del opernih stvaritev tega italijanskega mojstra. Poleg glasbenih vrednot je vGianni Schicchi», katerega vsebina je povžeta po XXX. spevu Dantejeve «Božanske komedije» privlačen tudi po značilnem komično-grotesknem značaju.
uSestra Angelika«, ki nas prestavi v mistično cerkveno okolje, prikaže epizodo samostanske sestre. Nežne idilične zvoke zamenjajo ob dramatičnem prelomu zgodbe strastni izbruhi, katerim je Puccini poveril v orkestru skoraj samostojen simfonični stavek.
Tipično delo veristične opere je «Plašč» («Tabarro») s svojim brutalno-realističnim, slikovitim okoljem. Drama strastne ljubezni, kakor smo je vajeni pri obeh najznačilnejših italijanskih nveristih» Masca-gniju in Leoncavallu. Od vseh treh glasbenih novel je «Plašč» glasbeno najmanj izdelan dasi je po sredstvih in orkestralnih barvah, s katerimi. slika Puccini okolje nabrežja ob Seini, vendarle zanimiv.
Dirigent Antonino Votto je izluščil iz vseh treh del njihove tipičnosti in se je kakor vedno izkazal mojstra v obvladanju vseh izvajalskih skupin.
Izmed solistov je izstopila posebno Magda Olfviero, ki sicer ne razpolaga z izrednim glasovnim materialom, a zna s svojo muzikalnostjo in inteligenco izoblikovati nepozaben lik sestre Angelike. Giuseppe Taddei spada v vrsto najboljših italijanskih solistov in nas je tudi tokrat prepričal s svojim prikupnim, sonornim glasom in odlično scensko igro ter nam. je predstavil odličnega Giannija .Schicchija pa tudi Micheleja v vPlašču».
Iz množice ostalih solistov so izstopili še sopranistki Eli-sabeta Barbato in Vittoria Pa-
lombini ter tenorista Aleksander Ziliani in Giovanni Mali-piero. Izmed tržaških pevcev so dobro rešili svojo nalogo posebno Liliana Hussu, Hita Pierobon in Aurora Cattelani.
Zborovske vložke je naštudiral Adolfo FanfKni. Režiser Al-do Mirabella Vassallo se je sicer potrudil, a mu ob zahtevah, ki se pojavljajo pri realizaciji veristične opere, ni uspelo izčrpati vseh možnosti ter so zato nekatere scene učinkovale mestoma šablonsko.
KULTURNE
_ VESTI_
RAZSTAVA OTROŠKE UMETNOSTI
V New Yorku se vrši te dni konferenca britanskih in ameriških vzgojiteljev, na kateri obravnavajo razna vprašanja otroške umetnosti, Ob tej priložnosti je razstavljena tudi bogata zbirka umetniških del britanskih in ameriških otrok. Britanski del te razstave je del četrte letne razstave britanske otroške umetnosti in bo kasneje krožil po vseh Združenih državah.
SHAKESPEAROVO «SPOMIN-SKO GLEDALIŠČE« PRIPRAVLJA NOVO SEZONO
Vodstvo znanega ((Shakespearovega spominskega gledališča v Stratfordu na reki Avon, ki je rojstni kraj Wil-liama Shakespearea, je pred kratkim naznanilo, da posveča prihodnjo poletno sezono Shakespearove drame kronanju kraljice Elizabete II Nova sezona se bo pričela 17. marca. Med dramami, ki jih bodo uprizarjali, so: «Beneški trgovec«, »Rihard III.«, ((Antonij in Kleopatra« in «Kralj Lear«.
RAZSTAVE BRITANSKIH KNJiq PO NEMČIJI
Britanski založniki so v sodelovanju z »British Counci-lom« organizirali razstavo 2000 angleških knjig, ki je bila doslej na Semnju lepe knjige v Frankfurtu, te dni pa del stuttgartskega Angleškega tedna. Kasneje bodo razstavo prepeljali v Hamburg, kjer bo v tamkajšnjem narodopisnem muzeju razstavljala knjige Se-vernonemška zveza založnikov in knjigotržcev. Otroški del zbirke britanskih knjig bo pozneje razstavljen v »British Centru« v Bielfeldu, kjer bo mednarodna razstava mladinske knjige.
-*k
mmšm
*	*	v'
■* *
Kraški motiv nad Trstom.
(Foto Magajna)
   IIIIIIIHIIHIIIIIIIHIIIIIHIIHIIIIimil IIIHIIIHIHHIIIHIIIIIIIHHIIIHIII  .....................................................................................................................................................................................111II1111111HIHIH HIHIIIII11IIIIH11III lllll 11II11| IIIII11111II11II.llllllllllllllllllllllllllllllll.H lli 11111 lllllllllll I.Hill Ulil
200 akademikov
**ii 'Janski upravni funkcio-111 je°*loiu»to besedo, taka
Sp* danes, si bo italijanska
'« lZanda
%>„ meniti v
®ganda zaman pnzadeva-°Qnip"len'ti v s”oj prid an-
!i “n3e Z"’’ lavno mnenje, ne izhaja iz zatrje-
_ PVŠUOSti 111 n/inlmirtn c.L*,i
uPa,
Oond,
;nosti jugoslovanske ,	5	ampak	iz dejstva,
te‘«Uci ® ong/oameriški javni jtePriosebno, na mestu tej0'.in proučili razmere n°tr s 0 stanje italijanske-
m anje
in
e0a političnega živ-
^ato skrajno uto-da bi mogla
, -u	 *ne.]&a	propa-
Ha ^empniti to. česar de-raksa italijanske u-
m<sliti 9nria lzd<itnejia
List ((Gospodarstvo« z dne 24. oktobra 1952 je objavil tole kratko vest:
«200 tržaških akademikov. V coni a STO je okoli 200 akademikov slovenske narodnosti Okoli 9o je vpisanih na univerzi v Trstu, 50 na vseučiliščih v Italiji, 35 v Ljubljani, drugi po ostalih univerzah«.
Ko sem čital to vest, so mi misli nehote poletele nazaj tja v čase od leta 1907 do 1914, ko smo mi «akademikovali» v Trstu. Tedaj nas ni bilo 200, ampak kvečjemu kakih 50. Tudi nismo bili «na kupu«, kakor ffedaj tistih 90 akademikov, ki študirajo doma v Trstu, ampak raztreseni smo bili po univerzah v Gradcu, na Dunaju, v Pragi in še drugod. Večinoma smo bili odsotni med šolskim letom; število v Trstu prisotnih ni nikoli presegali 20 in le v počitnicah je naraslo na gornjih približno 50. Glede na ta položaj smo o-
kademsko društvo «Balkan», v katero smo se združili leta 1907. Bilo je, kakor da bi vžgali močan, neutruden motor, ki je brez prestanka brnel in deloval do leta 1914 in še nekaj let po prvi svetovni vojni, dokler ni fašizem pritisnil in razgnal člane društva.
Ko smo začeli z društvom, nismo vprašali ne na levo ne na desno, če je to komu prav. če nas kdo mara ali ne, ampak krepko smo šli na delo. Vsako sredo, dvainpetdesetkrat v letu, smo se zbirali na sestanek, katerega so se udeleževali vsi v Trstu prisotni. Na vsakem sestanku je bilo predavanje iz najrazličnejših strok; predavanju je sledilo živahno razpravljanje, s katerim smo se urili v javnem nastopaniu.
Ko je predsednik zaključil «ofirialni del« je sledil dul-cis in fundo famozni balkanski aneoficialm del«, pri katerem ni manjkalo ne petja
značili kot «ferialno» svoje a- | ne govoranc ne smeha, in ki
je kazal, da se naša mladostna vnema še davno ni izčrpala v »oficialnem delu« sestanka.
Kaj kmalu so začeli hoditi na naše sestanke starejši ab-solvirani akademiki, ki so bili že v poklicnem delu; redno nas je počastil tedanji dolgoletni državni poslanec dr. Ribar ali kak drug tržaški vodilni mož; z eno besedo: v kratkem smo postali važen faktor v življenju tržaških Slovencev.
Le mimogrede naj omenim, da smo imeli na svojih sestankih kot. redne, ljube goste celo vrsto neakademikov, posebno mnogo učiteljev, a tudi marsikateri nižji uradnik in celo skromen delavec se je počutil v naši sredi kakor doma. Demokratičnost nam je bila v krvi in nam je ni nihče im-portiral od nikoder.
Vprašanje »prostorov«, ki danes tako rado služi za izgovor za mlačnost in mrtvilo, za nas «Balkance» ni obstajalo, Svojih društvenih prostorov pravzaprav nikoli nismo imeli. Poznale so nas mnoge gostilne v mestu in vsaka vas v okolici in le za kake posebne priložnosti smo se zatekali h gostoljubnosti kakega «opro-
storjenega« društva, ki je nam niso nikoli odrekli.
Seveda ni šla le našim tedenskim sestankom zasluga, da smo postali ((faktor v življenju tržaških Slovencev«, kakor sem zgoraj omenil. Pravi vzrok temu je bilo naše javno nastopanje in delo. Vsako leto smo imeli več javnih prireditev v mestu in okolici. Glavno breme prireditev smo nosili sami, a znali smo tudi zainteresirati in izkoristiti pomoč vseh mogočih drugih društev, kakor tudi posameznikov.
Vse naše prireditve so bile izredno priljubljene — zvala je pač mladina «na okup«! — in zato tudi aktivne. Pridobljeni denar smo uporabljali za nakup knjig ter ustanavljali ljudske knjižnice, V sedmih letih smo jih ustanovili devet, ne samo v okolici, ampak celo daleč na Krasu. Knjižnice so imele povprečno 200 do 300 knjig, vse so bile v vzornem redu ,ker smo jih stalno nadzirali ter zamenjavali knjige, število čitateljev je šlo v de-settisoče.
Vsako leto smo bili glavni činitelj pri organizaciji velikega Ciril-Metodovega plesa-
Predsednik in večina članov prireditvenega odbora so bili navadno ((Balkanci«. Poleg tega smo si kmalu privoščili tudi svoj posebni veliki ((Balkanski ples«. Pri vseh večjih javnih podvigih, posebno «pri volitvah« so bili »Balkanci« med prvimi delavci. Mnogi naši člani so se poleg tega udejstvovali v drugih društvih, posebno kot pevovodje, telovadni vaditelji itd.
Pišem iz spomina in marsikaj mi ne pride na misel. »Balkanci« smo bili večinoma revni, podpore nismo imeli od nikoder in je niti nismo iskali. Le tržaška Posojilnica nam je, ako se ne motim, naklonila vsako leto ob bilanci majhen znesek Marsikateri naš član je prišel v zadrego, ko je bilo treba plačati vseučiliščne takse. ((Dijaških Matic« tedaj ni biio. Sami smo si pomagali s tem, da smo si ustanovili svoj «Podporni sklad«, v katerega smo zbirali krajcar za krajcarjem. Postali smo takorekoč bankirji in zgodilo se je, da se je celo kak dijak iz Kranjske in Štajerske zatekel k nam po pomoč.
S pravo mladostno vnemo smo nastopali tudi v široki
javnosti, kadar je bilo treba. Ne samo z mnogimi predavanji, nastopi na javnih zborovanjih itd., ampak tudi v ostri politični borbi. Omenim naj le naš dvoboj z listom »Zarjo« (ti ljubi bog, kdo se je več spominja!), ki je bila poizkus da se v Trst zanese strankarska borba po neslavnem kranjskem vzorcu. Ce je »Zarja« žalostno poginila, preden je še prav začela dihati, je to v prvi vrsti zasluga Balkana.
Ponavljam, da smo bili «fe-iialno« društvo in da nas je bile vsako leto povprečno petdeset. Ne morem si misliti, kaj bi se bilo zgodilo, če bi nas bilo 200 in od tega dobra polovica redno doma v Trstu. Zatorej trdim tu. da se mi zdi v uvodu omenjena vest lista »Gospodarstvo« neresnična
Kajti tudi mi smo imeli poleg dela na kulturnem področju še druge skrbi. Vsi smo končali svoje študije in dolga je vrsta zdravnikov, inženirjev, profesorjev sodnikov, odvetnikov, gospodarstvenikov itd., bivših «Balkancev», ki še danes krepko ((brcajo«. Nekateri celo bleste kot še precej svetle zvezde na slovenskem kulturnem nebu, kakor Igo
Gruden, Srečko Kosovel, Lavo Čermelj, Vasilij Mirk, Mirko Polič itd.
Res je, naša doba ni bila športna doba. Toda tudi v športu nismo zaostajali. Posebno Sokol je imel več ((Balkancev«, dobrih vaditeljev (Kernev, Vadnal in drugi).
Tudi za nežni spol smo imeli čas. Najboljši dokaz za to je, da smo vsi s časom zlezli «pod jarem« in da imamo že dober bataljon potomcev.
Da o zabavi ne govorim! Razni naši podvigi, «neoficialni deli«, «biksovi« večeri (tudi za društveno glasilo «Biks» smo imeli čas!) itd. so postali skoraj legendarni, a «zelenih carstev« smo toliko porušili in «republik» toliko proglasili, da se lahko skrije pred nami vsaka svetovna vojna.
Vem, da se mi bo reklo: Vse to so rožnato pobarvani spomini starega mačka, kateremu so otopeli kremplji. Naj bo! Mogoče svoj čopič res malo preveč vtikam v lonček z rožnato barvo. Eno pa moji bežni spomini dokazujejo: Ni
treba prijeti za delo, če je človek — mlad! In šlo bo! Dela pa ne manjka.
Naj se mi tudi ne poreče, da so svoječasno bili bolj ugodni pogoji in pa mogoče celo, da je bila tedanja akademska generacija bolj nadarjena. To so prazne marnje. Mladina je zato mlada, da se zaprek in težav ne ustraši. A vsaka generacija ima svoje vrhove; holme, griče in gore. Naj povem, da je naša generacija imela tudi mnogo skromnih in prijaznih »dolinic«!
200 slovenskih akademikov je baje v Trstu. Nemogoče! To bi se moralo čutiti in videti! Zato ponavljam, da tej časopisni vesti ne verujem. Očitno gre za pomoto. Gotovo je ena ničla preveč. Naloga slovenskih tržaških akademikov je, da se preštejejo in da listu ((Gospodarstvo« pošljejo primeren popravek. Potem bo vse razumljivo. Kajti 20 borih ((mandelj cev« ne more delati čudežev!
Mene pa, prosim, da naši akademiki obvestijo s kratko
treba čakati na pomoč in na dopisnico, da bom tako vsaj
pobudo od zunaj, ni treba čakati na »društvene prostore«, ampak krepko in korajžno je
enkrat videl od njih mal znak življenja!
Dr. Fortunat Mikuletič
I fr\pi J p	Vremenska napoved	za danes:
II Ix r A/l (■	Oblačno z redkimi	padavina-
| |\LIV1 L	mi' — Temperatura	brez spre-
membe. — Včerajšnja najvišja
temperatura v. Trstu je dosegla 11; najnižja 9.4 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
2. DECEMBRA 1952
namoam
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddajie: Jug. cone Trsta: 17.30:
Johan Sebastjan Bach: Toccata in fuga v d-molu. — Trst II.:	.
18.15: Šostakovič: Koncert za klavir, op. 35. i»-w-Beethovnove uverture. Trst Iz: 2L'00.	•	....
ni: «11 Tabarros. — Slovenija: 18.00: PestmJ 1040-Mirka in Danila Bučarja, poje moški zbor. to-* • Klavirske skladbe Detoussyja in Ravela.
Na bližnjem igrišču v Vidmu Triestina izsilila eno točko
Domačini so bili boljši v prvem polčasu, gostje v drugem - Množice gledalcev iz Trsta - Prvi letošnji zunanji uspeh Triestine
(Od našega posebnega dopisnika)
Regionalni dvoboj Udinese-Triestina je bil v središču velikega zanimanja športnega občinstva Trsta in Vidma. V o-poldanskih urah so spremljevalci gostujočega moštva naravnost preplavili furlansko prestolnico s posebnimi vlaki, avtobusi, osebnimi avtomobili. Na stadionu Moretti se prvi polčas to znatfio število Tržačanov ni opazilo, šele v drugem delu, ko je Triestina izenačila in se na poraz skoraj ni več mislilo, so domači spregledali, da so manjšina vsaj v zmožnosti kričanja.
V tekmi brez zmagovalca in premaganca nikomur ni bila storjena krivica. Tudi če bi za nogomet lahko uporabili boksarski kriterij določitve zmagovalca po točkah, bi se v sodnikovi koži odločili za neodločen konec.
Domačini so v prvem polčasu bili v premoči. Plačilo za to premoč je v dovoljni meri izražal Szokejev gol, do katerega je prišlo v 23. minuti takole:	nervozni	Mozzambani	je
REZULTATI : Atalanta - Como	1-1
Fiorentina - Bologna	1-1
Milan - Lazio	3-1
Novara - Napoli	3-2
Inter - Roma	3-1
Ssmpdoria - Pro Patria	1-9
Spal - Juventus	2-2
Torino - Palermo	3-1
Udinese - Triestina	1-1
streljal out proti Ploegerju, hi-ri prenos žoge pred gol, kjer 'e nanjo startal iz vrat Nucia-'i čeprav je videl, da jo ima Szoke že v svojem območju, itrel, Szoke se je znašel skup-10 z Nuciarijem na blatnem terenu pred golom, žoga pa seveda v mreži. Udinese je v tem lelu imela več od igre; tržaški rvezi sta igrali, deloma seve-la prisiljeni od nasprotnikovega pritiska, defenzivno, med obrambo in La Roso, Ispirom, Boscolom je manjkalo zato važno transmisijsko kolo in kolesje je škripalo. Zoge, ki se prešle nevarno sredino, so postale plen ostre obrambe domačih. Tudi pred tržaškim golom je obramba dobro čistila. Zlasti Feruglio, dolgoletni igralec Udinese, je dobro poznal svoje kaline in je Darina popolnoma onemogočil. Bil je morda najbolj koristen igralec Triestine na igrišču. Feruglio ie svojega nasprotnika v zadnji minuti polčasa med drugim tudi grobo zrušil, toda sodnik ni žvižgal enajstmetrovke, marveč se je zadovoljil z drugo odločitvijo Poslal je igralce na počitek.
Pri stanju 0-1 nobena defenzivna taktika ne bi poraza
LESTVICA Inter 11 9 2 0				21	6	20
Juventus	U	8	2 1	32	10	18
Milam	11	7	1 3	18	10	13
Roma	U	6	3 2	13	10	15
Bologna	11	6	2 3	20	13	14
Laizio	11	6	2 3	16	12	14
Fiorentina	11	3	S 3	10	12	u
Napoli	11	4	2 3	17	18	10
Atalanta	11	3	4 4	15	18	10
Torino	u	3	3 5	13	17	9
Udinese	u	3	3 5	12	18	9
Triestina	u	2	4 S	16	19	8
Pro Patria	u	3	2 6	14	20	8
Como	11	2	4 3	8	12	8
Palermo	11	2	4 S	13	20	8
Spal	u	1	5 S	8	14	7
Novara	u	2	3 6	12	25	7
Sampdoria	u	1	S S	7	13	7
spremenila v uspeh, Enajstori-1 ca se je po trenerjevih navodilih zagnala v napad, v tem pa je Triestini pomagala tudi utrujenost videmskih igralcev, ki so v prvem polčasu diktirali zelo hitro igro. Kot burja so se zaletavali napadalci ob zid videmske obrambe in po nekaj minutah ja kazalo, da je konec razgrajanja. Tedaj se je pojavil drugi val. V 23. minuti je Menegotti iz same gol črte izbil žogo v polje (vratar Pin na tleh), takoj nato nekaj nevarnih prodorov Boscola po krilu in v 27. minuti gol. Boscolo je tekel vzdolž igrišča, preigral prvega -nasprotnika, ki se mu je približal in zavil proti golu, obšel Menegottija in se pojavil pred Pinom. Tržaško levo krilo je precizno streljalo polvi-soko in mimo dobro plasiranega vratarja, ki je praktično zapiral ves dosegljivi prostor med obema vratnicama, je Boscolo dosegel izenačenje.
V tem delu je Triestina igrala dobro. Soerensen se je znašel, oziroma našel ljudi, s katerimi je lahko gradil igro, In-vernizzi (kmalu po začetku prvega polčasa sta zamenjala mesti s Petagno) je ponovno nakazal možnosti ofenzivnega igralca, tudi La Rose v tem času Tubaro ni vselej mogel držati.
V poslednjih minutah je U-dinese zopet prevladovala, vendar nismo imeli vtisa, da bi lahko prišlo do gola. Mirna terenska premoč brez hudih namenov v pričakovanju konca. Preden je Gemini odžvižgal «voljnoy> je. imel priliko, da dosodi enajstmetrovko, tokrat v korist Triestine. Menegotti je zrušil Soerensena v kazenskem prostoru . Psihološko ni bil najbolj ugoden trenutek za najtežjo kazen in razburljivi Rimljan je kot ob koncu prvega polčasa v skoraj identičnem položaju tudi sedaj zatisnil eno oko.
m. v.
TEKME PRIHODNJE NEDELJE :
Bologna - Napoli; Como - Lazio; Fiorentina - Atalanta; Inter - Udinese; Juventus - Milan; Novara - Spal; Pro Patria - Palermo; Roma - Sampdoria; Triestina - Torino.
rrimorshi nogomet
Idrija je izgubila proti Garniziji iz Ajdovščine, Primorje pa tesno proti Železničarju II.
Na igrišču v Sežani so v nedeljo igrali tekmo Ilirija - Garnizija JLA Ajdovščina. Končala se je zmago vojakov z rezultatom 2-0 (1-0). Pri stanju 0-0 je v 10. minuti igralec Ilirije Stoka zgrešil enajstmetrovko. Igra je bila precej izenačena, ob koncu je zmagala boljša kondicija. Pri enajsto-rici Proseka-Kontovela se je odlikoval Husu in novi 17-letni vratar. Igrišče je bilo težko, deloma je motila tudi megla.
Železničar II. iz Nove Gorice je na istem igrišču premagal Primorje s tesnim izidom 2-1 (1-1). Primorje je nastopilo z nekaterimi rezervnimi igralci. Sele v zadnji minuti igre je desno krilo Železničarja zabilo gol zmage. Pri stanju 1-1 sodnik ni priznal Kuretovega gola. Premaganci so zaslužili vsaj neodločen rezultat.
V Ajdovščini je domača Mla-
dost porazila Zarjo iz Bazovice s 5-0. Sodnik je kmalu po začetku tekme izključil branilca Peršiča (vrnil je nasprotniku brco) in Zarja je igrala s samimi desetimi možmi. Proti enajsterici take vrednosti, kot je Mladost, je seveda bilo nemogoče misliti na uspeh.
Lestvica primorske podzveze; Železničar Sežana (5 odigranih tekem) 10 točk; Mladost (5) 6; Branik (8) 4; Zarja (3) 2; Pivka (4) 2; Ilirija (3)	0; Pri-
morje (4) 0.
KARTUN, 1. — V svoji prvi tekmi turneje je AIK iz Stockholma izgubil proti nekemu domačemu moštvu z 2:1.
PRIJATELJSKA KOGOMKTiJA TEKMA
Beograd-Ljubljana 1-1
Zaradi finalne tekme za jugoslovanski pokal, ki je bila dan prej, so v nedeljo moštva jugoslovanska lige počivala. To so izrabili beograjski igralci za medmestno tekmo proti Ljubljani. Pri domačih so nastopili mladi igralci BSK, Zvezde in Radničkog, ki so se predstavili kot simpatična celota. Kompletni ljubljanski enajstorici je uspelo doseči neodločen rezultat 1-1 (1-1). Gledalcev je bilo samo 6000, ki pa so popolnoma prišli na svoj račun.
Po mnogih napadih z obeh strani je beograjska reprezentanca dosegla z Jocičem prvi gol. V zadnji minuti prvega polčasa so Ljubljančani izenačili. Toplak je preigral dva nasprotnika in z razdalje 10 metrov neubranljivo streljal v mrežo. V drugem polčasu je bilo mnogo priložnosti za spremembo rezultata, vendar so vse ostale neizkoriščene tudi zaradi
odlične igre obeh obramb. Sodnik Jakovljevič je vodil tekmo v škodo gostov.
NEW YORK, 1. — Predsednik atletske komisije zvezne države New York Christen-berrly je danes izjavil, da se bo svetovni boksarski prvak srednje kategorije Sugar Ray Robinson moral odločiti. Robinson lahko izbira med plesom in obrambo naslova prvaka.
Komisija bo imela v petek svoj redni sestanek in če do tega dne ne bo Sugarjevega odgovora, bo to za komisijo pomenilo, da je Robinson brez borbe predal naslov.
Robinsonov menažer Gain-ford vztraja na trditvi, da bo Ray še nastopil. Trdi tudi, da je imel razgovor z angleškimi zastopniki Randyja Turpina in da se je z njimi razgovarjal za morebitni dvoboj.
JUGOSLOVANSKO
SAHOVSKO PRVENSTVO
Fuderer in Trifunovič
imata točko prednosti
BEOGRAD, 1. — Rezultati z jugoslovanskega šahovskega prvenstva: sedmo kolo: Ivkov -Nedeljkovič remi; Fuderer -Andrič 1-0; Trifunovič - Pirc remi; Božič - Kržišnik prekinjeno; Trajkovič - Rabar remi; Puc - Vukovič 1:0; Djuraševič -Milič remi; Bogdanovič - Djaja remi; Udovčič - Krivec 1:0; Gligorič - Matanovič 0:1
Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale takole: Puc - Djaja remi; Djuraševič -Krive« remi; Pirc - Fuderer 0:1.
Osmo kolo: Ivkov - Fuderer remi; Andrič - Trifunovič remi; Krivec - Gligorič 0:1; Djaja - Udovčič 0:1; Nedeljkovič -Matanovič 0:1; Pirc - Božič 1:0; Vukovič - Djuraševič remi; Rabar - Puc remi; Kržišnik - Trajkovič 0:1; Milič - Bogdanovič 1:0.
Stanje Po osmem kolu: Fuderer, Trifunovič 6; Puc, Pirc, Ivkov, Milič 5; Gligorič, Matanovič 4.5, itd.
ŠESTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE ,.P0 ARGENTINI"
Prva zmaga domačih
MENDOZA, 1. Start na današnjo šesto etapo La Paz -Memdoza so prenesli na 4. uro popoldne, predvsem zaradi nevzdržne vročine. Današnja etapa je bila bolj podobna evropskim kot prejšnje. Cesta se je vila med dvema vrstama dreves, v bližini pa so dobro vidne gore. Poleg tega je cesta asfaltirana, delno narejena celo iz betona. Večjih višinskih razlik ni. Kljub tem dejstvom, ki bi favorizirali evropske vozače, pa je zmagal Argentinec Cri-spin pred rojakom Moviom, Italijanom Loglijem in tretjim Argentinec Valmitjano.
Finančni minister ga sili
da ponovno obleče rokavice
LONDON, 1. — Bivši svetovni boksarski prvak lahke kategorije Mills je izjavil, da je začel ponovno s treningom,
ker kot organizator boksarskih prireditev in zaradi visokih taks ni imel uspeha. Mills je opustil boksanje pred tremi leti in ima danes 33 let. Doslej je organiziral vrsto prireditev, ki so bile vse dobro obiskane. Poleg tega pa je tudi lastnik neke kitajske restavracije. Mills je dejal, da s finančnim ministrom izven ringa ne more zmagati, zato bo začel z boksom in morda uspel. Do tega sklepa ga je pripravil zgled Farra, ki kljub 39 letom in po desetletnem premoru še vedno dosega uspehe in dobre zaslužke.
NEW YORK, 1.	—	Fred
Wildl, ameriški prvak v teku na 5000 in 10.000 m, je osvojil včeraj naslov državnega prvaka v gozdnem teku (10.000) v času 32:31.0; drugi je bil Horace Ashenfelter, olimpijski zmagovalec v teku na 3000 m čez ovire.
ZADNJA POROČILA
NAMEN ElSENHOWERJEVEGA POTOVANJA NA KOREJO
SEVERNOKOREJSKE UTRDRE VZDOLZ BOJIŠČA
založene z vsem potrebnim za večletno borbo
NEMŠKE OBOROŽENE SILE
Dila ruskem področju je pod orožjem že nad sto tisoč Nemcev pod nadzorstvom sovjetskih častnikov
Radio Peking napada generala Eisenhowerja kot krvoločnega vojnega hujskača in sovražnika azijskih narodov - Bolniš nica italijanskega Rdečega križa na Koreji je pogorela
TOKIO, 1. — Z bojišča poročajo le o omejeni dejavnosti čet na obeh straneh. Tipajoči napadi Severnokorejcev so bili povsod odbiti. Nepovoljne vremenske prilike so ovirale tudi letalske operacije. Ponoči je sedem letečih trdnjah odvrglo 70 ton bomb na oskrbovalno središče južno od Von-sana. Bombniki pri tem niso naleteli na protiletalsko o-brambo nasprotnika.
Peta zračna sila javlja, da so zavezniki v novembru sestrelili 23 severnokorejskih reakcijskih letal in verietno nadaljnje 4, sami pa da so izgubili v tem času 4 letala vrste «Sabre». Zračne sile ZN so na Koreji izgubile v novembru skupno 18 letal; 9 od teh je sestrelilo severnokorejsko protiletalsko topništvo, 3 so bila sestreljena v bitki, pet pa je bilo izgubljenih iz drugačnih vzrokov.
Radio Peking je danes silovito' napadel novega ameriškega predsednika Eisenho-werja in ga označil za krvoločnega vojnega hujskača in zagrizenega sovražnika azijskih narodov. Kitajska oddajna postaja trdi, da gre Eisen-hower na Korejo zato, da bi prepričal južnokorejskega predsednika Ria, naj sprejme pomoč japonskih čet in čet nacionalistične Kitajske v borbi proti Severnokorejcem. Radio Peking zatrjuje, da japon sko javno mnenje ne bo dovo lilo pošiljanja japonskih čet na Korejo in da prav tako ne bodo na bojišču uporabljene nacionalistične čete, ker je prevelika nevarnost, da bi se predale Severnokorejcem.
Agencija «Nova Kitajska« pa zatrjuje, da so kitajsko - korejske sile izpopolnile. «neza-vzretno obrambno črto vzdolž bojišča od obale do obale«. «Obrambna črta«, pravi agencija, »razpolaga z neprobojni-
rai zaklonišči in je pravcati, čudež v zgodovini vojnih gradenj. V velikanskih skladiščih in notranjosti utrb so nagomi-ljene uniforme in zimska oblačila vseh vrst, konzervirana živila, municija in drugačna oprema. Tudi zaloge bencina so polne in bodo zadostovale za več let. V utrdbah in predorih«, zaključuje Nova Kitajska, «so bile razmeščene peči, ki so prav tako uporabne za ogrevanje kakor za kuhanje živil«.
Po vesteh iz «zelo visokih krogov«, naj bi bil namen obiska generala Eisenhowerja na Koreji v glavnem naslednji; I. proučiti možnost omejene vojaške ofenzive, ki bi potisnila trenutno bojno črto za okrog 150 km proti severu; 2. znatno okrepiti napadalno moč južno-korejskih čet s povečanjem vojaške opreme in modernega orožja; 3. urediti vprašanje ja-ponsko-korejskih odnosov. Zanikana pa je bila v teh krogih možnost morebitne splošne ofenzive, s katero naj bi se prepodilo nasprotnika z vsega korejskega polotoka. Po mnenju teh krogov pa bo skušal predsednik Singman Ri posebej vztrajati prav na tej zahtevi, ko se bo sestal z generalom Eisenho wer jem.
Vojaška bolnišnica italijanskega Rdečega križa v bližini Yongdongpo, v kateri so do zdaj zdravili nad 60.000 korejskih civilistov in vojaških ranjencev, je včeraj iz neznanega vzroka pogorela. Rošeno je bilo vseh 147 bolnikov. V bolnišnici je bilo zaposlenih 90 Italijanov in 75 Korejcev, bolnišnica je bila del prispevka italijanske vlade k akciji ZN na Koreji.
Japonska se otepa oborožitve
TOKIO, 1. — Japonski ministrski predsednik Jošida je
danes izjavil v parlamentu, da bo njegova vlada odklonila oborožitev države, tudi če bi bila oborožitev postavljena, pod pogoj za sprejem Japonske v OZN. Vsekakor pa je govornik izrazil upanje, da general Eisenhower in njegov bodoči državni tajnik Foster Dulles, ki dobro poznata japonski položaj, ne bosta zahtevala od japonske vlade kaj takega, zlasti zato, ker ustava nasprotuje oborožitvi.
KAIRO, 1. — Glasnik egiptovske vojske je danes najavil, da bodo izpustili na svobodo 22 političnih zapornikov, interniranih v neki vojaški šoli od 7. septembra, t j. od dne, ko je bila ustanovljena vlada generala Nagiba. To je že drugi seznam izpuščenih oseb v zadnjih dveh tednih. Med njimi so; bivši ministrski predsednik Nagib el Hila-li, bivši vodja kraljeve vlade Hafez Afifi, bivši notranji minister Mortada el Maragi, bivši finančni minister Abdel Motaal, bivši policijski poveljnik general Ahmed Talat, bivši vafdistični minister za javna dela Osman Moharan in drugi. Glasnik je dodal, da bo v tem tednu verjetno izpuščenih nadaljnjih 34 političnih osebnosti.
Bivši Farukov finančni svetovalec Elias Andraos je danes izjavil, da so trditve Faruka glede ravnanja z jetniki v Egiptu lažne in izmišljene. Andraos je poudaril, da ga ves čas V zaporu ni nihče nadlegoval.
BONN, 1. — Angleška visoka komisija v Nemčiji je objavila danes poročilo, iz katerega se da razbrati nekaj podatkov o oboroženih silah v Vzhodni Nemčiji. Poročilo zagotavlja, da je na ruskem področju trenutno pod orožjem nad 100.000 mož, odnosno vsaj 35.000 več nego pred šestimi meseci. Poleg tega ustanavljajo v Vzhodni Nemčiji letalske sile, ki štejejo že 5000 mož in mornarico s 4000 možmi.
Sodeč po poročilu, se iz skromnih začetkov razvija v Vzhodni Nemčiji dobro organizirana in moderno opremljena vojska pod nadzorstvom ruskih častnikov. Kopne sile so razdeljene v tri divizije s poveljstvom v Pasewalku. Te divizije so opremljene s tanki, protiletalskim topništvom in' samogibnim topništvom. Mornarica in letalstvo pa sta bolj zaostala. Mornarica, ki jo imenuje »pomorsko policijo«, razpolaga z okrog 50 manjšimi enotami in s tremi skupinami obalnih čolnov novejše, izdelave Kar zadeva letalstvo, pa so že pričeli uriti moštvo, uporabljajoč pri tem ruska letala
ha plodnega ozemlja. Posebno zaskrbljenost vzbuja zlasti položaj v dolini Loire, kjer je voda velike reke in njenih pritokov poplavila obsežno področje, tako da so morale oblasti izprazniti nekatere vasi in spraviti na varno prebivalstvo in živino. Vodna raven Senne se stalno dviga. Danes zjutraj je bila 2 m nad normalo. Dotok Senne Loing je poplavil vas Souppes.
Atomsko topništvo
NEW YORK, 1, — Robert S. Allen piše danes v listu «New York Post«, da bo ameriško poveljstvo v prihodnjih dvajsetih dneh enkrat napravilo poskus v Nevadi s prvim atomskim topniškim izstrelkom. Poskus bo prvi te vrste v zgodovini. Po mnenju novinarja se bodo ob tej priliki poslužili novega 280-milimetr-skega pregibnega topa, o kate-tem se je prvič govorilo letošnjo jesen, češ da lahko strelja navadne kakor tudi atomske izstrelke.
JOHANNESBURG, 1. — Na področju zapadno od Johannesburga je nastal včeraj zračni vrtinec, ki je skoraj popolnoma uničil vas ATberty_ nesville. Vrtinec je povzročil veliko razdejanje in izpod ruševin lesenih koč domačinov so zaenkrat potegnili 40 mrtvih, medtem ko je ranjenih nad 500. Predvidevajo, da se bo število žrtev še povečalo. Med mrtvimi in ranjenimi so v glavnem ženske in o-troci. Na stotine ljudi, v glavnem belci, so priskočili nesrečnim domačinom na pomoč in se javili kot dajalci krvi. Rdeči križ organizira reševalne skupine in nabira prispevke za ponesrečence. Zupan Johannesburga pa je organiziral nabiralno akcijo v prid žrtvam.
JERUZALEM, 1. — Izraelska vlada je danes protestirala zaradi preleta ameriških mornariških letal nad ozemljem Izraela. Skupina letal šeste ameriške flote je namreč danes zjutraj letela nizko nad Jeruzalemom. Protest je bil izročen ameriškemu poslaništvu v Tel Avivu.
DUNAJ, I. — Izvršilna komisija zavezniškega štiristran-skega nadzorstvenega sveta je danes odobrila avstrijsko-itali-Ijanski kulturni dogovor.
Posledice slabega vremena
v Franciji m Angliji
LONDON, 1. — Močan veter je nanesel ponekod do 3 metre snega. Na ta način se je znašlo popolnoma odrezano od sveta trgovsko mesto Merthyr Titfil. Kakor zatrjuje tamkajšnja policija, bodo morali mesto, ki šteje 61.000 prebivalcev, oskrbovati s helikopterji, ako se položaj ne bo izboljšal. Tudi iz drugih krajev Anglije poročajo, da je zapadlo mnogo snega in da so ponekod reke prestopile bregove ter preplavile večje površine obdelanega ozemlja.
Neurje zadnjih dni je prizadelo tudi Francijo. Po 48 urah nenehnega deževanja so polne reke Senna, Loira, Rodan in Saona ponekod prestopile bregove ter preplavile na tisoče
C itatelji	in
Uprava „PRIMOR»KEGA DNEVNIKA1* je sklenila darovali tistemu, Iti postane nov naročnik pred 1. januarjem 53, ali kdor poravna celolf tno naročnino za 1. 1953, v znesku L 3200.- vnaprej pred 31. januarjem 53, eno naslednjih knjig.
1. SLOVENSKE TsARODISE PRAVLJICE
2. France Bevk: IZBRAIS l SPISI, I-
3. Jože Pahor: HODIL PO ZEMLJI SEM
PnAŠl
4. FranŠijancc: ALBER'1 SIRE
5. Feigel-Nanut: BENEŠKA SLOTEMJA!
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO m v Italiji.
Uprava ..PRIMORSKEGA DNEVNIKA"
KINO
v x it s i'1
Rossetti. 16.30: «Naval Mongolovi A. Blyth, D. Ferrara. Excelsior. 15.30: «Oči brez Izraz« L Olivier, J. Jones. Nazionale. 15.30: »Veliko acbot.
K. Douglas.
Fenice. 16.30: «Ljubilasem čenča«, J. Garfield, S. Filodrammatico. 16.00:	«	j
kraljica«, K. Hepburn, Bogam Arcobaleno. 15.30: «Go£** ka nad usodo«, S. Haywa Astra Rojan. 15 30: »Karavana P rakov«, E. Flynm. . Alabarda. 16.00: bič«, K. Grayson. M. ban». } Ariston. 16.00: »Rdo*e se ’
Armonia. 15.30:	'f*
A. Magnami, H. Vallooe. Aurora. 15.00: «*»*£* & blagom«, E. RoMi Dr ^orce™, Garibaldi. 15.00:
V. Mc Laglem O® * nto Ideale. 16.00:	«Trop«U
Sabu, B. Ferreira.	Mari.
Impero. 15.45:	»Fregola«,	M*
ka ROokk.	cMvano Man-
Italia. 16.00: «Ana», s,‘v vaUone.
gano, V. Gassman, «.
Viale. 16.00: «Mata Har», bo, R. Novarro.	^
Kino ob morju. Danes MP -Moderno. 16.00:	«AkCija
Masslmo. 15.30: «Dva teore bežni«, J. Povvell, R. Mon„ n** Savona. 15.00: «En dan Yorku», G. Kelly.	-,»*
Secolo. 16.00: «Odpadnikov° menje«, C. Charisse.	jj-
Ferroviario (S. Vito). Da pirto.	lil
Vittorio Veneto. 16.00: «DUS> srce« F. Tagliavinl.
Azzurro. 16.00: »Nikdar ne jo«, G. VVithers, J. Dona": D. Belvedere. 16.00: »Kačja si*“" Lamour, Dan Durea. ,w, Marconi. 16.00: “Zorrove ^ Novo cine. 16.00: »Hladda ' Foch, E. Keyes. Spansk^ Odeon. 16.00: «Dekleta S ga trga«, L. Bose, C. r^roCi». Radio. 16.00: »Zapušie«1 *"•
RADIO
.1 l'«OSbOVAS^?4 O O A K T H » *
254,6 m ali H«	5j
TOREK 2. decembra uffli
13.30 Poročila, N-30 kj J7.30 razgledi. 14.40 Domači zvv ^ ln Johan Sebastian Bach._j . jUgp. fuga v d-molu. 17.40 r trikov-slovanskih narodov, l®-'., , orke-nii pogovori. 18.40 R1® ne vest*-stri igrajo. 19.00 Več^ g*. 20.00 G. Puccini: M; ,,oO P*'5' terfley, opera v 3 deJ- ,a jahKO na glasba. 23.10 GlsS~hilj.
noč. 23.30 Zadnja
TUH f |J'
306.1 m ali 980 U.N Z*
11.30 Lahki	Por^1.
vsakega nekaj.	potov)1.
Glasba po željah. ,7,30 14.15 Lahke melodij'- ‘ jt; K°n' na glasba. 18.15 Sošta^ 35 cert za klavir op. 3'-^, graji j” thovnove uverture. 1 j sna. 1 _
ljudje. 19.15 Pestra g
esc ra s" ,r por01 Angleščina po radiu, 1 ■ . 20.45 čila. 20.00 Slovenski Lahke melodije. 21.00 D . purana povest — Vaffe: «Se*» „2.00 žirek«. 21.30 Slavni pe-vc*. ^42 Čajkovski: Simfonija št. &■ . jn Komorna glasba. 23.00 T^)*oa\-valčki. 23.15 Poročila. 23.32 nočna glasba.
> 11 n x «.
11.15 Mednarodna folklora. JL
Komorna glasba. 12.15 MelO“lc
orkester 14.25 Pojeta Roberto
NJ'
rolo In Edith Piaf. 18.C0 Orkc»' modernih ritmov. 18.30 DPrjo glasba. 19.25 Lahka glasba,
G. Puccini:	«11	Tabarro«.	^'30
Italijanske narodne pesnil. Plesna glasba.
8 1,01 ES11J-*
327,1 m, 202,1 rn, 212.4 ^ 12.00 Opoldanski koncert-^ Poročila. 15.10 Zabavni ^ 16.00 Popoldanski koncert u<r sike simfonične glasbe. 17-j V peretnega sveta. 18.00 s^ija Mirka in Danila ^
spija Mirna in
poje moški zbor. 18.40 R9«el
skladbe Debussyja 1»
20.00 Dr. Leo MRČinsk- „j,g)F osnovnih načel Iz dušev ne. 20.15 Odlomki iz	£
ne, Dvoraka in Cajkovs poro*1'*-Zabavne melodije.	F
22.15 Komorna oddaja Beethovna.
Challek
iLickm!)
149
Prevedel prof. dr. Pr. Bradač
v
Na ta odgovor, je bil povedan brez zlobe in čdstno naravno ln vnemarno, so se začeli gledalci krohotati, sodnik se je smehljal m doktor Buzfuz je strašno neumno gledal. Po kratkem posvetovanju z Dodsonom in Foggom se je učeni doktor spet obrnil k Samu in rekel, skrivaje svojo nejevoljo: »Zdaj, gospod Weller, vas bom vprašal nekaj drugega, če dovolite.«
»Prosm, gspud,> je odgovoril Sam pri najboljši volji.
»Ali se spominjate, kako ste Sil nekega večera v novembru h gospe Bardellovi?«
»Prou dobr.»
«Torej na to se spominjate, gospod Weller,» je rekel doktor Buzfuz in pogum mu je rasel. «Sem si mislil, da morda vendar še nekaj izvemo.«
«Jest sm s tudi skori mislu, gspud,» je rekel Sam, nakar se je občinstvo začelo smejati.
«Dobro; vi ste, fe se ne motim, sli tja, da bi se malo pomenili o tej pravdi, kaj ne, gospod Weller?» Je poizvedoval doktor Buzfuz ter premeteno gledal na poroto.
«Sou sm ke, de b plaču najemnina, ampk guvurila sva ven-dr o tm procese,« je odgovoril Sam.
«0, vidva sta se torej pogovorila o tem procesu,« je rekel
doktor Buzfuz; obraz se mu je razjasnil, ker je slutil važno odkritje. «Kaj se je torej o tem govorilo? Bodite tako prijazni ln povejte nam to, gospod Weller.»
»Z najveoem veselam, gspud.« je odgovoril Sam. »Po par neumneh opazkah th spuštvaneh g&pa, k sa ble dones tudi zaslišane, sa začele dame na use pretege hvalt pusteno vedejne gspudu Dodsona in Fogga — th dveh gspudu, k sedeja bliz vas.« To je seveda obrnilo splošno pozornost na Dodsona in Fogga, ki sta se delala poštena, kar sta mogla.
»Advokata tožiteljice,« je rekel doktor Buzfuz. «One so torej govorile zelo pohvalno o gospodih Dodsonu in Foggu, advokatih tožiteljice, kaj ne?«
«Da,» je rekel Sam, »rekle sa, koku je tu ud neh lepu, de sta se zauzela za ta stvar sam na špekulacja in de na uta pu-girbala nfl gnarja, če ga na ut izvlekla iz gspuda Pickwicka.«
Na ta nepričakovani odgovor je udarilo občinstvo v strašen krohot; Dodson in Fogg sta zardela kakor petelina, se nagnila k doktorju Buzfuzu in mu hitro pošepetala nekaj na uho.
»Imate docela prav,« je rekel doktor Buzfuz glasno in hlinjeno mimo. »Je res odveč, milord, vleči kako izpoved iz neumnosti te priče. Ne bom več mučil sodišča z nadaljnjim zasliševanjem. Odstopite, gospod.«
«Me Zeli morde kdu izmed gspudu kej prašat?« je vprašal Sam, pobiral klobuk in se previdno oziral.
«Jaz ne, gospod Weller, hvala,« je rekel doktor Snubbin in se smejal.
«Lahko odstopite, gospod,« je ponovil doktor Buzfuz in nestrpno mahal z roko. Sam je odšel, ko je pokvaril zadevo gospoda Dodsona in Fogga, kolikor je le mogel in se menil za to, kar se je tikalo gospoda Pickwicka tako malo, kolikor je bilo mogoče; to je že davno prej temeljito premislil.
«Dovoljujem si tudi pripomniti, milord,« je rekel doktor Snubbin, »in upam, da nam to prihrani zaslišbo nove priče, da
je gospod Pickwick opustil svoj poklic ter razpolaga neodvisno z znatnim premoženjem...«
Potem je govoril doktor Snubbin poroti v korist gospoda Pickwicka, in sicer neizmerno dolg in goreč govor, v katerem je nadvse hvalil vedenje in značaj gospoda Pickwlcka, toda ker morejo naši Citatelj i laže točno soditi o zaslugah in vrlinah tega gospoda, kakor sam doktor Snubbin, se nam ni treba ba-viti z govorom tega učenega gospoda. Skušal je dokazati, da so se pisma, o katerih se je govorilo, nanašala samo na obed gospoda Pickwicka, ali pa na priprave v njegovem stanovanju, ko se je vračal z izleta. Zadostuje torej, če dodamo, da je storil za gospoda Piokvvieka vse, kar je mogel in najboljši človek, kakor ve vsakdo iz starega pregovora, ne bi mogel storiti več.
Gospod sodnik Stareleigh je vse na kratko ponovil v stari, preizkušeni obliki. Prečital Je porotnikom toliko svojih opazk, kolikor jih je mogel razluščiti pri tako kratkem zapisku, ter sproti razlagal in dokazoval. Ce je bila gospa Bardellova v pravici, Je po njegovem mnenju Jasnejše kot sonce, da je bil gospod Pickwick v krivici; in če smatrajo gospodje porotniki pričevanje gospe Cluppinsove za verjetno, mu bodo verjeli, če ga ne smatrajo, mu ne bodo verjeli. Ce so prepričani, da gre tu res za kršitev obljube zakona, bodo določili za tožlteljico tako odškodnino, kakor jo imajo za primemo; če pa se jim zdi, da zakon sploh ni bil obljubljen, ne naložijo obtožencu prav nobene globe. Nato so porotniki odšli v stransko sobo, da se o tej stvari • pogovore, in sodnik je odšel v svojo zasebno sobo, da se okrepča s pečeno bravino in čašo vina.
Minilo je četrt ure tesnobne napetosti; porotniki so se vrnili in sluga je poklical sodnika. Gospod Plckwick si je nasadil naočnike ter gledal na predsednika z nemirnim obrazom in utripajočim srcem.
»Gospodje!« je rekel mož v fml obleki, »soglašate vsi z razsodbo?«
«Da,» Je odgovoril predsednik.	, , „,.nCa?*
»Ali ste se odločili v korist to/.iteljice ah obt «V korist tožiteljice.«
«S kakšno odškodnino, gospodje?«
«Sedem sto petdeset funtov.«	.-7110 -cr
Gospod Pickwick .le snel naočnike, jih °Prezn taKJiil vtaknil v etui in spravil v žep; potem si je skrbno * ^ go-kavice in, ves čas zroč na predsednika, mehanično spodu Perkerju in modri vreoicL	niača1 90 :!«■
Ostali v neki stranski sobi. kjer je Perker P*	j priJ*
stroške, in tu se je tudi gospod Pickwick sešel s b	^ela
teilji in je srečal gospoda Dodsona in Fogga, ki sva ke in bila zadovoljna.
«No, torej, gospoda,« jima je rekel PickwicK- ^ sVojes «No torej, gospod,« je ponovil Dodson zase	^
druga.	,	ne?» je vp
»Vi mislite, da prejmete svoje stroške, kuj šal PIckwlck.	Dodson
Fogg je odgovoril, da je to zelo verjetno, smehljaje dodal, da bo to poskusil.	^cnoda	Dodson■ ,
«Kar poskusita in še enkrat poskusita. S0SjJ dobita ■% Fogg,« je rekel ostro Pickwick, «toda od men ral vse esta-
Kali,''.a strnšlfA niti »o	n i n n na če bi
življenje prebiti v ječi za dolžnike.«	w	dobro Pretf
»Ha! ha!« se je smejal Dodson. »To sl	. k t	^
slili pred najbližjo sodno sejo, gospod PicKJ" d pjckvvick.* «He, he, he! To bomo kmalu videli, S°	P^	,,
je režal Fogg.	govoriti	ni
Gospod Pickwtck od Jeze in nejevolje s	odvedji	k	vr
njegov pravni zastopnik m prijatelji so g	gajn	\yelier
ter mu pomagali v kočijo, ki* j o je pozon poklical.	(NadaUevanje	sl
Odgovorni urednik STANISLAV KENK.O — UHEDNISTVO: ULICA MONTECCH1 St 6 III	nad. — Telefon	Številka »3-808	ln 94-638.	—	PoStnl
predal 502.	— UPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA St. 21). — Telefonska številka 73-38	— OGLASI:	od	8.30	.	12 in	od 15 -	18	— Tel.
73-38 — Cen* oglasov Za vsak min	vtSIne v STim I stolpca trgovski 60, LuanCno-upravm	I0U, osmrtnice »0	lir — Za Fl.KJ za vsak	mnr,	širine 1
stolpca »a vse vrste oglasov po 10 din	— Tiska Tiskarski ravod ZTT — Podruž • Gorica Ul S Pelllco l-II.. Tel. 33-82,	— Rokopisi se ne	vračalo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800 polletna !700, celoletna 3200
PoStnl tekoči račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija Ljubljana Trg Revolucije 19 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založnlštv
-	—	_	.»10	dl®*
lOjneaečno w ^
Ur. Fed. ijud. repub. JugosiavU«-1^ inozemskega rftsT-*— ....................  <«-	demokratične«"	D,ZO.Z.
o trtaSkrga