CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 22, 1965 ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II lido ho predsednik kongošks republike! Nasprotja med Kasawubu-jem in čombejem dobivajo konkretne oblike. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Že parkrat smo pisali o trenjih med predsednikom kongoške republike Kasawubujem in ministrskim predsednikom Čombejem. Zadnje dni so se toliko razčistila, da lahko ugotovimo njihov cilj in obliko. Po novi ustavi bo prišlo enkrat v prihodnjem letu do volitve novega predsednika kongoške republike. Kasawubu je že napovedal, da bo ponovno 'kandidiral, Čombe pa ravno tako jasno namiguje, da bi tudi on rad prišel na to mesto. V Kongu so se že vršile volitve v parlament. Sedaj bodo morale biti ponovljene v treh provincah, kjer so se zadnjič dogajale nerednosti. Potem bo sklican parlament na redno zasedanje. šest mesecev po začetku zasedanjp se bo sestal voliv-ni zbor, ki obstoja iz vseh poslancev glavnega in pokrajin-si:ih parlamentov, ki bo izvolil novega predsednika republike. Glasom ustave jenja tudi mandat sedanje Čombejeve vlade pred začetkom zasedanja novega parlamenta. Lahko se torej zgodi, da Kasawubu ne bo hotel dati Čombeju mandata za sestavo nove vlade. Čombe išče sedaj pota, kako bi se ognil tej nevarnosti, in misli celo na spremembo ustave. Kasawubu pa noče niti slišati o spremembi u-stave. Sprememba ustave naj bi namreč omogočila Čombeju, da ostane ministrski predsednik tudi po začetku zasedanja parlamenta. To je prva velika razlika med stališčem Kasawubuja in Čom-beja. Druga se tiče načina postavljanja ministrov. Kasawubu hoče imeti pri tem poslu svojo besedo, Čombe pa pravi, da je to zadeva, ki se tiče samo ministrskega predsednika. Tujim diplomatom v Leopold-villu so ta trenja zelo neljuba, ker vedo iz skušnje, kakšne pričakovane posledice lahko rodijo. Zato skušajo posredovati med obema politikoma. Upanje na uspeh je trenutno 50:50. Boumedienne reorganizira tudi “Narodnoosvobodilno fronto” PARIZ, Fr. — Novi alžirski diktator Boumedienne je imenoval petčlansko upravo za vodstvo edine dovoljene politične stranke “Narodno-osvobodil-ne fronte”. Vsi člani nove uprave so voditelji bivših partizanskih oddelkov. Stranka je torej do neke meje militarizirana. Člani nove uprave so seveda sami zaupniki Boumedienna. Boumedienne ne taji, da je socijalist, toda pravi obenem, da se mu ne dopade na primer tak socijalizem, kot ga je uvedel Castro na Kubi. Boumedienne je bil lani tam in si ga je dobro ogledal. Svoje kritike o njem nikomur ne skriva. Vremenski prerok pravi: Večinoma jasno in toplo. Naj-Višja temperatura 84. Novi grobovi Charles Augustine Včeraj je umrl v Wayne, Michigan, 66 let stari Charles Augustine s 4701 W. 134 St. Komaj pred 4 tedni se je preselil v Wayne k svoji hčerki Louisi Denny. Pokojnik je bil vdovec po pred 30 leti v Clevelandu umrli ženi Ani. Družina je tedaj živela na Bonna Ave. Truplo bo prepeljano v Cleveland, kjer bo v soboto pogreb iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Podrobnosti še niso določene. -------------o----- Dragocenosti Salaj lame novo orožje proti Km MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza razpolaga z novim o-rožjem v svojem boju z rdečo Kitajsko v svetovnem komunističnem gibanju. Sestavila je listo tibetanskih dragocenosti, ki so jih Kitajci naplenili v Tibetu in jih hočejo sedaj prodati. Med njimi naj bi bila tudi zbirka darov Dalaj lami tekom 700 let. Dalaj lama, duhovni in svetni vodnik Tibeta, dokler niso postali Kitajci neposredni in popolni gospodarji te dežele v sredini Azije, je visoko spoštovan med večino budistov. Ti ga smatrajo za učlovečenega Budo. Ustje reke Pad se pogreza v morje RIM, It. — Da se ustje reke Pad pogreza v morje, je stara stvar. Pogrezne se vsako leto za dober palec, tako so izračunali. Pred približno 10 leti se je ustje začelo pogrezati hitreje, včasih kar za 10 palcev na leto. Italijansko vlado je začelo to skrbeti, odredila je preiskavo, zakaj in odkod ta pojav. Komisije so dognale, da je pogrezanje zato tako hitro in vei liko, ker so ob ustju našli dosti prirodnega plina in ga začeli na debelo eksploatirati in prodajati po severni Italiji. Vlada je sedaj prepovedala pridobivanje plina, toda pogrezanje se lani še ni zaustavilo. Znana je pa tudi stvar, da se Jadransko morje dviga vsaka tri leta za dober palec. Na jugoslovanski strani se to ne čuti, pač pa to čutijo plitve italijanske obale kakor tudi ribiška mesta in vasi, ki ležijo tik ob morju. — Zelena barva je najbolj priljubljena za sončna očala. Pritisk za začasno vlado v S. Domingu Organizacija ameriških držav pritiska na obe strani v Dominikanski republiki za imenovanje začasnega predsednika in začasne vlade. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — V razgovorih zadnjih tednov je prišlo skoraj do sporazuma o tem, naj bo za začasnega predse dnika republike imenovan “sredinec” Hector Garcia Godoy, ne morejo pa se sporazumeti o sestavi začasne vlade. Te dni so Združene države sporočile Organizaciji ameriških držav, katere poseben odbor skrbi za red in mir v republiki s pomočjo vojaške sile OAD, da ne bodo neskončno dolgo plačevale prispevek za plače javnega uradništva in vojaštva na strani junte in na strani u-pornikov polk. Caamano Deno. Junta bo izplačala svoje u-službence in vojaštvo prihodnji ponedeljek. V ta namen bo potrebovala okoli 10 milijonov dolarjev. Na razpolago jih ima le en milijon, ostalih devet bo dobila preko OAD. Uporniki polk. F. Caamana Deno so ponovno zavrnili ta način izplačevanja javnega uradništva in vojske češ, da pripada to med dolžnosti in pravice zakonite vlade suverene države. Take vlade! v Santo Domingo uradno trenutno ni, dejansko pa obstojata kar dve. Tako vsaj sodita o sebi junta pod gen. Imbertom Barrero in vlada polk. Caamana Deno. O položaju v Dominikanski republiki so na prizadevanje sovjetskega zastopnika včeraj razpravljali v Varnostnem svetu Združenih narodov. Tudi ti hočejo imeti svoje prste pri po-mirjevanju republike, čeprav to Organizaciji ameriških držav ni prav nič všeč. -----o—----- Romunija poudarja svojo neodvisnost v — himni BUKAREŠTA, Rom. — Vlada je razpisala natečaj za novo državno himno namesto one iz leta 1953, ki slavi Sovjetsko zvezo zaradi “osvobojenja Romunije”. Nova himna Sovjetije in njenih zaslug za Romunijo ne bo omenjala. Dfrksenovo dopolnilo nima večine v Senatu WASHINGTON, D.C. — Do preteklega tedna je izgledalo, da ima predlog sen. Dirksena za dopolnilo k ustavi, ki bi dovoljevalo državnim zbornicam, da si za eno od svojih domov izberejo lahko tudi kako drugo načelo kot “en volivec en glas”, ki ga je razglasilo lani Zvezno vrhovno sodišče kot osnovo tudi za volitve v državne zakonodaje, večino. Ta teden se je položaj nenadno spremenil. Njujorški sen. Javits je izjavil, da za predlog ne more glasovati, prav tako se je proti njemu iz j avli sen. E. Long, ki se je preje nagibal k njegovi odobritvi. Od 16 članov pravosodnega odbora Senata se jih je tako 8 jasno izjavilo proti predlogu in sen. Dirksen, vodnik republikanske manjšine v Senatu, je v torek preprečil glasovanje o svojem predlogu v odboru s tem, da je začel dolgo razpravo o njegovi ustavnosti. Člani odbora so se rajše odločili za prekinitev seje, kot pa da bi to razpravo poslušali. Načelo “en volivec en glas” je naletelo na močan odpor pri republikancih na deželi, ker bo njegova uveljavitev končala njihovo premoč nad volivci v mestih, kjer so redno v večini demokrati. Na Portugalskem bodo predsedniške volitve LISBONA, Fort.—Na Portugalskem bodo prihodnjo nedeljo predsedniške volitve. Zanje ni nobenega zanimanja, ker se jih opozicija, združena v Gibanju za socijalno demokratično akcijo, ne bo udeležila. Zato bo postavljen edini kandidat vladne stranke Narodne unije admiral Thomas in bo seveda tudi zmagal. Če organizacija opozicije ni dovoljena v smislu zakona, jo režim vendarle tolerira. Ji je celo dovolil, da je stopila v stik s portugalskim časopisjem in obrazložila svoje stališče. Drugače je vse mirno na Portugalskem. Med delavci zmeraj vre, posebni nemirni so pa univerzitetni študentje. Režim jih mora kar naprej krotiti in razganjati njihove demonstracije in sestanke. Preganja seveda tudi študentovsko literaturo. Najbolj agilni med študenti so naravno komunisti kitajskega kova. JOHNSON IN SODELAVCI PREGLEDUJEJO PONOVNO POLOŽAJ V J. VIETNAMU Včeraj zjutraj se je obrambni tajnik McNamara vrnil s poti v Juž. Vietnam. Že dopoldne je poročal L. B. J. o svojih ugotovitvah, nakar šo se začela posvetovanja o položaju. Prvi posvet je bil v Beli hiši dopoldne, drugi popoldne. Danes se bodo ti nadaljevali in od njih je v nekaj dneh pričakovati važne odločitve o vojni v Vietnamu. W^ASHINGTON. D.C. — Predsednik Johnson je pred enim tednom dejal časnikarjem, da je mogoče pričakovati važne odločitve o Vietnamu, ko se bo obrambni tajnik McNamara vrnil od tam. Včeraj zjutraj je pristalo na Andrews letališču vojaško jet letalo, s katerim so se iz Vietnama vrnili McNamara, načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil gen. Wheeler in za poslanika v Saigonu imenovani Henry Cabot Lodge. V petih dneh so podrobno proučili razmere v Južnem Vietnamu in se z vodniki tega posvetovali o ukrepih, ki so potrebni za uspešno nadaljevanje boja proti rdečim gverilcem. S poročilom in predlogi so šli že včeraj dopoldne k predsedniku v Belo hišo. Tam sedaj ponovno “pregledujejo” položaj, kot je dejal predsednikov tiskovni tajnik Moyers. Na včerajšnjih razgovorih v j Beli hiši so razpravljali v glavnem po besedah predsednikovega tiskovnega tajnika o poročilih Ameriške obveščevalne službe na Daljnem vzhodu, o vlogi Zvezne informacijske agencije na tem področju in o gospodarskih problemih v odnosu do pomiritve in obnove celotnega področja. Danes bodo predvidoma v glavnem proučevali vojaška vprašanja. McNamara je po svojem povratku v Washington iz Vietnama dejal, da se je položaj tam v zadnjih 15 mesecih poslabšal, da pa vendar ni “vse črno”. Povedal je, da razpolagajo rdeči v Juž. Vietnamu s preko 160,000 borci in da proti taki sili vladne oborožene sile ne morejo biti uspešne. Po vesteh iz Saigona so tam predložili, naj bi Združene države poslale v Južni Vietnam vsaj 30 novih bataljonov za neposredni boj proti rdečim. S temi bataljoni bo moralo seveda v Vietnam tudi vse potrebno pomožno osobje. Trenutno imajo Združene države v Južnem Vietnamu okoli 75,000 mož ali 2 in pol diviziji. 5 prihodom novih bataljonov bo število ameriških vojakov doseglo blizu 200,000 ali celih 6 divizij. Johnson zalaga Humphreya z delom CLEVELAND, O. — Kdor se prikaže v Johnsonovo bližino, je lahko prepričan, da bo imel kmalu posla čez glavo. Talki u-sodi se ni mogel ogniti tudi sedanji podpredsednik H. H. Humphrey. Ne more več igrati vloge nekdanjih podpredsednikov, ki so se dolgočasili med predsedovanjem v senatu, potem pa igrali vlogo opazovalca političnega življenja, kar je na primer moral delati še Truman pod Rooseveltom. Johnson je pa že pred volitvami povedal, da bo prepustil podpredsedniku dosti poslov, ne samo takih, ki jih je imel sam kot podpredsednik pri Kennedyju, ampak še novih. Besedo je držal. Humphrey je morda bolj vprežen v delo, kot je bil takrat, ko je bil še senator. Humphrey ima trenutno po leg rednih še dve važni nalogi: gnati mora zakonske predloge skozi Kongres in pripravljati mora stranko na prihodnje kongresne volitve. letos že lepo število važnih zakonov, jih je vendarle še precej v zakonodajnem postopku. Vse te bi Johnson rad dobil v podpis pred koncem kongresnega zasedanja. Postavil se je na stališče, da mora biti letošnje zasedanje bolj obloženo z delom, kot bo zasedanje v prihodnjem letu. Prihodnje leto je leto kongresnih volitev; zasedanje bo moralo biti čim krajše, da bodo kandidat j e za kongresnike in senatorje imeli čim več časa za agitacijo. Senatorji in kongresniki pa bolj mislijo na počitnice in se hudujejo ob misli, da bodo morali biti na Kapitolu še po Dnevu dela. Predsednik jim pravi, naj kar pridno delajo, pa bodo v septembru šli na počitnice. Debata med njimi in člani Kongresa se pa vrši preko Humphrey' ja. Humphrey si je zato postavil nalogo, da kuje večine za glasovanje o posameznih zakonskih osnutkih. Trenutno skuša zvariti posebno ‘delavsko-farmarsko’ grešniki iz delavskih naj bi glasovali za farmarski zakon, farmarski kongresniki pa za delavske zakone. Upa, da bo tako večino zvaril še pravočasno, da ne bosta farmarska in delavska zakonodaja zavlekli zasedanja. Veliko več časa zgubi Humphrey s pripravami za prihodnje kongresne volitve. Za kongresnike, ki so šli že večkrat skozi ogenj kongresnih volitev, se ne briga dosti, zato so mu pa zelo pri srcu tisti demokratski kongresniki, ki so šele prvič v predstavniškem domu. Teh je 71; mnogi med njimi mislijo, da so se že intabulirali na svoja mesta v svojih volivnih okrajih. Humphrey jim pa pridiguje, naj ne bodo preveč samozavestni, naj se rajše gibljejo čim več časa med svojimi volivci in skušajo dognati, kje jih žuli čevelj. Vsakokratna “vladna” stranka, (to bo prihodnje leto demokrat ska) slabo odreže pri kongresnih volitvah, to potrjuje politič- okrajev kongresniki ne mislijo, da bodo republikanci spali. Humphrey opozarja kongresnike, da je velika večina med njimi bila izvoljena na demokratski listi samo radi sijajne Johnsonove zmage. Naj se torej zavedajo, komu morajo biti hvaležni za čast, da sedijo v Kongresu, in naj ne zabavljajo proti Johnsonu, ako so volivci slučajno nezadovoljni s to ali ono predsednikovo politično potezo. Take in podobne pridige dela Humphrey ob vsaki priliki svojim 71 somišljenikom, ki so šele prvo leto na Kapitolu. Končno mora Humphrey misliti tudi na zaikonske osnutke, ki jih bo Kongres obravnaval ne samo prihodnje leto, ampak tudi 1. 1967-1968. O tem delu ve politična javnost zelo malo, ker ni vezano na nobene osebne am bicije. Je pa zelo naporno in zahteva dosti premišljevanja. Sreča za Humphreyja je v tem, da je ravno na tem polju Johnson sam morda še bolj zainte- Zadnje vesti *0 WASHINGTON, D. C. — Včeraj je konferenca Senata in Doma dosegla sporazum o zakonskem predlogu za Medicare. Napovedujejo, da bo od obeh .zbornic Kongresa odobreni predlog prihodnji teden že na predsednikovi mizi v Beli hiši za podpis. COLUMBUS, O. — Vzgojni pododbor poslanske zbornice je včeraj zavrnil zakonski predlog za uporabo šolskih avtobusov za učence privatnih šol. Namesto njega je predložil, naj bi o tem vprašanju odločili neposredno volivci sami na jesenskih volitvah. Zakonski predlog je bil že odobren v Senatu in napovedujejo, da ga bo danes dopoldne celotni vzgojni odbor poslan, zbornice odobril in predložil v glasovanje celotni zbornici. — Za njegovo odobritev se zelo trudi guv. J. Rhodes. WASHINGTON, D. C. — Včeraj sta se v Predstavniškem domu ostro udarila kongresnik M. A. Feighan, načelnik pododbora za vseljevanje in naturalizacijo, ter kong. E. Celler, načelnik pravosodnega odbora Doma, katerega del je Feighanov pododbor. Konferenca obeh domov Kongresa je zavrnila $120,000, ki jih je preje Dom odobril za skupni imigracijski odbor Senata in Doma, ki mu načeluje Feighan. To je bilo storjene na prizadevanje kong. Cčllcrja in je dalo povod za ostri spopad pred celotnim Predstavniškim domom. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je 30 bombnikov B-52 z otoka Guama že petič v zadnjih petih tednih bombardiralo znairo Zono-D severozahodno od Saigona. Ameriška letala so danes zjutraj bmbardirala neki most v Severnem Vietnamu, komaj 42 milj od meje rdeče Kitajske. Včeraj in danes so napadla tudi druge vojaške cilje v Sev. Vietnamu. Rdeči so med tem že četrto noč zapored obstreljevali z metalci min brigade 1. armadne divizije pri Bien Hoa. Čeprav je Kongres izglasoval | večino v spodnjem domu. Kon- na zgodovina. Naj torej mladi-resiran kot on. Kitajska atomska bomba spuščena iz letala? WASHINGTON, D.C. — Med tem, ko je bila prva kitajska atomska bomba po vsem sodeč eksplodirana na vrhu visokega j Iz Clevelanda in okolice l Še vedno beg iz mesta?— Podatki izrednega ljudskega štetja 1. aprila letos v Clevelandu kažejo, da ljudje iz središča mesta in predelov okoli tega še vedno silijo na mestni rob ali pa kar naravnost v predmestja. Med predeli, kjer se to prav posebno čuti, je tudi slovenska sen-klerska naselbina od E. 55 St. pa do E. 72 St. Statistični urad zvezne vlade, ki je štetje izvedel, sedaj pregleduje točnost podatkov, ker so ti tako različni od onih ljudskega štetja leta 1960. Kdo lahko pomaga?— Slovenska družina, ki je nedavno prišla v Ameriko iz Evrope, bi rada dobila proti malemu plačilu otroški voziček za novorojenčka. Kdor more pomagati, je prošen, da se zglasi v Baragovem domu na St. Clair Avenue. V Evropo— Mr. in Mrs. Martin Kozar z Richmond Rd. odpotujeta v nedeljo, 25. julija, na obisk v Evropo. Pred odhodom pozdravljata svoje prijatelje. Obisk iz Teksasa— K Jakobu Resniku sta prišla na obisk Mr. in Mrs. Rubin Gonzalez z družino. Mrs. R. Gonzalez je hčerka J. Resnika. V Clevelandu bodo ostali do 10. avgusta. Želimo jim prijetno bivanje med nami! Zadušnica— V nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josephino Dolgan ob prvi obletnici smrti. Jutri bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Verstosnik na 30. dan njene smrti. Štrajka pri CTS ne bo— Vozniki mestnih avtobusov in drugo osobje CTS je sinoči na zborovanju zavrnilo predloženi dogovor z vodstvom CTS, pa vendar ni glasovalo o štrajku. Avtobusi danes redno vozijo. -------------o----- lenol bo skroftiuelš! pri zviševanju vojaških plaž WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je izglasoval s 410:0 predlog za povišanje plač članom oboroženih sil za nekako eno desetino. To povišanje bi stalo zvezno blagajno okoli bilijon dolarjev na leto. Vlada je predlagala polovico manjše zvišanje, toda Dom se je odločil po svoje. Predlog je šel v Senat, ki bo po splošni sodbi manj velikodušen do oboroženih sil dežele. Napovedujejo, da bo ostal prav blizu vladinega predloga 4.7 G . Vlada smatra, da tako zvišanje trenutno popolnoma zadošča in je v skladu z gospodarskim položajem dežele in z rastočimi življenjskimi stroški. Predlog odobren v Domu in predlog odobren v Senatu bosta prišla nato pred konferenco zastopnikov obeh domov, kjer bo končno določeno, koliko poviška k plačam naj dobe pripadniki oboroženih sil dežele. stolpa, naj bi bila druga po podatkih, ki so na razpolago ameriški obveščevalni službi, spuščena iz letala. Kitajci naj bi za to uporabili ruski bombnik TU-4, 'ki je precej sličen ameriškemu B-29. Rusi so dali Kitajcem te bombnike še v času korejske vojne in v prvih letih po njej. iMERIšKA DOMOVINA, JUDY 22, 1965 . G3aS§^E® 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNIN A: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ze Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^S3 No. 138 Thurs., July 22, 1965 Na poti do dominikanske vlade Iz dominikanske prestolice ne prihajajo vznemirljiva poročila. Ne smejo nas zapeljati, da je tam vse v redu in da pogajanja za novo vlado počasi, pa sigurno napredu- jejo. V dominikanski prestolici visi namreč vse v zraku. Še celo premirje. Kdor pozna ljudi in razmere, se ne bi čudil, ako bi premirja kar čez noč začasno zmanjkalo. Pa vendar so vsi prepričani, da ga ne bo. Morda bo prišlo do streljanja, toda mir se bo preje ali pozneje vendarle vrnil. Stanje nesigurnosti ne pomeni dosti za navadnega Dominikanca, je pa hudo breme za dominikanske podjetnike, male in velike, in za vse svobodne poklice. Zato se komisija OAS, ki se trudi, da bi dežela dobila začasno vlado, zanaša največ na tiste dominikanske kroge, ki najbolj potrebujejo stalen mir. Ti krogi ne kažejo nobenega veselja, da bi se mešali v politiko. Položaj se jim zdi ne samo nezanesljiv, ampak tudi nevaren. Revolucija lahko izbruhne znova in bi seveda prizadela v prvi vrsti tiste, ki bi se sedaj mešali v politiko, tako mislijo. Oklevanje dominikanskih srednjih stanov je glavna ovira, zakaj pogajanja za novo vlado tako počasi napredujejo. Druga ovira je nezaupljivost, ne morda samo med vojaško junto in Caamanovimi uporniki, ampak sploh vseh proti vsem. Komaj se pojavi kako ime v dominikanskem političnem svetu, takoj se nabere okoli njega krog ljudi, ki ga hvalijo, še več je pa takih, ki začno takoj vrtati po njegovi preteklosti. Ali je vse res, kar spravijo na dan, tega nihče ne sprašuje. Seveda pa velja pri tem glavno pravilo: vsako ime, zvezano z desnico (vojaško junto) je predmet kritike levičarjev (Caamanove skupine) in narobe. Take vrste splošno opravljanje je primoralo komisijo OAS da skriva ne samo imena ljudi, ki jih bi rada pritegnila v vlado, ampak celo vire, odkod je ta imena dobila! Vse teža dela OAS za sestavo nove vlade leži na ramah ameriškega člana te komisije Bunkerja. Da sploh ne omaga pod težo posredovanja, je treba pripisati dvema okolnostima: ima za seboj dolarske podpore, ki bi brez njih ne mogla živeti današnja dominikanska republika niti teden dni, je pa tudi izredno požrtvovalen, potrpežljiv in zna jezik dominikanskega prebivalstva. Dolgi tedni brezuspešnih pogajanj so ga tudi naučili, da ne verjame niti svojim uspehom. Rajše počaka, kako se bodo obnesli praksi, potem šele jih razglasi. Navada, ki v Ameriki ni posebno v časteh. Sedaj že prilično ve, kaj mislijo v resnici razni politični igralci na dominikanskem odru in kako dolgo res držijo besedo. Oba ostala člana komisije ga seveda podpirata v tem napornem delu, toda tako vztrajna in odporna kot on pa nista. Zgodi se velikokrat, da je za kulisami že dosežen uspeh, toda ni razglašen. Komisija OAS še čaka. Ima s tak tiko velikokrat prav, kajti dosežen kompromis se večkrat že po par dneh podere, ker pri Dominikancih ni navada, da bi politiki držali besedo. Nad pogajanji visi še druga nevarnost. V obeh glavnih skupinah, generalski in uporniški, obstojajo močne struje zanešenjakov in nestrpnežev, ki samo čakajo, kdaj bodo zopet začeli pokati revolverji in puške. Z njimi ima OAS še posebne težave. Ne more jim namreč ničesar obljubiti, ako bi ostali mirni. Vsak sporazum med uporniki in generali bo namreč moral izločiti iz vladnih kombinacij vsako udeležbo levih in desnih ekstremistov. Ti se tega zavedajo in mečejo pogajanjem dnevno nova polena pod noge. Zato pa pogajanja tako počasi napredujejo. Huda ovira za pogajanja je dominikanska navada, da stranke kar neutegoma menjajo svoja stališča brez vsakega pravega vzroka in brez vsake prave zveze z dejanskim političnim položajem. Ko je na primer komisija OAS začela priporočati Garcio Godoya za začasnega predsednika — za kulisami je bil dosežen sporazum z levičarji in desničarji — je vojaška junta začela stavijati pogoje: mora biti preje dosežen sporazum, kaj naj se zgodi s tistimi oficirji, ki so prešli med upornike, in kakšna naj bo usoda tistega orožja, ki so ga 25. aprila neizkušeni uporniki začeli deliti med prebivalstvo in ki je pozneje prešlo v precejšnji meri v roke komunistov. Ti ga hranijo v skrivnih skladiščih. Ako bo OAS dosegla kompromis v teh dveh vprašanjih, kdo ve, ali ne bo kdo stavil nove pogoje0 Igro, ki jo igrajo dominikanski politiki okoli izbire začasnega predsednika, bodo seveda ponavljali pri izbiri podpredsednika in vsakega člana vlade. Lahko si mislimo, koliko časa bo izgubljenega pri takem postopku za sestavljanje začasne vlade. Zavlačevanje grozi še od druge strani: Dominikanska republika je danes brez vsake ustave. Ker Dominikanci dajo dosti na paragrafe, bo treba sestaviti začasno besedilo ustave in ga oklicati. Prvotno so upali in mislili da bo be- jatelji dolgovezne začasne ustave. Ako bodo zmagali, bodo pogajanja za novo začasno vlado zopet zastala in se začela vleči v nedogled. Utegne se zgoditi, da se bodo kandidatje za vladna mesta naveličali in začeli odpovedovati svoje kandidature. Kaj pa potem? Vse to nič ne briga dominikanskih politikov. Uživajo v sedanjih pogajanjih, ki jih smatrajo kot politično loterijo. Morda jim bo sreča mila in pridejo tudi sami na vrsto. Njihove oči so pa zaverovane v Hotel Embajador, kjer uraduje komisija OAS. M iltvauški zapiski MILWAUKEE, Wis. — Nekatere obletnice pridejo naokrog tako hitro, da komaj vemo zanje. Včasih nočemo objaviti vsemu svetu, kako visoko obletnico že praznujemo. Seveda imamo tudi skromne ljudi, ki nočejo s svojimi obletnicami nikomur delati nadlege. Raje jih praznujejo čisto na tihoma in sami zase. Vendar se vse zve. Tako sta pred kratkim praznovala tridesetletnico svoje poroke Mr. in Mrs. Don Hiller. Vse, kar sta storila, je bilo, da sta prišla v cerkev k maši in se tam Bogu zahvalila za vse prejete dobrote. Tiha in skromna, kakor sta, nista hotela, da bi obešala na veliki zvon svojo obletnico. Kljub temu, da nista hotela zbujati pozornosti, jima prijatelji in znanci čestitajo in jima želijo še veliko let lepega in zadovoljnega skupnega življenja. * Sedaj je čas počitnic. Ljudje odhajajo na vse strani. Vsakdo išče malo razvedrila in oddiha. Človek se takoj počuti bolj korajžnega, ko malo spremeni zrak. To smo opazili na župniku Matiji Setničarju. Pravkar je prišel nazaj iz stare domovine, kjer je preživel ves mesec. Ko sem ga srečal, je bil ves nasmejan in poln dobre volje. Takoj sva malo pokramljala. Saj veste, smo željni novic. Imel se je kar dobro. Večinoma se je zadrževal pri svojih sorodnikih v Polhovem Gradcu. Z njim je bil tudi njegov nečak Frank Škof, ki bo pa ostal tam še en mesec. Župnik v Polhovem Gradcu je povabil našega Matijo, da naj nosi sv. Rešnje Telo za procesijo, ker je bil prav na praznik sv. Rešnjega Telesa tam. Rad je u-stregel njegovi želji. Procesije se lahko vršijo samo na nedeljo. Procesije se je udeležilo ogromno ljudi. Toliko morajo gledati, da procesija ne ovira prometa na cesti. Zbrati morajo taka pota in take bolj zgodne ure, da se procesija lahko razvije in vrši. Doživel je dosti. Vendar so te novice bolj privatnega značaja in torej ne za javnost. Zadnje čase smo imeli več o-biskov. Pri svojem bratu Jožetu se je ustavil Frank Matoh iz Clevelanda. S seboj je pripeljal tudi svojo sestro Rozo, ki je prišla na obisk iz starega kraja. Niso videli svoje sestre čez 50 let. Čudno, da so se še poznali. — Iz Latrobe, Pa. je prišel profesor Rev. Alphonse Cuk. Trenutno se udeležuje psihološkega kurza v Beloitu. Konec tedna je porabil, da obišče svoje sorodnike Mr. in Mrs. Anton Blasica. Za dalj časa se bo oglasil pozneje enkrat, ko bo nastopil počitnice. * Sedanji poštni direktor S. J. Cybulski je razglasil te dni izpite za ljudi, ki se zanimajo za službe na pošti. Tisti, ki bodo napravili izpit, bodo prišli na listo oseb, s katere bodo jemali ljudi v službo, ko bo izpraznjeno kako mesto. Ni nobenega pismenega izpita. Interesente bodo izbirali po zrelosti, izkušnji in poznanju službe, ki jo bodo nastopili. Začetna plača je $2.65 na uro, ki jo je možno zvišati na $3.63 na uro. Poštni uslužbenci imajo zagotovljeno delo, izdatne počitnice, plačan bolniški dopust in dobro urejeno pokojnino. Prijaviti se je treba na glavnem poštnem uradu, 517 E. Wisconsin Ave., M i lw a ukee, Wis., pri oknu št. 1. Pošta sprejema prijave od 20. julija naprej. * • Kljub temu, da je poletje, skuša slovensko kulturno društvo Triglav ohraniti ožje zveze s svojimi člani. V to mu služijo sestanki. Tak sestanek se bo vršil to nedeljo, dne 25. julija, v domu triglavskega parka ob treh popoldne. Člani so vabljeni, da se tega sestanka udeležijo. Bo poročilo o zadnjem pikniku, izmenjava misli o novem pikniku, ki naj se vrši v bližnji bodočnosti, in o raznem delu za naprej. Kdor le more, naj pride. Tako slišim, da je zadnji piknik, ki se je vršil na zadnjo nedeljo v juniju, zelo dobro uspel. V naslednjem bi vam rad podal nekaj navodil za zaščito Va-Na pot v stari kraj se je podal šega doma ob času, ko ste na tudi kaplan pri Sv. Janezu p. Tadej Trpin. Poslovil se je kar na hitro, tako rekoč brez slovesa. Obiskal bo svojo bolehno mamo in zvezal v zakonski jarem svojega brata. Torej dve muhi na en mah! Obenem je spremljevalec vrhovnega frančiškanskega predstojnika za Slovence v Združenih sedilo kratko, ker bo samo začasno. Sedaj se oglašajo pri- šnjega okrevanja. počitnicah. 1. Ustavite dostavo mleka, časopisov in drugi stvari, ki jih dobivate od zunaj. 2. Obvestite poštni urad, da naj zadrži vašo pošto, dokler se ne vrnete. Poln poštni nabiralnik je prevelika vaba za tatove. 3. Ne zagrnite popolnoma , . državah, p. vseh oken, češ, da ne bo kdo sti- Andreja Sveteta. Ta se je podal kal okrog hiše in iskal, kaj vse na skupscmo slovenskih franči-1 imamo y hiši. Zavese naj bodo skanov, ki se vrši ta mesec, tako urejene, kot jih imate na-P. Tadej se bo vrnil nekje v sre- vadno, ko ste doma. di avgusta. Zapisnik novic bi 4. Zaprite vsa okna in zakle-tudi rad takole šel, če bi ga kdo j rute vsa vrata. Čim več časa si vzel s seboj za spremljevalca. vzame tat, da odpre hišna vrata * (ali okna, tem večja je možnost, Organist pri Sv. Janezu se že da ga razkrijejo, od zadnje srede nahaja v bolniš-' 5. Lahko si nabavite eno od niči. Moral je iti na operacijo, novejših naprav, ki prižge luči, Operirali so ga na kili. Sedaj se ko se napravi tema in jih zopet že počuti boljše. Veliko ljudi, ugasne, ko se začne daniti. Luč nosi posledice zadnje vojske. Ta- je velik zadržek za tatove. Pu-ko tudi on. V začetku vojske sodite vaš hišni ključ pri sosedu, ga zaprli gestapovci v zapore v 6. Dajte načrt svojega potova-Celju. Tam so ga mučili tako, nja svojim sorodnikom ali soseda še danes nosi posledice. Ska- dom ali prijateljem, da vas lah-kali so mu po trebuhu. Ni čud,- ko dosežejo v slučaju potrebe, no, če ima trebušno mreno na- 7. Obvestite policijo o svojem trgano na več mestih. Ko je člo-1 potovanju, da lahko od časa do vek mlajši, še nekako prestane, časa pogleda, če je vse v redu V poznejših letih mu pa vse ho-j 8. Dobite kakega fanta ali pa di narobe. Pri orglanju ga se- človeka, ki se razume na vrt, da daj nadomestuje znani glasbeni vam ga drži lepo v redu in ta-umetnik Leo Muskatevc. Orga-jko napravi vtis, da ste doma. mstu Erniju pa želimo skoraj-j Veliko nesreč se lahko obva- vočasno in se poslužimo nasvetov, ki so tako poceni, a zelo dragoceni. ------o------ še eno vablio m šolski piknik Cleveland, O. — Vse zavedne Slovence vabimo na piknik Slovenske šole v Collinwoodu dne 25. julija popoldne na Slovenski pristavi. Se še spominjate, kako je bilo lani lepo na našem pikniku? G. Jernej Slak, predsednik Slovenske pristave, je dejal, da še na nobenem pikniku ni bilo tako luštno kot prav na našem. Tudi letos bo tako! Ob štirih se bomo zbrali pri kapelici Matere božje in peli litanije Njej v čast in se spomnili naših junakov, katerim v spomin je bila kapelica postavljena. Po litanijah se bo prepevalo v gozdičku pri dvorani, da bo odmevalo po celi Pristavi. Gospod župnik Jager bo med nami in pevci kot gg. Rigler, Knez, Slak in drugi. Otroci bodo imeli razne igre in tekme. Zmagovalci bodo1 nagrajeni. Vsi otroci Slovenske šole bodo dobili sladoled zastonj. Bog daj lepo vreme, da bodo tudi tisti, ki se radi kopajo, prišli na svoj račun. Igrale se bodo poskočne polke in valčki, da bo veselo razpoloženje in da bo Židane volje res prav vsak obiskovalec našega piknika. Naše mamice bodo imele na razpolago raznovrstno domače pecivo, govejo pečenko in klobase. Tudi za žejne bo preskrbljeno. Ne preslišimo prisrčnega vabila Slovenske šole, ki stori vse, da bi slovenski jezik še dolgo o-hranila. Pridite, da s svojim o-biskom daste priznanje vsem, ki se za to lepo slovensko besedo trudijo in jo ohranjajo. Da nas ne bo nekpč bolelo, srce, da nismo storili vse. Prepozno bo misliti takrat in popraviti, kadar bo v naši mladini slovenska beseda in slovenska pesem utihnila. V prelepi pristavski naravi bomo preživeli z našo mladino vesel popoldne. Z zavestjo, da smo podprli Slovensko šolo, se bomo veseli in zadovoljni zvečer vračali domov. Na veselo svidenje v nedeljo popoldne, 25. julija, na Slovenski pristavi! Slovenska šola v Collinwoodu srnjakovo meso in druga živila,'no podati. V spomin, da se je tu imeli so pa tudi ovčje staje ter ^ končala angleška nadoblast, je skednje za žito. V parku se na-’ postavljen v mestu velik spo-haja tudi zanimiv muzej, v ka- menik. terega smo brezplačno vstopili, spremljala nas je prijazna žen-ska-vodnica, ki je bila radovedna, od kod prihajamo. Ko je zvedela, da smo prišli iz Clevelanda od Marije Vnebovzete, je bila še bolj prijazna z nami, razkazala nam je vse zanimivosti ter jih tudi pojasnjevala. Videli smo angleško kraljevsko krono, kraljevsko žezlo, velik pozlačen križ in mnogo drugih dragocenih predmetov, ki so bili v rabi na angleškem dvoru. Strmeli smo v voščeno soho kralja Henrika VIII., ki je stal kakor, živ pred nami v polni kraljevski opravi, po originalni sliki Hans Holbein-a v Monako-vem. Nedaleč od njega je bila upodobljena iz voska njegova hčerka iz drugega zakona — kraljica Elizabeta, ki se je blestela pred nami v vsem kraljevskem lišpu. Kljub njeni krasoti je visela nad njo temna senca iz zgodovine: Elizabeta je bila, kakor njen oče, trdosrčna, neizprosna in krvoločna , svojo po pol sestro Marijo Stuart je mučila dvajset let v ječi ter jo- dala naposled neusmiljeno obglaviti. Henrik VIII. se je naj prvo poročil s Katarino, hčerko Ferdinanda iz Aragonije in Izabele Kastilske; iz tega zakona se je rodila Marija Stuart, nesrečna škotska kraljica. Sprva je bil Iz Norfolka smo hiteli proti jugu ter ob sedmih zvečer prekoračili mejo Virginije in prišli v državo N. Carolina. Pri mestu Kitty Hawk; imata brata Wright, ki sta izumila prvo letalo, velik spomenik, ki se že od daleč vidi. Na potu skozi Virginijo smo bili vajeni vse polno krasnih razgledov, ki so nam jih nudile valovite pokrajine s svojimi grički in gozdiči ter romantičnimi naselji. V N. Carolini smo prišli na neizmerno ter pusto ravnino, ki se je vlekla na stotine in stotine milj na daleč; na beli, peščeni zemlji raste samo tobak, koruza in octovci (peanuts). Naš voznik Charles Brower, ki je bil z armado po teh krajih, nam je,razlagal proces pridobivanja “peanutsev”. Rekel je, da mnogi ljudje mislijo, da “peanuts!” rastejo na grmovju, pa v resnici rastejo pod zemljo kakor krompir; s posebnimi pripravami jih farmarji z lahkoto izkopljejo na površje, jih po-suše, jih nato spečejo ter pošljejo na splošni trg. (Od tod tudi slovensko ime za ta sadež — “zemeljski oreški”. — Op. u.) Čez velikanski, zelo dolgi most smo došli iz Kitty Hawka na drugi otok ter se ustavili ob osmih v Nags Head, kjer smo večerjali ter prenočevali v hotelu Dare-o Lina; morje je tu rujemo, če se zavarujemo pra- Ernest Terpin: ¥ m I0»fefnl smšnlškli jubilej i g. *!®§ipa ieifia (Nadaljevanje) V Jamestownu, Va. Po eni uri vožnje iz Richmonda smo došli v Williamsburg, naj starejše mesto v Virginiji, ki mu skušajo ohraniti čimbolj prvotni značaj iz kolonijal-nih časov 18. stoletja. V tem smislu so že preuredili mnoga poslopja in veliko drugih je še ohranilo prvotno obliko. Naš bus je drvel v dežju ob reki James ter se ustavil opoldne v Jamestownu. Jamestown je prva kolonija, kjer so se Angleži stalno naselili; prišli so semkaj 1. 1607 s tremi ladjami in se zasidrali ob ustju reke ter jo imenovali James na. čast kralju Jamesu I. (1603-1625), ki je tedaj vladal Anglijo ter bil edini sin kraljice Marije Stuart. Tiste tri angleške ladje se še danes vidijo v obširnem parku ob reki. Kljub neprestanemu dežju so šli nekateri na ladje ter si jih ogledali; največja izmed njih je “Susan Constant”, ki je bila tudi oborožena s kanoni in je imela mmogo: shramb za proviant in za posadko; po parku so raztresene kolibe po vzorcu prvih na-selnikov in v njih životarijo predstavniki v stari angleški noši iz leta 1607; po kolibah so tegadelj si ne upa nobena ladja priti preblizu. Drugega dne je bila sreda, 16. junija, odšli smo ob osmih z o-toka ter krenili čez most proti suhi zemlji. Ob 9.20 je prisijalo zlato sonce, ki smo se ga zelo razveselili. Na poti smo si ogledali Williamston, New Bern, Jacksonville in Myrtle Beach, kamor smo došli ob 5.30 ter u-gledali prve palme. Po dveurni vožnji srno končno dospeli v Charleston, S. Carolina, kjer smo bili čez noč v “Downtown Inn Motelu”. Henrik v najboljših odnošajih z jako nemirno ter zelo plitvo, za-Rimom ter je znal hliniti globoko vero v toliki meri, da mu je papež podelil častni naslov “Branitelj sv. vere”, ki se ga še danes poslužujejo angleški kralji. Neugnana razuzdanost ga je vsega predrugačila, zahteval je od papeža, naj razveljavi zakon s Katarino. Papež se je temu protivil, tako tudi oba kraljeva državnika Tomaž More in kardinal Fischer. Kljub vsem svarilom je dal Henrik Katarino obglaviti ter se poročil z Ano Boleno. Iz tega zakona se je rodila Elizabeta, poznejša angleška kraljica. Papež je Henrika izobčil iz Katoliške cerkve ter razglasil, da je njegova druga poroka neveljavna. Kralj je dovršil prelom z Rimom in tri leta pozneje je padla tudi Ana Bolena pod sekiro in Henrik se je poročil v tretjič. Imel je vsega osem žen ter vsako dal umoriti, le zadnja je ubežala strašni usodi, ker je kralj preje umrl, predno se jo je naveličal. Tomaž More in kardinal Fischer sta bila tudi obglavljena, njuni glavi je dal kralj izpostaviti na mostu čze Temzo. Sedaj se oba državnika blestita v svetniški slavi. V muzeju je bila tudi sloveča pogodba “Magna Carta”, sklenjena 15. junija 1215 med angleškim kraljem in plemenitaši, ki jih je vodil canterburški nadškof Štefan Langton. Kralj John je bil namreč surov ter nadut tiran, ki je okrutno tlačil svoje podanike, a ga je nadškof v zvezi z grofi in baroni prisilil, da se je s svojim podpisom zavezal, da bo vladal milo in pravično. Magna Carta je bila odslej podlaga angleški ustavi. Vsaka katedrala v Angliji je prejela po eno kopijo te ustave in državni klicarji so jo morali javno razglaševati po dvakrat na leto. Od tistih časov je letos poteklo 750 let. Te obletnice so se spomnile tudi Združene države ter za to priliko izdale lične poštne znamke, ki predstavljajo pohod grofov in baronov h kralju. Ustava, ki smo jo videli v muzeju, je originalna kopija iz tiste dobe, prinesli so jo v Ameriko prvi angleški naseljenci, o-riginal pa se hrani v Britanskem muzeju v Londonu. Skozi Norfolk v Charleston Iz Jamestowna smo odšli ob štirih popoldne, vozili smo se v dežju skozi Newport in čez tri V Chariestonu Charleston je eno najstarejših mest v Združenih državah in je zelo slikovito po svoji legi, po starodavnih zgradbah ter palmovih drevoredih; v Chariestonu je tudi starodavna Marijina cerkev, ki je mati vseh katoliških cerkva Severne in Južne Caroline in Georgije. Po starih vrtovih raste bujno cvetje, ki je ograjeno z obzidjem ter elegantnimi železnimi vrati, po slogu prejšnjih stoletij; v mestu prevladuje še vedno duh kolonij al-nih časov. Rano zjutraj 17. junija smo se napotili k Marijini cerkvi k sv. maši. Pri vstopu v cerkev smo se nemalo začudili, ker smo imeli pred seboj svetlo, prav dobrot ohranjeno ter obokano svetišče, iz leta 1789, torej iz časa, ko so še tod rogovilili Angleži in Francozi. Na vzvišenem oltarju je daroval Father Godina sv. mašo s kratkim nagovorom in slovenskim Očena-šem, med sv. mašo je pel ves romarski zbor slovenske pesmi pod vodstvom ge. Ivanke Tominec in ge. Terezije Jeric. Pri sv. obhajilu so pristopili vsi romarji k angelski mizi ter po maši še zapeli “Lepa si, lepa si, roža Marija” ter se poslovili od častitljivega svetišča, nato pa tudi od Charlestona ter jo udarili proti Savanni, Ga. (Dalje sledi) -------o------- “Moj mož mi ne reče nikdar žal besede,” pripoveduje neka žena svoji znanki. “O, to je pa pravi, obzirni mož!” “Obziren ne, samo — previden!” Mož: Meso je napol surovo, potica samo napol pečena. Žena: Res ne vem, kako je to , _ . mogoče. V kuharski knjigi so milje dolgi most, kjer nas je ob-1 bili recepti za štiri ljudi. Ker krožalo morje od obeh strani,! sva pa samo dva, sem vzela sa-pzišli v Norfolk, največje mor- mo polovico mesa in polovico sko oporišče Združenih držav.'moke ter pekla in kuhala polo-imeli svoje delavnice, štacune, j Angleži so v letu 1776 mesto za- vico tako dolgo, kakor je rečeno kjer so prodajali osušeni tobak, žgali, a so se morali brezpogoj- v kuharski knjigi. Po Hirschevi -- J. M.: ¥ wsbwili graščinskega jezera &>3:&5&5^S:SvS'S3&3^S&5&S:Sv5^SnS:S&5vS:& Prav tako je bil Ogorelec zadovoljen z zetom, tako zadovoljen, da mu je v podjetju zaupal čedalje več poslov in da je Košutnik res čedalje bolj opravičeno nosil naslov ravnatelja. Toda ljudje so začeli govoriti, da je Košutnik zapravljivec in da je moral tast Ogorelec nazadnje zanj plačati večje dolgove. Da je bilo nekaj na teh govoricah res, se je izkazalo ob smrti Ogorelca, kajti previdni mož v svojem testamentu ni izročil Vidinega premoženja v roke svojemu zetu in je poskrbel tudi za to, da zet ni - imel mnogo opravka z denarnim vodstvom podjetja. Ogorelčeva je po smrti moža čedalje bolj bolehala. Živela je stalno na Gozdniku, kamor je prihajala Vera ob vsakih počitnicah in tudi ob praznikih in nedeljah, ko ni bilo šole. življenje stare ženice je bilo mirno in skromno. Pa tudi Košutnikovi so kljub moževemu hlepenju po odličnosti živeli bolj v zatišju. Vida, ki je rodila možu še drugo hčerko, je bila vsa srečna, da je mož ni mučil s preštevilnimi gosti. Postajala je čedalje komod-nejša, da je Alfonz uporabljal svoj obilni čas po svoje, še vesela je bila, da je mnogo potoval. Daši je pokojni Ogorelec skušal s svojimi določili v testamentu zmanjšati Košatnikov vpliv na premoženjske razmere, je vendar Vida vse odobrila, kar je storil mož, in se ni mnogo brigala za to, kaj mož počne z denarjem, če so ji drugi ljudje kaj rekli, je v svoji težnji za tem, da bi njenega ravnotežja ne motila prav nobena briga, navadno menila, da na domneve nič ne da. Ko je Vera dosegla osemnajst let, ji je mati nenadno preminila. Smrt matere, ki jo je zelo ljubila in ki ji je bila vse na svetu, je zelo potrla mlado, lepo in bogato deklico, čeprav je štela šele osemnajst let, je imela snubcev na pretek. Toda po vrsti jih je odklanjala, saj si je bilo njeno srce že izbralo izvoljenca. Vera in Mirko Jug, ki je po končani gimnaziji v Ljubljani študiral zdravilstvo v Zagrebu, sta se vsake počitnice mnogo videla. Zato se je med njima iz otroškega prijateljstva razvila velika ljubezen, ki je kljubovala vsem Košutnikovim strupenim opazkam in spletkam. Dokler je še živela mati, se Vera zaradi tega ni vznemirjala, saj so Košutnikovi le bolj poredko prihajali na Gozdnik in je bil zavoljo tega Košut-nikov vpliv na mater majhen. Mati, ki je zelo cenila mladega Mirka, je odobravala hčerino izbiro, in mlada človeka sta zadnje poletje, ki ga je dobra mati preživela na Gozdniku, uživala vso srečo mlade in čiste ljubezni. Gospa Ogorelčeva je prav iz dna duše rada pristala na srčno zvezo svoje ljubljenke, mnogo rajši, kakor je bila privolila pred leti v poroko svoje starejše hčere Vide s Košutni-kom. Zelo pa se je baja neprijetnih prizorov, ki 30 se ji obetali zavoljo nadutega Košut-nika, kakor tudi Verinega varuha višjega svetnika Lokana, ki je imel za svojo bogato, lepo in mnogo snubljeno varovanko v mislih čisto drugačnega ženina. Ker je bil Mirko že mlad in je šele dokončaval visoko šolo, je sklenila mati tiho zaroko svoje hčerke prikrivati do njene polnoletnosti. Mladi par je bil s tem zadovoljen. Oba sta ljubila prosto prirodo in bila vsa srečna, kadar sta se lahko izprehajala po temnem gozdu, se vozila po graščinskem jezercu, ki je bil prav za prav opuščeni velikanski ribnik, a so mu ljudje zavoljo znatne razsežnosti pravili jezero. Jezerce je ležalo še na Ogorelčevem posestvu. Bilo je skoro na koncu velikega gozda in je vodo dobivalo iz večjega potoka, ki se je šumljaje vil po razsežni jasi. Tod okoli sta Vera in Mirko rada hodila, saj je semkaj le redko stopila človeška noga. Bila sta vesela, da javnost ni vedela za njuno srečo. V svoji veliki sreči pač še nista slutila, da bo smrt tako kmalu s svojo koščeno roko segla po materi in njunemu razmerju dala čisto drugo obliko. čeprav je gospa Ogorelčeva že dolgo časa bolehala, je prišla njena smrt vendarle nepričakovano, ko je nekaj dni pred božičem izdihnila. Vera je zdaj tako rekoč izgubila svoj dom. Zaradi sovražnosti med njo in Košutnikom že zdaj ni prebivala v Ljubljani pri Kcčutnikovih, temveč je s starejšo služkinjo stanovala v majhnem stanovanju ene izmed svojih hiš, a za svoj dom je smatrala Gozdnik, kjer je mati skoro stalno živela. Po materini smrti je na Gozdnik še prihajala, vendar se ji je zdelo, da to ni več njen dom, ker je prišel tudi Košutnik večkrat semkaj, saj je bilo gozdniško veleposestvo po določilih pokojnega očeta napol Vidina, napol Verina last. Vida je svojo mlajšo sestro večkrat silila, naj se preseli k njej, a Vera se ni mogla odločiti. Ko je postajala starejša, ni več očitno kazala svojega sovraštva do Košutnika, toda svojega mišljenja o svakovem zaprnem značaju ni izpreme-nila. Tudi je postal Košutnik nasproti njej vljudnejši in se je izogibal večjih sporov. Tako je nastalo med njima vsaj znosno razmerje. Da pa bi dnevno sedela za njegovo mizo in se pokorila njegovim odredbam, to je bilo zanjo preveč. Tolikega potrpljenja ni bila zmožna. Bližale so se prve velike počitnice po materini smrti. Gradič Gozdnik je bil po očetovem testamentu skupna last obeh sester za zmerom, in Vida je izjavila, da bo to poletje prebila Košutnikova družina na Gozdniku. Vera, ki si je želela biti v bližini groba svoje matere in ki je hrepenela po svojem zaročencu, se je torej priključila Košutnikovim, pri čemer je upala, da bo Košutnik, ki se je rad potikal po svetu, čim več časa odsoten. Pa se je varala. Svak je le zdaj in zdaj odpotoval za nekaj dni, drugače pa se je držal doma z zgledno vztrajnostjo. Bil pa je neprestano čemeren in siten, češ da je življenje na Gozdniku preenolič-no in predolgočasno. Tožil je tudi, da mu hrana ne prija, dasi je sicer imel na mizi vsega, kar mu je srce poželelo. Zlasti pa je zasmehoval starinsko opravo in zidavo Gozdnika, češ da bo treba vse preurediti, če bodo hoteli, da še kakšno poletje pride na oddih v ta kraj. (Dalje prihodnjič) ^yerere kani svoje vezi z rdeeim kokom DAR ES SALAAM, Tan. — Predsednik Tanzanije, nekdanjih neodvisnih republik Tanganjike in Zanzibar v vzhodni Afriki, Julius Nyerere je v razgovoru s sodelavcem New York Timesa branil tesne zveze, ki jih je ustvaril s Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko, pa istočasno poudarjal, da si želi boljših zvez tudi z Združenimi državami. Obžaloval je, da so odnosi s temi bili v zadnjih mesecih tako slabi. Predsednik Nyerere je trdil, da Združene države ne razumejo dobro njegove politike, če mislijo, da je prešel na stran komunističnega bloka, on je še vedno trdno v skupini neopredeljenih držav in hoče v njej tudi ostati. Tanzanija hoče biti v prijateljskih odnosih talko z Rusi in Kitajci kot tudi z Ame-rikanci. Napovedal je, da bo skoro obnovil redne diplomatske odnose z Združenimi državami. Kot znano, je v začetku leta odpoklical poslanika iz Wa-shingtona in poslal ameriškega domov češ, da se vmešava v notranje zadeve dežele, kar pa je ta odločno zanikal. Vrnitev Tanzanije na pot neopredeljenosti je v neki meri v zvezi s padanjem komunističnega vpliva v Afriki, prav posebno kitajskega, kar je opazno zlasti od propadle konference azijsko-afriških držav v Alžiriji pretekli mesec. ------o----- Novi ruski režim vpo-števa stvarnost MOSKVA, Rus. — Pregled ruske socijalne literature priča, da se novi režim ozira na stvarnost in se ne vdaja taki domišljiji, kot jo je razvijal na primer Hruščev. Zato tudi strokovne razprave navajajo dejstva, ki so oila preje skoraj prepovedana. Tako ve sedaj ruska javnost, da tam obstoja brezposelnost: v nekaterih krajih samo 6%, v drugih pa kar 25% in da bo treba misliti na način, kako bi jo sistematično pobijali. Padla je tudi trditev, da se ruski narod vdaja brezboštvu. Statistika je pokazala, da se celo v delavskih krajih v Tuli najdejo ikone v vsakem tretjem stanovanju navadnih delavcev, da ne govorimo o stanovanjih kolhoznikov in sovhoznikov. Da bi ruski narod veliko bral, tudi to je bajka. Številke povedo, da politično časopisje bere komaj 16% ljudi, da 30% ne bere sploh nobenega časopisa in da nad 50% še ni bralo nobene knjige, akoravno znajo brati. Režim vseh teh dejstev ne taji več, pač pa je naročil strokovnjakom, naj mu predlagajo, kaj je treba zboljšati na vseh dejstvih. ■-----o-------- Pakistan bo priznal vlado v Hanoiu KARACHI, Pak. — Pakistanska vlada kar ne more preboleti novice, da bo morala letos čakati par mesecev dalje na ameriško podporo kot druga leta, ker paš zakon o podpiranju tujine še ni izglasovan v Kongresu. Misli, da ji hoče ameriška diplomacija samo nagajati, zato skuša nagajati tudi sama. Razglasila je sedaj, da bo priznala komunistični režim v Severnem Vietnamu in da bo navezala tesnejše stike z Indonezijo. Ko je bil pakistanski zunanji minister Butto na zadnji ponesrečeni konferenci vAl-žirju, se je tam tudi pogovarjal z zunanjim ministrom Severnega Vietnama in mu izjavil, da bo Pakistan imel kmalu normalne diplomatske odnose z njegovo deželo. V Washingtonu razumejo pakistansko jezo, se pa zaradi tega ne. .razburjajo. .Pravijo, da bo podpora Pakistanu prišla na vrsto, kakor je bilo napovedano. Takrat se bp pa verjetno tudi pakistanska jeza ohladila. ---:--°:" ... — Gos m^re djHi do enega funta perja. I Država New York postavlja prvo atomsko tovarno za pitno vodo ALBANY, N.Y. — Uprava države New York je sklenila, da bo postavila na otoku Long Island malo atomsko tovarno za proizvodnjo pitne vode. Poskusna tovarna bo proizvajala dnevno okoli milijona galonov pitne vode in poleg tega še 2,500 Kw električnega toka. Pitno vodo kot tok bo prodala lokalnim interesentom. V projekt bo investirala okoli $4 milijone. Tovarna bo postavljena tako, da bo po potrebi lahko Ženske dobijo delo Delo dobi Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103. __________________________(x) Sšrojšie šiviljs Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure v času učenja in potem dobra plača od kosa. Starost do 45. Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka. JOSEPH & FUSS 00. 2149 W. 53 St. (blizu Lorain Ave.) (144) Čistilke Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure, počitnice, bolniški dopust in prazniki plačani. Oglasite se pri “Personnel Dept.” ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL 2222 Central Ave. (148) producirala tudi do 5 milijonov galonov vode. Bo proizvajala tudi isotope za bolniške potrebe. To bo prva tovarna te vrste ob obali Atlantskega oceana. Bo stala radi varnosti precej na samem na prostoru 45 akrov. ----'O------ Anglija rabi jetnike za postavljanje kaznilnic LONDON, Ang. — Kot vsaka dežela, ima tudi Anglija premalo kaznilnic. Po 1. 1959 je postavila 28 novih in imela s tem $90 milijonov stroškov. Da bi pri teh investicijah nekaj prihranila, je vlada sedaj organizirala lastno stavbeno podjetje in ga opremila s potrebnimi stroji. Kot delavce rabi tiste jetnike, ki se v kaznilnicah prostovoljno javijo na delo, ki je plačano po standardnih tarifah. Jetnike pripeljejo vsako jutro z avtobusi na delo in jih zvečer peljejo nazaj v jetnišnice. Tekom dneva niso “za žico”, so samo pod kontrolo jetniških paznikov. Ravno sedaj postavljajo jetnišnico za mladoletne obsojence v Fairfieldu blizu Bristo-la. Podjetje ima za svoje “delavce” polna usta hvale. Do sedaj še ni nihče pobegnil z dela. -----_o------ Švedi so rešili tajno STOCKHOLM, Šved. — Zahodni strokovnjaki za spijonažo in protispijonažo niso mogli najti načina za razvijanje filmov, ki so jih našli pri sovjetskih vo- MAU OGLAS! POZOR Trgovec z neprimičninami -svetovalec - posredovalec član mednarodnega trgovskega kluba. Potuje v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, ter je Vas pripravljen zastopati pri Vaših tamkajšnjih poslih in pri sorodnikih. Pišite na: Box 111, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. (-22*23,29,30 jul) hunih. Švedom se je končno posrečilo problem rešiti. Prav slike s filmov, ki so jih razvili, so služile za dokaze vohunjenja polk. Stiga Wennerstroema. Ta je delal za Sovjetijo skoraj dve desetletji, dokler ga niso lani odkrili in ga obsodili na dosmrtno ječo. MALI OGLASI”^ V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem Opremljeno 3-sobno stanovanje na E. 58 St., primerno za par ali 3 osebe. $65 vključuje vse udobnosti. Kličite 881-7138. (138) V najem E. 58 in St. Clair Ave., opremljeno 4-sobno stanovanje, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-7138. (138) Hiša naprodaj Za 2 družini (duplex), vsako stanovanje 7 sob, 2 ogrevalni peči, 2 grelca za vodo, 32 x 26 zidana garaža primerna za delavnico, v bližini sv. Vida. Kličite UT 1-9947 po 5. uri zvečer. Prodaja lastnik. (139) Zidano trgovsko poslopje Holmes Ave. vogal E. 160 St., C-2 licenca (Carry out) plinska gorkota, vsa oprema za mesnico, moderno stanovanje zadaj, 7 sob, kopalnica na drugem. Ograjen vogal, lOt 44 x 120, garaža za 2 kare. Malo naplačiio. Zamenjamo eno ali dvodružinsko, kar imate. FRANK KILBANE REALTY CO. 116C1 Detroit Ave. LA 1-2722 (22,23,29,30 jul) Lastnik prodaja Na E. 79 in St. Clair Ave. 4-družinska hišo. Najboljša ponudba se sprejme. Kličite 861-5855. (139) Hiša naprodaj Naprodaj je 6-sobna hiša, 2 garaži in klet, vse na novo prebarvano. Nahaja se na E. 147 St., blizu Lake Shore BIvd. Kličite KE 1-9067. (140) Hiša poceni naprodaj Dve stanovanji, vsako po 4 sobe in kopalnico; zgornje stanovanje prazno. Sedaj novi dve peči na plin. Eno leto popravka zastonj. V župniji Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Zelo poceni, da bi hitro prodali. Pogoji običajni ali G.I. posojilo. Kličite ob delavnikih MU 1-1925 med 4:30 - 6:30 P.M. ______________________—(139) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 6-3, v izvrstnem stanju, v okolici E, 79 in St. Clair Ave. Kličite EX 1-5553. — (139) V najem Na 7403 St. Clair Ave., 4 sobe, nedavno dekorirane, neopremljene, $50.00. Kličite EV 2-8604. ’ (139) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje in kopalnico, spodaj, posamezna klet. Zmerna najemina. Kličite 361-4635. V najem Pet sob zgoraj za odrasle ljudi, dve spalnici in garaža, na 17817 Delavan Rd. Kličite KE 1-5711 po 7. uri zv. Oddamo 2 stanovanji 2-4 sobe zgoraj in spodaj, ravnokar prenovljeni. 6305 Glass Ave. Kličite po 6. uri zvečer. —(139) RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH RAZPRODAM! PLAŠČEV Š KRZNENIMI OVRATNIKI IN ROBOVI • ki smo jih prejeli kot vzorce pri krojenju • kot vzorce prodajalcev • in v izložbah • Mere za dekleta • Mere za mladenke ® Polovične mere SAMO PO EN KOS VSAKEGA VZORCA ZA KROJENJE! Vzorci za prodajo in vzorci v izložbah. Kaj je vzorec plašča? To je posebnost. Krojen je po meri, pod posebnim nadzorstvom krojilca, šivan iz dragocenega blaga in krzna, osebno izbran zaradi njegove lepote, mnogo jih je narejenih po pariških zamislih, mnogo iz uvoženega blaga, zadnja moda v lepoti in kroju po zmernih cenah! IZBRANI KRZNENI OVRATNIKI: naravni pastelni mink, naravni srebrnomodri mink, naravni svetiomodrikasti mink*, jesensko megleni mink:-:, naravna modra lisica, naravni ris, barvana bela lisica, naravni bober so v tej skupini finih krzen. RAZKOŠNI VOLNENI BLAGOVI: Forstman, Tierdrop Enigeer, Hockanum, z dlako mešana volna, volneni Friza, volneni Curlindia, volneni Chevrons, volneni Boucle, volneno vozlasto blago. V tej zbirki so volnene novosti znamenitih tkanin. ZA NAPLAČILO S5 VAM ZADRŽIMO PLAŠČ VAŠE IZBIRE DOKLER GA NE DVIGNETE ... ALI GA VPIŠEMO NA VAŠ RAČUN V NOVEMBRSKI OBRAČUN. Krzneni izdelki šinajo označbe domovine uvoženega krzna. T. M. Eir.ba Mutation Mink Breeders Association BASEMENT ODDELEK ZA ŽENSKE PLAŠČE V VSEH 5 TRGOVINAH. AMERIŠKA DOMOVINA, 0000000^^ H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda o^cr>oo<=^o