Mlade Švedinje pridno delajo Primorski dnevnik ČETRTEK, 14. JULIJA 2011_ št. 166 (20.181) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste r-1 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ponovno napačno lotevanje vprašanja Ivan Zerjal Bodo obvezno združevanje šol v večstopenjske zavode, ki ga predvideva varčevalni paket italijanske vlade, naposled preložili? Po neuradnih vesteh naj bi se zgodilo prav to, saj v poldrugem mesecu dni, ki nas ločuje od začetka novega šolskega leta, v katerem naj bi bile večstopenjske šole že obvezna realnost, take operacije združevanja ni mogoče izvesti. Seveda so to - vsaj za zdaj -špekulacije, saj ukrepa, ki naj bi določal preložitev združevanja šol, še ni oz. vsaj do sinoči, ko smo pisali te vrstice, ga ni bilo. Kakorkoli že, pa vse skupaj daje vtis, da so se predlagatelji še enkrat lotili šolske problematike na napačen način oz. izključno z vidika varčevanja z denarjem in površno. Samo tako si je namreč mogoče razlagati odločitve, po katerih naj bi začeli združevati šole in jim spreminjati status le 45 dni pred začetkom novega šolskega leta oz. dva meseca pred začetkom pouka. Poleg tega je odstavek, v katerem je govor o pogojih za zagotovitev avtonomije posameznim šolam, tudi nejasen, saj ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je minimalno število učencev, potrebno za priznanje avtonomije (a brez rednega ravnatelja) tristo ali tudi manj. Seveda tu ni potrebno dodajati tega, o čemer smo v zadnjih dneh veliko pisali, se pravi, da bi varčevalni paket, če bi ga strogo udejanjili, predstavljal resen udarec za slovenske in dvojezično šolo v Furlaniji Julijski krajini, saj bi utegnil privesti do krepkega krčenja šolske mreže. Zato, če bo res prišlo do preložitve združevanja šol, ne bo - vsaj pri nas - nihče pretirano jokal. ITALIJA - Danes bo finančni manever odobril senat, jutri poslanska zbornica Pospešeno sprejemanje stabilizacijskega odloka Bersani zahteva, naj vlada po odobrtitvi manevra odstopi DEŽELA - Rebalans proračuna 2011 Prispevek SSG za vzdrževanje tržaškega Kulturnega doma TRST - Deželna vlada je v dopolnilnem proračunskem zakonu 2011 (rebalansu) namenila dodatnih 160 tisoč evrov Slovenskemu stalnemu gledališču za vzdrževanje Kulturnega doma v Trstu (foto KROMA). Tej vsoti gre prišteti še redni proračunski prispevek v višini 250 tisoč evrov. Oba sklepa deželnega odbora (predlagatelj odbornik Elio De Anna) mora še potrditi deželni parlament, ki bo to storil konec tega meseca. V rebalansu 2011 je tudi deželni prispevek manjšinskima krovnima organizacijama Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij. Na 3. strani RIM - Pod pritiskom mednarodnih finančnih trgov italijanski parlament pospešeno obravnava vladni zakonski odlok s finančnim manevrom. Predvidoma danes bo o njem glasoval senat, jutri pa poslanska zbornica. Opozicija je k pospešeni obravnavi pristala iz občutka odgovornosti, in to tudi ob posredovanju predsednika republike Giorgia Napolitana. Toda voditelj Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersdani je včeraj vztrajal, da bi morala vlada takoj po uzakonitvi odloka odstopiti, tako da bi prišlo do predčasnih volitev ali do začasne vlade za odobritev novega volilnega zakona. Na 9. strani Uspešno sodelovanje policij štirih držav Na 3. strani Za podjetje Sertubi se začenja nova faza Na 4. strani V Ljubljani Pandur, v Trstu Festival operete Na 10. strani Tudi na Goriškem suša pokazala zobe Na 12. strani Predsednik goriške pokrajine opozarja EU na »davčno krivico« Na 13. strani Za SSO in SSk goriški rajoni nedotakljivi Na 13. strani INDIJA - Več kot 20 mrtvih in 100 ranjenih Trikratni teroristični napad na Mumbai RIM - Varčevanje Bodo združevanje šol preložili? RIM - Po neuradnih vesteh naj bi združevanje šol, ki je predvideno v varčevalnem paketu italijanske vlade, preložili za leto dni, to pa naj bi vlada naredila s svojim velepopravkom. Včeraj pa je bil popravek senatorke Tamara Blažina s predlogom, naj za slovenske šole številke, ki so pogoj za priznanje samostojnosti posameznih šol, ne veljajo, spremenjen v resolucijo. Sen. Blaži-nova bo danes skušala opozoriti ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini na vprašanje slovenskih šol, zaradi določil varčevalnega paketa pa so zaskrbljeni tudi pri Sindikatu slovenske šole. Na 2. strani 2 Četrtek, 14. julija 2011 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Po napovedi prejšnji teden Inzko še ne razmišlja o preverjanju zakona NSKS šele v »fazi razmišljanja«- V ospredju »veselje nad novimi tablami« CELOVEC - Pred tednom dni je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko še napovedal pravno preverjanje pravkar sprejetega ustavnega zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, začetek tega tedna je spremenil stališče in napoved zaenkrat preklical. »Pravno preverjanje sprejete novele zakona ni aktualno,« je Inzko dejal v pogovoru za slovenski radio (ORF) na Koroškem. Obenem je poudaril, da je »sedaj v ospredju veselje nad vsako dvojezično tablo.« Inzko je v zvezi s tablami še dejal, da gre v glavnem za zaslugo odvetnika Rudija Vouka, ki da je s svojimi pritožbami na ustavno sodišče in prvo razsodbo vrhovnega sodišča iz leta 2001 sprožil razpravo o dvojezičnih napisih na Koroškem in s tem izsilil pretekli teden sprejeto novelo zakona, ki predvideva 164 krajev z dvojezičnimi napisi. To je za skoraj 70 več kot po zakonodaji iz leta 1976, ki jo je razveljavilo ustavno sodišče, hkrati pa tudi nad 100 dvojezičnih tabel premalo, kajti zakonodajalec pri novem zakonu ni dosledno sledil razsodbam ustavnega sodišča z desetodstotnim pragom. Inzko je nadalje opozoril, da zakon v več točkah ne sledi 26. aprila letos podpisanim memorandumom, še posebej ne točki, v kateri je bilo manjšini zagotovljeno, da bo tesno vključena v oblikovanje zakona. To da se ni zgodilo, čeprav so vse tri politične organizacije koroških Slovencev v skupnem pismu z dne 25. maja letos posredovale uradu zveznega kanclerja vrsto konkretnih predlogov oz. zahtev po nujnih spremembah tedanjega osnutka zakona. Na skupno pismo ni bilo niti odgovora, je dejal Inzko, ki je s tem v zvezi očital predsedniku ZSO-ja Marjanu Sturmu, da se »moti«, če trdi, da je memorandum bil prenešen 1:1 v novelo novega zakona. Kot je znano, je Inzko konec preteklega tedna v pogovoru za avstrijski radio (ORF) napovedal, da NSKS razmišlja o pravnem preverjanju 6. julija v parlamentu sprejetega Zakona o narodnih skupnostih. Državni sekretar Josef Oster-mayer se je na napoved odzval z »nerazumevanjem«, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler pa je Inzka ostro napadel in mu očital »nevzdržno igro«. Inzko je v prvi vrsti kritiziral posebno ureditev uporabe slovenščine kot uradni jezik v dvojezičnih občinah Do-brla vas in v Škocjanu. Ta ureditev da ustvarja »državljane dveh kategorij« je FJK - Politika Collino zapušča tudi Finijevo stranko FLI VIDEM - Nekdanji evropski poslanec in senator Giovanni Col-lino nima miru. Pred meseci je polemično zapustil Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija ter pristopil v stranko FLI Gianfranca Finija, ki pa jo je včeraj zapustil. Collino pravi, da je FLI pod kvarnim vplivom skrajnežev kot je poslanec Fabio Granata, ki po njegovem očitno pogojujejo tudi predsednika poslanske zbornice Finija. Collino zagotavlja, da si bo še naprej prizadeval za oblikovanje moderne in evropske desnice. Poznavalci razmer napovedujejo, da se bo furlanski politik prej ali slej sicer vrnil v Berlusconijevo stranko. Collino v teh mesecih vsekakor nima sreče. Prej spor z Ber-lusconijem, nato še s Finijem, medtem pa je izgubil mesto v evropskem parlamentu v korist kandidata Ljudstva svobode v južni Italiji Giuseppeja Garganija. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko poudaril Inzko in opozoril na »očitno neenakost«. S to oceno predsednik NSKS nikakor ni edini, kajti posebno ureditev uporabe slovenščine v omenjenih dveh občinah kritizirajo tudi številni pravni in ustavni strokovnjaki iz Avstrije in Slovenije, kritika na račun s široko večino sprejetega ustavnega zakona pa je prišla tudi od številnih poslancev Evropskega parlamenta ter uglednih osebnostih iz Južne Tirolske. Napoved pravnega preverjanja pa zaenkrat kljub temu ni aktualna, je sedaj dejal predsednik NSKS Valentin Inzko. Ivan Lukan FOJDA - Evropski projekt Razpršen hotel za zagon čezmejnega turizma »Gostoljubna skupnost: razpršeni hotel kot sredstvo za vključevanje krajevnih skupnosti v nudenje čez-mejnih turističnih storitev in lokalnih kmetijsko-živilskih proizvodov - Si-nelimes (Comunita ospitale: l'albergo diffuso come strumento per il coin-volgimento delle comunita nell'offer-ta di un servizio turistico transfronta-liero e dei prodotti agro-alimentari del territorio-Sinelimes)« je naslov projekta, ki ga je Občina Fojda prijavila na razpis v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007- 2013. Njeni partnerji so občini Sutrio in Števerjan, občine in podjetja iz Terske doline, Občina Brda v Sloveniji ter slovenske organizacije iz Brd, Tolmina in Kobarida. »S tem projektom želimo ovrednotiti in boljše promovirati pobude na našem teritoriju, poleg tega pa meni- mo, da lahko na tak način postanemo bolj vabljivi za tiste turiste, ki iščejo kraje z naravnimi in enogastronom-skimi posebnostmi. Takih krajev je namreč pri nas ogromno,« je poudaril župan Fojde Cristiano Shaurli na predstavitvi projekta, ki se zgleduje po izkušnjah razpršenega hotela v Furla-niji Julijski krajini, predvsem pa Občine Sutrio, ki je glede tega primer najboljše prakse na evropski ravni. Občina Fojda namerava preko tega projekta okrepiti svoje sodelovanje na področju kulturnega, ga-stronomskega in okoljskega turizma z nekaterimi gorskimi in gričevnatimi predeli naše dežele in Slovenije. Šele decembra pa bo znano, če bo načrt sprejet in če bo torej občinska uprava v Fojdi razpolagala za svoje investicije v turizem tudi z evropskimi sredstvi. (NM) TISKOVNO SPOROČILO Stališče SSO ■ • • • • o skupni imovini in Primorskem dnevniku Svet slovenskih organizacij nam je posredoval sledeče tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo: »Izvršni odbor SSO je svojo redno sejo, ki je bila 29. junija v Gorici, posvetil tudi vprašanju, ki je povezano s problematiko skupne imovine, ki je bila v povojnem času namenjena slovenski narodni skupnosti v Italiji in njeni čimbolj učinkoviti organiziranosti. Prav tako je Izvršni odbor SSO razpravljal o skupni odgovornosti pri urejevanju Primorskega dnevnika v Italiji. V zvezi s še vedno nerešenim vprašanjem skupne imovine je Izvršni odbor izdelal natančen program in določil skupino svojih strokovnjakov, ki naj skupaj s strokovnjaki druge krovne organizacije izoblikuje dokončne zaključke za čimbolj uspešno skupno upravljanje vseh imovin, ki so namenjene celotni naši skupnosti. Glede odgovornosti pri izdajanju Primorskega dnevnika pa je Izvršni odbor SSO sprejel izjavo, ki jo skupaj s tem tiskovnim poročilom posredujemo v vednost in razmislek celotni naši narodni skupnosti v Italiji. Izjava je bila sestavljena na podlagi analize, ki jo je Izvršnemu odboru posredovala notranja komisija SSO za medije. SSO o pliiralizaciji Primorskega dnevnika Primorski dnevnik odigrava pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja med Slovenci v Italiji ter s tem pri njihovem obstoju in razvoju kot posebne narodnostne skupnosti, saj javno mnenje pomeni zavest, ki jo ima neka skupnost o sebi. SSO zato podpira Primorski dnevnik, zavedajoč se tudi, da takšnega sredstva javnega obveščanja ne premorejo vse manjšinske narodnostne skupnosti, primerljive s slovensko v Italiji. Kot izpričujejo bilance družbe DZP-PRAE, Primorski dnevnik živi od javnih sredstev, ki jih Italija in Slovenija namenjata, tudi prek obeh krovnih organizacij, slovenski manjšini brez razlike. Poleg tega ima Primorski dnevnik kot tiskani dnevnik monopolni položaj v manjšini. Zaradi vsega tega SSO meni, da Primorski dnevnik je oziroma bi moral biti časopis vseh Slovencev v Italiji, mimo zemljepisnih, kulturnih, svetovnonazorskih, političnih in drugih razlik. V tem duhu je SSO leta 1997 podprl pluralizacijo lastništva Primorskega dnevnika z ustanovitvijo istoimenske zadruge, v katero se sme včlaniti vsak pri- padnik slovenske manjšine. Žal pa je bil ta korak nezadosten za resnično plura-lizacijo Primorskega dnevnika, kot dokazuje sedanji sestav uredništva (SSO-ju je morda »blizu« ena osmina časnikarjev, kar ni bistveno drugače od razmer pred letom 1997), pa tudi uredniška linija, ki se je v zadnjih časih še bolj približala staremu lastništvu, se pravi SKGZ-ju. Res je, da je SKGZ leta 1997 na prvih volitvah v organe Zadruge Primorski dnevnik zbrala široko večino, in to tudi zaradi nezadostnega odziva krogov, ki so bili dotlej izključeni iz življenja tega občila. Toda SKGZ je v zadnjih letih dejansko ohranila upravni in siceršnji nadzor nad dnevnikom med drugim z ohranitvijo lastništva osrednjega sedeža časopisa v Trstu, kakor tudi z ohranitvijo lastništva tiskarne in oglaševalne agencije, pod katero po nedavnih spremembah spada celo uredniško tajništvo. Za nameček je Primorski dnevnik še danes član izključno te krovne organizacije, ki po drugi strani v svojih javnih nastopih niti ne skriva, da ima časopis za nekakšno svoje glasilo. SSO meni, da je sedanje stanje nesprejemljivo in da je resnična plu-ralizacija Primorskega dnevnika iz že navedenih razlogov ena izmed prioritetnih »reform«, ki bi jih morala slovenska narodnostna skupnost v Italiji izpeljati. V tem smislu se bo SSO zavzel za nadaljnjo pluralizacijo lastništva Primorskega dnevnika s podpiranjem vstopa novih članov v istoimensko Zadrugo. Zavzel se bo tudi, da bi časopis postal dejansko deželnega značaja z večjim poudarkom videmski pokrajini, ki je danes zanemarjena. SSO nadalje predlaga, da bi osrednji sedež Primorskega dnevnika v Trstu postal last Zadruge v skladu z obvezo, ki jo je skupno prestavništvo Slovencev v Italiji sprejelo februarja 1997 ob napovedi njene ustanovitve in ki je za SSO še vedno polno zavezujoča. To bi povrh omogočilo, da bi bili odnosi in računi okrog Primorskega dnevnika bolj prozorni. SSO nenazadnje zahteva, da bi prišlo do resnične pluralizacije uredništva dnevnika, ki je v zadnjih časih zabeležila celo nazadovanje. SSO naposled meni, da če že Primorski dnevnik mora biti član kake krovne organizacije, potem mora biti član obeh.« RIM - Danes bo senat razpravljal o vladnem varčevalnem paketu Preložitev združevanja šol? Neuradno iz Rima - Popravek sen. Blažinove spremenili v resolucijo - Sindikat slovenske šole zaskrbljen RIM - Danes bi moral italijanski senat dokončno sprejeti vladni paket varčevalnih ukrepov, ki so ga v prejšnjih dneh obravnavale pristojne senatne komisije, za danes je predvideno glasovanje v senatu, za jutri pa v poslanski zbornici. Če bodo parlamentarci naposled izglasovali besedilo, bo vladni odlok tudi dejansko postal zakon. Kot smo pisali v prejšnjih dneh, vsebuje paket tudi določila, ki utegnejo prizadeti mrežo šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in dvojezično šolo v Špetru, saj med drugim določa obvezno združevanje vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol v večstopenjske zavode, ki morajo, v primeru območij, kjer živijo manjšine, šteti vsaj petsto učencev, da ohranijo ravnatelja oz. tristo učencev, da ohranijo avtonomijo, a brez ravnatelja (po nekaterih drugih tolmačenjih pa bi lahko ohranili avtonomijo tudi z manj kot tristo učenci). Spričo tega bi se utegnilo število samostojnih slovenskih šolskih ustanov precej skrčiti. V zvezi s tem sta popravke vložila tako senatorka Tamara Blažina iz Demokratske stranke kot njen kolega iz Južnoti- rolske ljudske stranke Oskar Peterlini. Popravek Blažinove, kjer predlaga, naj se določila iz petega odstavka 19. člena paketa, kjer je govor tudi o številčnih kriterijih za priznanje avtonomije šol, ne izvajajo v primeru slovenskih oz. dvojezičnih šol v Fur-laniji Julijski krajini, je bil včeraj spremenjen v resolucijo, ki vlado obvezuje, naj slovenske šole izvzame iz določil petega odstavka 19. člena in naj izda odlok s ciljem v polnosti spoštovati zaščitna določila, ki jih vsebujejo tako zaščitni zakon kot mednarodni dogovori ter drugi italijanski zakoni. Bla-žinova bo danes zjutraj na zasedanju senatne komisije za šolstvo tudi skušala opozoriti ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini na vprašanje slovenskih šol. V svojem popravku pa sen. Peterlini predlaga, naj se določila v četrtem in petem odstavku 19. člena v primeru slovenskih šol oz. dvojezične šole ne upoštevajo. Južnotirolski senator, ki je popravek vložil na poziv stranke Slovenske skupnosti, je vsekakor zagotovil, da bo ta eden tistih popravkov, ki jih ne namerava umakniti. Na koncu pa ni izključena niti mož- nost, da združevanja šol vsaj v prihodnjem šolskem letu ne bo. Časa za izvedbo celotne operacije namreč ni veliko, saj bo september kmalu tu in z njim novo šolsko leto. Poleg tega je dejansko urejanje šolske mreže v pristojnosti deželnih in pokrajinskih uprav, ki niso ravno navdušene nad vladnim varčevalnim paketom. Zato naj bi po neuradnih vesteh prišlo do enoletne preložitve ukrepov, ki zadevajo šolstvo, tovrstna odločitev pa bi lahko bila prisotna v velepopravku, ki ga vlada pripravlja. Zaskrbljenost SSŠ Zaskrbljenost glede določil varčevalnega paketa je včeraj izrazilo tudi tajništvo Sindikata slovenske šole. Pri SSŠ so zaskrbljeni glede predlogov, ki, pravijo, bi ustvarjali dodatne probleme, če se ne bodo upoštevale številke, ki so primerne za normalen razvoj slovenske šole. Zato sindikat poziva vse politične organizacije in institucije, ki jim je slovenska šola pri srcu, naj si prizadevajo, da bi prišlo do pametnega upoštevanja naše stvarnosti. (iž) RIM - Calderoli Umik določila, ki je ogrožalo tretji pas A4 RIM - Minister Roberto Calderoli se je ob robu včerajšnjega srečanja o vladnem varčevalnem paketu s predstavniki združenja italijanskih dežel obvezal, da bo rimska vlada iz varčevalnih ukrepov umaknila sporno določilo, ki je ogrožalo kar nekaj investicij v velike infrastrukture in med temi tudi tretji vozni pas na avtocesti A4 med Trstom in Benetkami. Sporna norma je postavljala na 1 odstotek najvišjo možno mero amortizacije za brezplačno pre-nešene dobrine. Sprejem takega določila bi ogrozil finančni plan za gradnjo tretjega pasu avtoceste A4. Dežela je nemudoma opozorila vlado na to nevarnost, včeraj pa se je ob robu omenjenega srečanja s Calderolijem pogovarjala deželna odbornica za finance Sandra Savino. Predsednik Tondo je izrazil zadovoljstvo zaradi obljube o umiku spornega določila. / DEŽELA,TRST Četrtek, 14. julija 2011 3 DEŽELA - Zakon o ureditvi finančnega stanja Za Slovensko stalno gledališče iz blagajne deželne uprave dodatnih 160 tisoč evrov Denar bo najbrž namenjen stroškom za vzdrževanje tržaškega Kulturnega doma - Končna odločitev konec meseca TRST - Deželna vlada je v zakon za prilagoditev proračuna 2011 (t.i. rebalans) vključila dodatnih 160 tisoč evrov prispevka za Slovensko stalno gledališče. Gre za prispevek v gledališki sklad (v it. fondo di dotazione), ki ga bo SSG izkoristil za redno vzdrževanje Kulturnega doma, v katerem se odvija večji del dejavnosti gledališča in ki je tudi njegov uradni sedež. Prispevek 160 tisoč evrov gre prišteti rednemu deželnemu proračunskemu prispevku 250 tisoč evrov, kar pomeni, da bo naše gledališče iz deželnih blagajn v tekočem letu dobilo vsega skupaj 410 tisoč evrov. Končna odločitev bo vsekakor padla konec meseca, ko bo deželni parlament po obravnavi v pristojnih komisijah uzakonil rebalans. Do takrat se lahko številke na papirju še spremenijo, čeprav je to zelo malo verjetno. Dodatni prispevek deželne uprave je sad dogovora, ki je spremljal odobritev novega statuta SSG. Sporazum so podpisali ustanovni člani gledališča, ki so - poleg Dežele - Občina in Pokrajina Trst, društvo Slovensko gledališče ter manjšinski krovni organizaciji SKGZ in SSO. Prispevek za SKGZ in SSO V razpredelnicah, ki spremljajo zakon o rebalansu, najdemo tudi prispevek za Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo in za Svet slovenskih organizacij. Krovni organizaciji naj bi iz deželne blagajne letos dobili vsaka po 50 tisoč evrov in to na osnovi deželnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2007 (Illyjeva uprava). V razpredelnici piše, da je to prvi deželni prispevek krovnima, katerima je Dežela, če se ne motimo, lani že namenila denar. Z zakonom iz časa Illyjeve levosredinske koalicije vsekakor Dežela priznava SKGZ in SSO kot t.i. referenčni organizaciji slovenske narodne skupnosti. Brez finančnega kritja ostaja še naprej Deželni sklad za Slovence, ki ga je ustanovila Illyjeva vlada (pobudnik takratni odbornik Roberto Antonaz), desna sredina pa nato »izsušila«. Kaj pa državni prispevki? Deželna vlada je pred kratkim, kot smo poročali, odobrila akontacije državnih prispevkov za Slovence. Na predlog odbornika Elia De Anne je deželni odbor namenil manjšinskim usta- novam približno 2,5 milijona evrov, preostalo polovico pa naj bi »sprostila« jeseni, kot naj bi iz Rima dobila ves znesek proračunskih prispevkov 2011. Gre za dvojni pogojnik, ker iz Rima glede tega vprašanja prihajajo protislovne novice. Deželna uprava za izplačilo preostalih 2,5 milijona evrov, ki jih blokira t.i. pakt za finančno stabilnost ministra Giulia Tremontija, pričakuje formalno zeleno luč parlamenta. To je na zadnji seji posvetovalne komisije za našo manjšino povedal Giuseppe Napoli, namestnik glavnega direktorja od-borništva, ki ga vodi De Anna. Vladni podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica pa je pozneje predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki namignil, da bi bil za izplačilo vseh prispevkov dovolj vladni ukrep. Do tega trenutka vsekakor ni ne parlamentarnega in tudi ne vladnega ukrepa. S.T. Kulturni dom v Trstu, kjer ima uradni sedež SSG in kjer se odvija večji del njegove dejavnosti kroma LJUBLJANA - Na novinarski konferenci obračun preiskave o umoru Roberta Menicalija Uspešno sodelovanje policij štirih držav omogočilo izsleditev in aretacijo storilcev LJUBLJANA - Slovenska policija je včeraj na novinarski konferenci podala uspešen obračun preiskave, ki je omogočila aretacijo morilcev 58-letnega tržaškega finančnega posrednika Roberta Menicalija. Njegovo truplo so 8. julija našli pri spomeniku Cerje na Krasu. Vodja slovenskih kriminalistov Jurij Ferme je poudaril, da je preiskava dokaz, da je dobro mednarodno policijsko sodelovanje garant za uspešno preiskavo tudi zahtevnih kaznivih dejanj.Sodelova-nje je steklo že 21. junija, ko so koprski policisti prejeli obvestilo kvesture iz Trsta, da pogrešajo 58-letnega državljana, ki je od doma odšel, da bi prodal svoje vozilo. Policija je ugotovila, da so se pogrešani Menicali, 29-letni državljan Bosne in Hercegovine (BiH) in njegova sopotnica - 28-letna državljanka BiH -pojavili na slovenskem ozemlju. Osumljena sta nato z vozilom pogrešanega vstopila na ozemlje Hrvaške, kasneje pa v BiH. Na podlagi zbranih podatkov je policija posumila, da je bil italijanski državljan umorjen, zato je steklo tudi sodelovanje s policisti iz BiH, pose- Predstavniki policij Slovenije, Italije in Bih na novinarski konferenci bobo bej iz Republike Srbske, saj je policija sklepala, da sta osumljenca v njihovi državi, in kasneje še s črnogorskimi policisti. V Črni Gori je policija 11. julija osumljenca tudi prijela in ju zaprla v ek-stradicijski zapor, je povedal Ferme. Vodja mobilne skupine Kvesture v Trstu Mario Bo je izpostavil, da italijan- ska policija ni pričakovala, da bo zgodba imela nasilen konec, saj glede na življenjske razmere pogrešanega tega ni bilo pričakovati. Ko so ugotovili, da z njegovimi finančnimi posli ni nič narobe, so se osredotočili na podatke o njegovem mobilnem telefonu in bančne kartice ter jih posredovali koprskim policistom. Pomočnik vodje kriminalistične policije iz Kopra je nadaljeval, da so potrdili prisotnost pogrešanega na slovenskem ozemlju in da ga odtlej niso več zasledili, zaradi česar so sklepali, da je bil umorjen. Obenem so ugotovili, da sta osumljenca pobegnila najprej v Hrvaško in nato v BiH. Vodja kriminalistične policije v Novi Gorici Milovan Ipavec je podrobneje opisal iskalno akcijo pogrešanega, ki je potekala 8. julija zjutraj in v kateri je sodelovalo približno 100 policistov. Truplo so kmalu našli in obdukcija je potrdila, da gre za Me-nicalija in da je umrl nasilne smrti. Spisali so ovadbo in predlagali razpis mednarodne tiralice in evropskega naloga za prijetje in privedbo. Načelnik kriminalistične policije Republike Srbske v BiH Zoran Mandic je predstavil še aktivnosti tamkajšnje policije, ki je našla vozilo pogrešanega in mobilni telefon ter izvedla več hišnih preiskav. Osumljenca je policija nazadnje prijela v Črni Gori. 4 Četrtek, 14. julija 2011 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "n/QÍ b tel. 040 7786300 |/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.eu SOŽITJE - Eno leto po tržaškem srečanju predsednikov treh držav Kakšen učinek je imel 13. julij? Župan Roberto Cosolini: Občina Trst bo ta dogodek obeležila s primernimi prireditvami in pobudami INDUSTRIJA - Po začasni »rešitvi« škedenjske železarne se zanj odpira nova faza Danes začetek nove razvojne poti podjetja Sertubi Prvo srečanje med sindikati in indijskim najemnikom Jindalom - Rok za podpis pogodbe do 30. julija Zamrznitev dolga družbe Lucchi-ni in torej nadaljevanje delovanja škedenjske železarne vsaj do leta 2015 sta za-jamčila tudi nadaljnje delovanje podjetja Sertubi. Ta zaposluje neposredno 220 ljudi in skupno 300 oseb s povezanimi podjetji, njegova dejavnost pa je bila tesno povezana z usodo železarne. Sicer je skupina Duferco, ki je lastnik družbe Sertubi, že dan pred podpisom sporazuma med bankami in Lucc-hinijem objavila vest, da je indijska gru-pacija Jindal nazadnje podpisala pogodbo o najemu dejavnosti podjetja Sertubi za pet let. Toda v pogodbi je med drugim zaščitna klavzula, da se mora Ser-tubi za proizvajanje cevi še naprej posluževati litega železa iz škedenjske železarne in pod istimi pogoji. V nasprotnem primeru se bo lahko indijski koncern takoj umaknil. Zdaj bo ustrezen postopek stopil v živo. Na sedežu tržaške Confindustrie bo danes popoldne srečanje med predsednikom družbe Sertubi Mauriziom Ber-gonzijem, pooblaščenim upraviteljem novega podjetja Jindal Saw Italia srl New-co (ustanovili so ga specifično v ta namen za t.i. start-up) Leonardijem Montesijem in predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil, avtonomnim Failms-Cisal in Ugl. Kot nam je povedal pokrajinski predsednik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini, bo to srečanje v okviru postopka, ki ga predvideva zakon 428/90 v zvezi z najemom dejavnosti. To bo v bistvu prvi iz niza sestankov, ki naj bi privedli do dokončnega sklepa pogodbe do najkasneje 30. julija, ko bo zapadel rok. Sindikati bodo danes zahtevali od novega delodajalca podatke v zvezi s pogodbo, z načrti za prihodnost oziroma razvoj podjetja Sertubi in jamstva glede delovnih mest v primeru, da skupina Jindal zapusti Trst. Na prvem mestu bo vprašanje naložb s posebnim poudarkom na dve točki: po eni strani morajo vlagati v oko-ljevarstvene ukrepe, pravi Borini. Po drugi je temeljnega pomena gradnja novega plavža za taljenje litega železa, ki bi zagotovil družbi Sertubi samostojnost od škedenjske železarne. Dalje bo treba zajamčiti delovna mesta: družba Du-ferco mora v tem smislu jamčiti zašči- Ali bo podjetje Sertubi postalo »neodvisno« od škedenjske železarne? kroma to delovnih mest v primeru, da družba Jindal pusti podjetje Sertubi na cedilu. To je navadno pri postopkih za najem dejavnosti samoumevno, toda sindikat zahteva, da se to zapiše črno na belem. Dodatna pomembna točka so proizvodi. Kaže, da nameravajo Indijci obogatiti tržaško ponudbo (Sertubi proizvaja cevi iz litega železa, toda cevi je mogoče proizvajati z uporabo različnih materialov). V tem smislu bodo sindikalni predstavniki zahtevali več podrobnosti. Če bodo odgovori na vsa ta vprašanja zadovoljivi, bo sindikat podpisal pogodbo, je ocenil Borini. Vendar bo prihodnost podjetja odvisna tudi od politike oziroma od doslednosti politikov - in njihovih izjav. Družba Duferco je namreč pred nekaj meseci zaprosila deželnega predsednika Renza Tonda in pristojno deželno od-bornico Federico Seganti za nekatere olajšave, kot se to npr. že dogaja v lombardski Brescii. Na tej osnovi naj bi podjetje Sertubi plačevalo električno energijo po znižani ceni, obenem pa bi dobilo deželni finančni prispevek za gradnjo omenjenega plavža. Predstavnika deželne vlade sta na prošnjo vodstva družbe Du-ferco odgovorila pritrdilno. Zdaj ju bo treba spomniti na dano besedo. Aljoša Gašperlin VZHODNI KRAS - Ob 18.30 javna seja Cosolinijev odbor danes na Opčinah Prva seja občinske uprave na Opčinah! Občinski odbor župana Roberta Cosolinija se bo danes sestal na sedežu vzhodnokraškega rajonskega sveta, kar se v zgodovini občine še ni zgodilo. Mestna uprava bo krenila na Opčine z najbolj ekološkim sredstvom, openskim tramvajem (odhod s Trga Oberdan ob 16.51, prihod na Opčine 25 minut pozneje). Seja odbora bo delovna, udeležili se je bodo lahko le rajonski svetniki, ne bo pa javna. Ob 18.30 pa se bo seja nadaljevala v dvorani Zadružne kraške banke in bo odprta javnosti. Sama mestna uprava je nanjo povabila predstavnike krajevnih društev, združenj in organizacij, da bi se seznanila z zadevami, ki žulijo domačine. Cosolini je napovedal »potujoče seje občinskega odbora« na eni od prvih tiskovnih konferenc po izvolitvi za župana. Med volilno kampanjo je kot županski kandidat levosredin-ske koalicije posvetil veliko pozornost rajonom, predmestjem in kraškim vasem. Po izvolitvi se je odločil, da bo nadaljeval ta tesen stik z rajoni in okolico ter ga še okrepil prav s sejami občinskega odbora v posameznih rajonih. Na ta način bo mestna uprava pobliže spoznala stvarnost tržaških predelov in Krasa. Izbira Vzhodnega Krasa ni naključna. Prejšnja desnosredinska uprava je posvetila temu predelu malo pozornosti. Rajonski svet je stalno opozarjal na javna dela in posege, ki bi jih morala občina tu opraviti, a je v velikanski večini primerov naletel na gluha ušesa. Cosolini se je odločil, da jim bo prisluhnil, in to kar pri njih doma. Predsedniki Slovenije, Hrvaške in Italije lanskega 13. julija v Trstu kroma Včeraj je minilo leto dni od tržaškega srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipovič so se lanskega 13. julija udeležili Koncerta prijateljstva maestra Riccarda Mutija ter se skupaj poklonili Narodnemu domu in Italijanom, ki so po drugi svetovni vojni zapustili Istro. To je bil gotovo velik simbolni dogodek, ki bo trajno ostal zapisan v novejši tržaški zgodovini in ne samo. Župan Roberto Cosolini napoveduje, da se bo mestna uprava prihodnje leto in še naprej dostojno spomnila 13.julija 2010 in to s prireditvami in pobudami, ki bodo odražale duh predsednikov treh držav. Za letos je vsekakor šlo za zamujeno priložnost, kakršno koli pobudo pa bi morala najbrž načrtovati prejšnja občinska uprava, ki je s županom Robertom Dipiazzo močno podprla Koncert prijateljstva. Župan Trsta je prepričan, da je začrtana pot prijateljstva, sožitja in so- delovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško pot brez povratka, kot dokazujejo uspešna srečanja med Napoli-tanom in Turkom (v Rimu in v Ljubljani) in kot priča tudi današnji obisk italijanskega predsednika v Zagrebu. Cosolini je zelo hvaležen predsedniku Napolitanu za veliko pozornost, ki jo namenja našim krajem in zgodovini ljudi, ki tukaj živijo. Župan je prepri- čan, da so državnemu poglavarju ter tudi predsednikoma Slovenije in Hrvaške hvaležni vsi Tržačanke in Tržača-ni, ter tudi prebivalci sosednjih krajev Slovenije in Hrvaške. Dežela in Občina Trst pozorni do gradbincev Župan Trsta Roberto Cosolini je na včerajšnjem sestanku s sindikalisti in prizadetimi gradbinci ocenil problem, na katerega so s protestom na žerjavih v torek opozorili gradbeni delavci v Barkovljah. Občina bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bodo gradbinci dobili to, kar jim pripada. Pomoč delavcem in sindikatom napoveduje tudi deželni odbor. Kraja pri bankomatu Nekaj po 12. uri je včeraj na drevoredu Raffaello Sanzio prišlo do neobičajnega ropa. 35-letni Tržačan Igor Amodeo, sicer že znan silam javnega reda, se je približal mladeniču pri bankomatu, ki je ravnokar tam dvignil nekaj denarja. Prestrašil ga je, saj je hlinil, da skriva pod majico pištolo, tako da mu je fant izročil 50 evrov. Amodeo je zbežal, agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture pa so ga kaj kmalu ujeli. Iz zapora je prišel šele pred nekaj tedni, saj so ga s »kolego« Lorenzom Petrinijem aretirali zaradi junijskih kraj na račun starejših občanov pri Sv. Ivanu. Oropanega mladeniča so pod šokom medtem odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Po prepiru ga je zabodel Včeraj dopoldne je 30-letni mladenič okrog 9. ure iz še nepojasnjenih razlogov zabodel moškega v Ulici Castagneto v višini hišne številke 25. Kaže, da se je tridesetletnik, ki je imel že opravka s pravico, sprl z 42-le-tnim someščanom (tudi on je stari znanec sil javnega reda). Med prepirom je mlajši moški iz žepa potegnil nož in z njim večkrat zabodel sogovornika v roko. Takoj je posegla policija, ki so jo medtem poklicali mimoidoči. Napadalca so aretirali in odvedli na kvesturo, ranjenega moškega pa seveda na zdravljenje v katinarsko bolnišnico. Njegove zdravstvene razmere niso vsekakor zaskrbljujoče. Operacija 150: spet nove zaplembe ponarejenih izdelkov Nadaljuje se uspešna operacija 150 tržaške finančne straže, ki je s kolegi iz Averse in Neaplja pred včeraj v Caserti in Neaplju sodelovala pri akciji, v okviru katere so zasegli več rol blaga (za skupno kakih 1.800 metrov) ter kože za izdelavo več ponarejenih izdelkov znamke Louis Vuit-ton, več kot 100 ponarejenih kosov znamke Hogan, matrice za izdelavo našitkov ter ponarejene čevlje in podplate znamk Hogan in Prada. Ob vsem tem so agenti zasegli tudi deset bančnih čekov v vrednosti 68 tisoč evrov, pet mobilnih telefonov in dvanajst sim kartic. V okviru operacije, ki so jo poimenovali 150, ker se je začela ravno na praznik 150-letnice združitve Italije, se pravi 17. marca, so agenti tržaške finančne straže in kolegi s pro-seške postaje, pod vodstvom tržaškega javnega tožilca Giorgia Milil-la, že takrat so prišli na sled družbi iz Kampanije, ki se je na osi Madžarska - Romunija - Italija - ukvarjala z obdelavo kož in poznejšo izdelavo obutev in oblačil ponarejenih blagovnih znamk. V Aversi so zasledili skladišče oz. pravo delavnico, kjer so ponarejeno blago dopolnjevali, oblačila in obutev pa opremljali z našitki. Takrat so zasegli nad 5.000 kosov različnih ponarejenih oblačil in obutve prestižnih blagovnih znamk kot so Moncler, Peute-rey, Nike, Hogan, Fred Perry, La Martina, Burberry in Luis Vuitton v vrednosti nad 800 tisoč evrov. / TRST Četrtek, 14. julija 2011 5 DEVIN-NABREŽINA - Nova potrebna služba od sobote dalje Sesljan: rešilec prve pomoči v« - ■ v« • za večjo varnost v občini Dogovor med občino in zdravstvenim podjetjem - Pozornost kopalcem v Sesljanskem zalivu Rešilec prve pomoči bo od sobote dalje skozi celo poletje »dežural« v Sesljanu, da bi lahko, v primeru potrebe, čim hitreje posegel tako na območju Sesljanskega zaliva kot tudi drugih predelih devinsko-nabrežinske občine in sploh Krasa. Devinsko-nabrežinska občina je včeraj podpisala dogovor z zdravstvenim podjetjem, ki bo omogočil večjo varnost na celotnem občinskem ozemlju. Rešilec, katerega prvotni domicil je bil v Križu, bo nameščen na območju doma za ostarele Bratov Stuparich v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu. Štiri poklicno usposobljene osebe bodo po potrebi posredovale prvo pomoč, in sicer od 8. do 20. ure sedem dni tedensko, vse do 18. septembra. Devinsko-nabrežinska odbornica a zdravstvo Daniela Pallotta je izrazila zadovoljstvo nad dosego dogovora z zdravstvenim podjetjem. Z novo službo bodo predvsem kopalci v Sesljanskem zalivu bolj varni, ob njih pa tudi delavci, ki gradijo bližnje umetno naselje v nekdanjem kamnolomu. S hitrimi posegi prve pomoči bo obogatena zdravstvena služba v občini, je poudarila odbor-nica Pallotta. V devinsko-nabrežinski občinibo od sobote delovala služba z rešilcem prve pomoči arhiv MESTNI PREVOZ - Predstavitev na Velikem trgu ob prisotnosti Cosolinija in Basse Poropat Trieste trasporti: 33 novih avtobusov Vsi so ekološko neoporečni - V desetih letih 88 milijonov evrov za 421 novih avtobusov - Letno kar 70 milijonov potnikov Postrojeni novi avtobusi na Velikem trgu Prevozno podjetje Trieste trasporti je na Velikem trgu ob prisotnosti župana Roberta Cosolinija in predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poropat predstavilo 33 novih avtobusov, s katerimi je posodobilo svojo prevozno floto. Vsi avtobusi so ekološko neopo- kroma rečni in sodijo v najboljšo tovrstno evropsko proizvodnjo. Podjetje je kupilo tri vrste avtobusov. Deset avtobusov mercedes citaro je dolgih 10 metrov in pol, vsak ima po 22 sedežev in 65 stojišč. Devetnajst avtobusov, vedno mercedes citaro je dolgih 12 metrov s 25 sedeži in 78 stojišči, štirje avtobusi ram- Pogled s šoferskega mesta pini ale' pa so dolgi slabih osem metrov z osmimi sedeži in 44 stojišči. Vseh 33 avtobusov je opremljenih s posebno stopnico za prevoz ljudi s posebnimi potrebami. V zadnjih desetih letih je podjetje Trieste trasporti kupilo 421 avtobusov, za kar je investirala več kot 88 kroma milijonov evrov. Sedaj razpolaga z 271 avtobusi, njihova povprečna starost znaša nekaj več kot štiri leta. Avtobusi podjetja Trieste trasporti prevozijo na 59 mestnih in primestnih progah vsako leto 13 milijonov 215 tisoč kilometrov in prepeljejo kakih 70 milijonov potnikov letno. V Boljuncu obnova zbirnega centra za kosovne odpadke Vodja oddelka za storitve na ozemlju občine Dolina sporoča, da se bodo začela dela za obnovo občinskega zbirnega centra za kosovne odpadke v Boljuncu. Zato obveščajo cenjene uporabnike, da bo center odprt samo do petka, 15. julija. Od sobote, 16. julija do nedoločenega datuma, bo zbirni center zaprt zaradi nujnih obnovitvenih del. Za informacije, sprejemanje morebitnih pripomb ali posebnih zahtev v zvezi z odlaganjem kosovnih odpadkov, je na razpolago brezplačna številka 800 148 726 in Ekookence na občinskem sedežu v Dolini 270 s sledečimi uradnimi urami: ob torkih od 11. do 13. ure in ob sredah od 14. do 15. ure. Tečaji slovenščine V prihodnjih dneh se bodo začeli tečaji slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce, ki jih prireja Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Predavanja bodo nekajkrat tedensko v popoldanskih in večernih urah v juliju, avgustu in septembru. Nekateri tečaji bodo potekali na dvorišču Stadiona 1. maja, v primeru slabega vremena pa v prostorih kulturnega društva Škamperle. Za prijave je na voljo tajništvo šole slovenskega jezika (Ul. Valdirivo 30, 2. nadstropje) na telefonski številki 040 761470 od 17. ure do 19.30. Kraška ohcet vabi študente Organizatorji Kraške ohceti vabijo k sodelovanju osebe, ki bodo zadolžene na tej prireditvi za informacijsko točko - infopoint. Pogoji: status študenta; polnoletnost; obvladanje slovenščine in italijanščine po možnosti tudi angleščine in/ali nemščine; poznavanje krajevne stvarnosti. Prošnje na prostem papirju naj interesenti predložijo tajništvu Občine Repentabor najkasneje do 31. julija 2011. Na podlagi predstavljenih prošenj bosta izbrani dve osebi zadolženi za infotočko, ki bosta morali biti oblečeni v narodno nošo. Za razne informacije se lahko interesenti obrnejo na tajništvo Občine Repentabor, tel. št. 040 - 327335. Razstava Roberta del Frateja Osebna razstava slikarja Roberta del Frateja bo odprta vse do 31. avgusta. Slikar je odprl svoj atelje v Ulici Punta del Forno 3 (blizu Hotela Urban), v zgodovinskem centru mesta. Umetnik razstavlja slike, ki ponazarjajo mestno tržaško krajino. SODIŠČE - Na zahtevo obtoženčeve obrambe Proces Stanissa preložen na oktober Včerajšnja obravnava trajala le nekaj minut - Podjetnik Cunja: Hočejo le zavlačevati - Walter Stanissa obtožen nezakonite prilastitve denarja Sodna razhajanja: levo Danilo Cunja, desno Walter Stanissa kroma Proces proti slovenskemu podjetniku Wal-terju Stanissi, ki je obtožen nezakonite prilastitve denarja, se bo nadaljeval šele oktobra. Včerajšnja obravnava je trajala le nekaj minut. Obtoženčeva odvetnica Maria Genovese je predložila kazenskemu sodniku Paolu Vascottu obsežen sveženj nove dokumentacije in zahtevala ponovno zaslišanje Stanissovega poslovnega partnerja Bogdana Lukica, ker je bil slednji zaslišan pred zaslišanjem priče, ki jo je bila predstavila prizadeta stranka. V bistvu: Lukic naj bi odgovoril na izjave priče prizadete stranke. Odvetnik Giulio Quarantotto iz odvetniške pisarne Corbo, ki zastopa prizadeto stranko, slovenskega podjetnika Danila Cunjo, je nasprotoval novemu zaslišanju Lukica, ker je sodišče od njega že izvedelo, kar je bilo potrebno izvedeti. Posegel je tudi sam Cunja, ki je sodniku Paolu Vascottu takole orisal lik Bogdana Lukica: »Mojemu sinu je grozil s smrtjo, na beograjskem sodišču je pričal po krivem.« Sodnik Vascotto je prevzel novo dokumentacijo obrambe in odredil preložitev procesa na 19. oktober. Zadeva, ki je privedla Walterja Stanisso na zatožno klop, je dokaj zapletena. Slednji je bil kot poslovni partner podjetja Eurocar Logistics, ka- terega zastopnik je Danilo Cunja, pobudnik in posrednik pri kupoprodajah nekaterih zemljišč v Srbiji. Stanissa naj bi - po izjavah Danila Cunje -prejel od podjetja 12 tisoč evrov vreden ček za kritje davčnih obveznosti po nakupu enega od zemljišč blizu Beograda, ček pa naj bi izginil. Prišlo je do zavlačevanja, enoletne zamude pri dejanskem nakupu zemljišča, kar naj bi podjetju - ki se je pri poslu kreditno izpostavilo pri eni od bank v Sloveniji - povzročilo veliko ekonomsko škodo. Stanissa - ki je med drugim član številnih upravnih odborov, od Tržaške trgovinske zbornice do Kmečke zveze in Zadružne kraške banke - je zavrnil obtožbo o prilaščanju denarja, češ da so zaupani denar prejele prave osebe, kar naj bi med procesom tudi dokazal. Danilo Cunja je po včerajšnji kratki obravnavi povedal, da je njegovo podjetje zašlo v težave prav s »srbskimi posli«, pri katerih je bil soudeležen Walter Stanissa. »Pred njegovim prihodom je podjetje štelo 178 zaposlenih, sedaj pa le 15, in pravi čudež je, da lahko še shaja,« je poudaril. Predstavitev dodatne dokumentacije pa je ocenil le kot manever obrambe, da čim dlje zavleče proces. M.K. 6 Četrtek, 14. julija 2011 TRST / ZAGRADEC - Turistična kmetija Milič Švedi spoznavajo kmečka opravila »Gostili smo že okrog 90 dijakov« V občini Gavle objavijo razpis za delovne izkušnje v tujini v poletnih mesecih Že osem let se v poletnih mesecih v Zagradcu blizu Repna vsako leto mudi skupina Švedov. Zakaj pa? Švedska veliko vlaga v svoje mlade državljane in lepo skrbi zanje. V Občini Gavle, ki je najstarejše mesto švedske dežele Norrland, je skupina ljudi starih med 60. in 70. letom odločila, da bo organizirala delovne izkušnje za mlade v tujini. Ker so že sami v mladih letih imeli težave pri zaposlitvi in so slednje aktualne še danes, objavi Občina Gavle vsako leto razpis za mednarodne delovne izkušnje, namenjen dijakom predzadnjega razreda višjih srednjih šol. Dijaki v prijavni obrazec zapišejo, kaj jim je všeč, kam bi najraje odšli in katere jezike poznajo. Na podlagi teh podatkov in končne ocene jih potem izberejo in napotijo za dva ali tri tedne v drugo državo znotraj Evropske unije. Zaposleni so od 30 do 40 ur tedensko v gostinskih ali kmetijskih obratih ali pa na področju vinogradništva. Voditeljica projekta je Eva Noaksson, ki osebno izbira podjetja, morajo pa biti vključena v evropsko trgovinsko zbornico. »Gostitelji so moji prijatelji ali prijatelji mojih prijateljev. Jih poznam osebno, tako sem gotova, da so ljudje zanesljivi in dijaki na varnem,« je dejala Noakssonova. Trst je v ta projekt vključen od samega začetka leta 2002, dve leti zatem pa je Noakssonova prišla v stik s turistično kmetijo Milič iz Zagradca »Gostili smo že okrog 90 Švedov v osmih letih. Ta projekt mi je predstavil Mario Zarrotti, ki je sem hodil, ko je licej Prešeren prirejal študentske izmenjave. Švedinje pridno pomagajo na kmetiji Milič kroma Pristala sem in podpisala pogodbo,« nam je povedala gospodinja kmetije Bernarda Milič. Vsako poletje pride v Zagradec od deset do petnajst mladih Švedov iz občine Gavle, ki se nahaja približno 170 kilometrov severno od prestolnice Stockholm na Baltskem morju. Dijaki so navadno stari 17 ali 18 let, pridejo pa v treh izmenah v skupinah od tri do pet oseb in v naših krajih ostanejo tri tedne. »Vsako leto odpotuje na delo v tujino okrog 100 Švedov. Gredo v Avstrijo, Anglijo, Francijo, Španijo, Slovenijo in Italijo. Ravnokar se mudijo tudi v Lipici. Navadno zberejo pobudniki kraj blizu morja, da se lahko mladi tudi razvedrijo,« je pojasnila Neža Milič, Bernardina starejša hčerka, ki dekleta in fante pelje tudi na tipične zamejske »fešte« ter v kra- je, kamor najraje zahajajo tržaški Slovenci. Občina Gavle dijakom krije letalno vozovnico in namestitev, jim priskrbi vse potrebne telefonske številke in zavarovanje. »Do treh let nazaj so tudi spali pri nas. Sedaj spijo v Ostellu Scout na Božjem polju, ker je to bolj praktično zaradi avtobusov. Mi pa jim pripravljamo kosila in večerje,« je dodala Bernarda in povedala, da prihajajo dijaki iz večjih družin, so zelo skromni in avtonomni, saj nekateri živijo na Švedskem že sami. Pri Miličevih opravljajo najrazličnejša dela, a lažja, ker niso navajeni na našo vročino: čistijo, pomagajo v kuhinji, delajo na vrtu, vendar ne strežejo gostom v kmečkem turizmu, ker ne poznajo jezika. Zaposleni so trideset ur na teden, ob koncu treh tednov pa dobijo neke vrste oceno za opravljeno delo. Letos je družina Milič gostila že dve skupini švedskih dijakov. Trenutno jim pri delu pomaga pet deklet, ki bodo odšla domov 25. julija, ko bo prišla naslednja skupina. »Lepo je spoznati novo kulturo, nov jezik in nove izkušnje. Prvi dan je bilo zelo težko, ker nismo poznale take vrste opravil in nismo še nikoli videle toliko vrst zelenjave. Na takih delavnih počitnicah se veliko naučiš in to nam bo služilo za bodočo zaposlitev. Vročina pa nam povzroča nekaj težav, saj je nismo vajene,« so o delu dejale Švedinje. Kaj pa morje in okolica? »Bile smo v Sesljanu, voda je zelo čista, pri nas ne vidiš dna. Mesto Trst pa je zelo lepo.« Švedi so, različno od nas, zelo odprt narod, a tudi zelo zaveden, saj če le morejo, uporabljajo izrecno švedske izdelke. Ko so prvič prišli na kmetijo, se Bernarda spominja zabavnega dogodka ... »Rekli so mi, da kako lahko kupujemo nemške avtomobile, saj so bili vendar Nemci naši okupatorji«. Andreja Farneti Franceschini bo danes predstavil svojo knjigo Dario Franceschini, vidni predstavnik Demokratske stranke, je tudi pisatelj in ravno v tej vlogi prihaja danes v Trst. V kopališču Ausonia bo namreč ob 19. uri predstavil svoj najnovejši roman Daccapo. Z avtorjem se bo pogovarjal pisatelj Pino Roveredo, odlomke pa bo iz knjige prebiral igralec Alessandro Mizzi. Roker Willie Nile nocoj v Barkovljah Niz kulturnih dogodkov SerEstate, ki jih prireja tržaška občinska uprava, se danes seli v Barkovlje. Ob vodometu v tamkajšnjem borovem gozdiču bo namreč ob 21. uri rock koncert, ki ga bo izoblikoval Willie Nile iz New Yorka. Glasbenika je kritika definirala »novi Bob Dylan«, pred časom pa je že uspešno nastopil tudi v gledališču Miela. Tokrat bo predstavil svojo najnovejšo ploščo The Innocent Ones. Koncert, ki bo brezplačen, bo uvedel nastop Tržača-na Paola Serre, ki nastopa z umetniškim imenom PowLean. Poletni večeri v rajonih se bodo avgusta nadaljevali z dvema koncertoma v Naselju sv. Sergija in priljubljenim Pupkin Kabarettom v Škednju. Pri Sv. Ivanu danes filmi pod zvezdami V parku nekdanje umobolnice se danes začenja niz filmov, ki jih bodo predvajali na prostem, za gledališčem Ba-saglia (ob slabem vremenu pa v dvorani). V nizu Road Movies 2000 bo na sporedu 14 filmov, njihova vezna nit pa bodo ceste in ljudje. Danes ob 21. uri bodo zavrteli film Nord: norveški režiser Rune Denstad ga je posvetil svojevrstnemu potovanju, ki ga z motornimi sankami opravi nekdanja smučarska zvezda. Opereta v Miljah V pristanišču San Rocco bo današnji večer posvečen opereti. Ob 21. uri bosta nastopila tenor Massimo Marsi in so-pranistka Ilaria Zanetti. SKD PRIMORSKO-PORTON - Pohod na Lipnik Tradicionalni pobudi dodali pomenljivo novost Konec junija se je odvijal že tradicionalni pohod na Lipnik, ki že osmo leta poteka v soorganizaciji med Slovenskim kulturnim društvom Primorsko iz Mačkolj in Turističnim društvom Porton iz Zazida ter tamkajšnjo Krajevno skupnostjo. Pohod se je odvijal ob krasnem vremenu, ki je spodbudilo lepo število pohodnik, ki so se na pot podali iz Zazida. Letošnja izvedba je bila še posebej zanimiva zaradi nove pobude, ki so jo organizatorji vnesli v že ustaljen program, in sicer posaditve orehove in češ-njeve sadike v vrtačo na Lipniku. To dejanje naj bi po besedah Miloša Tula, perdsednika SKD Primorsko, simboliziralo željo po krepitvi medsebojnih stikov med obema vaškima skup-nostima in obenem tiho željo, da bi se prizorišče oplemenitilo, tako z vidika njene oblike, kot tudi z vidika njene pomembnosti. Kot je poudaril Tul, je vrtača na lipniški planoti kraj, ki nosi izjemno pomembnost v mačkoljank-si polpretekli zgodovini. Na ta kraj nas namreč vežejo spomini na poboj desetih mladih mačkoljanov, ki so jih nemške sile pokončale na poti k partizanom. Zanimivost letošnje pobude je bila tudi poudarjena prisotnost po-hodnikov iz okoliških vasi, Prebenega, Doline in Boljunca, kar kaže, da je pobuda, čeprav skromna po obsegu, zelo priljubljena med ljubitelji pohodni-štva v prekrasnem naravnem okviru lipniške planote. Pohod se je zaključil ob odlično založeni mizi, kjer se je ponovil že ustaljeni običaj pristne družabnosti ob odlično pripravljeni zaziski joti in domačem refošku. (LS) NARODNI DOM - Srečanje društva Edinost 10+1 leto pozneje O vprašanju Narodnega doma, zaščite zgodovinskih spomenikov, slovenskih popisnic, raziskave SLORI-ja in šolstva »Če kdo misli, da želimo širiti malodušje, se hudo moti. Želimo le opozoriti na škodljive družbene nagibe, na vrsto nerešenih vprašanj in spodbuditi k primernejšemu nastopanju za skupno dobro manjšine. Prepričani smo, da moramo imeti vedno pred očmi Župančičeve besede - "Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebesno stran". Trezno torej in znanstveno moramo ugotoviti, kje smo in kal 1010 1020 A LIZBONA O 16/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C 1010 ^ SKOPJE O ■ 18/34 V K** ' \„ATENE O SOFIJA 18/33 C Danes ponoči bo prešla hitra vremenska fronta. Pred njo dotekajo topli, vlažni in nestabilni južni tokovi. Začel bo dotekati manj vlažen jugozahodnik; jutri pa bo deželo dosegla hladna fronta, ki . bo zaključila vroče obdobje. „ vMI tile ¿ g s . , >27/36 rf^á- ' - DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 Dolžina dneva 15.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 4.29 A Nad zahodno Evropo je plitvo ciklonsko območje, nad Jadranom in severnim Balkanom pa še vztraja šibko območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta je dosegla zahodne in severne Alpe in se le počasi pomika proti / vzhodu. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala toplotna obremenitev, postopno pa se bodo krepile tudi druge vremensko pogojene težave in nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 27,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.49 najnižje -74 cm, ob 11.49 najvišje 39 cm, ob 17.02 najnižje -9 cm, ob 22.28 najvišje 47 cm. Jutri: ob 5.22 najnižje -72 cm, ob 12.24 najvišje 42 cm, ob 17.47 najnižje -10 cm, ob 23.02 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........32 2000 m ..........16 1000 m ..........24 2500 m ..........13 1500 m ..........19 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9,5, v gorah 10,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ŠOLA - Po ministrovi odločitvi, da omeji goljufanje Polovica kandidatov letos v Romuniji ni opravila mature rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona 58 TOLMEČ O 16/30 ¿ <, VIDEM O tfi 20/33 O PORDENON 21/32 TRBIŽ O 15/29 O GRADEC 20/29 CELOVEC O 18/29 M. SOBOTA O 22/34 O 14/24 KRANJSKA G. ČEDAD O O N. GORICA 23/33 ^ 22/29 O TRŽIČ 20/29 O KRANJ O 20/28 S. GRADEC CELJE 21/31 O O LJUBLJANA 19/32 N. MESTO 20/33 MARIBOR 0 21/32 PTUJ O ZAGREB 22/37 O KOČEVJE o O 19/29 REKA 22/30 ■iS £ NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno; manj vroče in manj soparno bo v primerjavi s sredo. Zmerni vetrovi bodo pihali iz morja. V hribih bo spremenljivo s krajevnimi plohami in kakšno nevihto, te bodo bolj verjetne zgodaj zjutraj in nato spet v popoldanskem času. Kakšna posamezna nevihta bo možna tudi v zgornji ravnini. Ponoči bo delno jasno. Povečini bo sončno in vroče. Na območju Julijskih Alp in Karavank je že zjutraj možna kakšna nevihta, popoldne in zvečer pa bo nekaj neviht nastalo tudi na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C. o GRADEC 16/22 <5 TOLMEČ O 13/23 ÖÖ TRBIŽ O 12/22 CELOVEC O 15/20 O 13/17 KRANJSKA G. O 14/20 S. GRADEC AyTK VIDEM O CK>» 20/29 O PORDENON 21/28 ČEDAD O 21/28 <5£ 6& GORICA O 22/29 O N. GORICA 20/26 tRŽič 15/20 O KRANJ O LJUBLJANA 17/24 POSTOJNA O 15/23 KOČEVJE CELJE 17/24 O MARIBOR 016/23 PTUJ O M. SOBOTA O 18/25 r N. MESTO 18/26 O ZAGREB 20/29 (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju bo spremenljivo oblačno vreme. Pojavljale se bodo krajevne nevihte. Drugod po deželi bo pretežno oblačno z nevihtami ter zmernimi do močnimi padavinami. Po nižinah in ob obali bo pihal zmeren severni veter. Vročina bo popustila. Jutri in v soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastajale bodo krajevne plohe in nevihte, ki bodo jutri pogostejše. Vročina bo popustila. IGRE NA SREČO - Euro Millions Britanec zadel 185 milijonov evrov LONDON - Britanec je v okviru igre na srečo Euro Millions v torek zadel neverjetnih 185 milijonov evrov. Kako bo porabil denar, ki ga bo dobil, ker je edini pravilno uganil vseh sedem izžrebanih števil, ni znano, bi pa za to vsoto lahko kupil 5,5 tone zlata ali tri letala Airbus A 320, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vsota, ki jo je dobil Britanec, presega prejšnji rekordni dobitek igre Euro Millions. Ta je bil od 8. oktobra lani v rokah njegovega rojaka, ki je zadel nekaj manj od 130 milijonov evrov. Glavni dobitek v igri Euro Millions je dosegel rekordnih 185 milijonov evrov po 14 žrebanjih brez glavnega dobitka. Petnajsto žrebanje v torek zvečer je bilo srečno za neimenovanega Britanca. Glavni dobitek Euro Millions v začetku znaša 15 milijonov evrov, vsak krog pa igra povprečno 200 milijonov ljudi v devetih državah - Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Luksemburgu, Belgiji, Švici, na Portugalskem, na Irskem in v Avstriji. Če glavni dobitek ni izžreban, se vsote seštevajo. (STA) BUKAREŠTA - Več kot polovica romunskih dijakov letos ni opravila mature. Kot kažejo rezultati, je maturo opravilo le 45 odstotkov od okoli 200.000 kandidatov. Slab rezultat je v prvi vrsti pripisati odločenosti ministra za šolstvo Daniela Funeriuja, da omeji goljufanje in korupcijo na šolah. Nekateri v Romuniji so letošnje rezultate že označili za "nacionalno katastrofo", drugi pa kot "trenutek resnice". Številke tako odsevajo resnično podobo dejanske ravni znanja dijakov, od katerih so se mnogi na maturo namesto z učenjem pripravljali z goljufanjem. Pred letom 2000 je maturo opravilo več kot 75 odstotkov romunskih dijakov, leta 2010 pa je ta številka padla na 67 odstotkov. Zaradi poskusa goljufanja so letos že pred opravljanjem mature izključili 660 dijakinj in dijakov, nekaj učiteljev in dijakov pa je moralo zaradi podkupovanja celo pred sodišče. Z denarjem so skušali doseči boljši rezultat mature ali boljše ocene. Ravnateljica neke šole naj bi po podatkih tožilstva od 28 dijakov zahtevala skupno 40.000 evrov v zameno za vplivanje na člane maturitetne komisije. Za uspešno zatiranje goljufanja in korupcije pa niso zaslužne samo nadzorne kamere v učilnicah, pač pa tudi sami učitelji, katerih poklic je v preteklih letih v Romuniji izgubil precej ugleda, zaradi česar so se ti v velikem številu odzvali pozivu k poštenosti. Za korupcijo po mnenju ministra Funeriuja ni opravičila, četudi se plače učiteljev začnejo pri nekaj več kot 200 evrih. Minister vidi glavnega krivca za tako stanje v tem, da imajo "zveze" na vodilnih položajih pomembnejšo vlogo kot pa "znanje". (STA) AVSTRIJA - Enakopravnost V državni himni bodo poleg sinov opevali tudi hčere DUNAJ - Glavne avstrijske politične stranke so se po dolgoletnih razpravah sporazumele, da v prihodnje v avstrijski himni ne bodo več opevali samo svojih sinov, pač pa tudi hčere. Doseženi dogovor pomeni zmago za poslanke in zagovornice pravic žensk, ki so si prizadevale za besedilo himne, v katerem bi bila enakopravno zastopana oba spola. Razprava o tem, ali bi morali v avstrijski himni priznati tudi ženske, je dosegla vrhunec ta teden, ko je poslanka in nekdanja ministrica za zdravje in ženske Maria Rauch-Kallat v parlamentu predlagala zakon o spremembi državne himne. Ob poslanki iz vrst ljudske stranke (OVP) so k spremembi besedila himne že dlje časa pozivale tudi zagovornice pravic žensk. Poslanci socialdemokratske (SPO) in ljudske stranke ter Zelenih so tako dosegli dogovor, da bodo besedilo himne, ki opeva "velike sinove", razširili še na hčere. (STA) ČRNA GORA - Na osnovi posebnega zakona Dinastija Petrovič dobila poseben status in pravice PODGORICA - Črnogorska skupščina je v torek sprejela poseben zakon, s katerim je uradno priznala dinastijo Petrovič, njeni potomci pa so z njim dobili posebne pravice in privilegije. Med drugim jim bo država zgradila rezidenco na Cetinju, v Podgorici pa jim bodo dodelili veliko stanovanje. Z zakonom bodo potomcem dinastije Petrovič vrnili tudi del nepremičnin, ki so nekdaj pripadale črnogorski kraljevi družini. Ustanovili bodo tudi Fundacijo Petrovič, katere naloga bo utrjevati črnogorsko kulturo. Potomci dinastije Petrovič pa bodo imeli v zameno za omenjene privilegije določene politično-reprezentativne obveznosti do države. Ob sprejetju zakona je zadovoljstvo že izrazil pravnuk črnogorskega kralja Ni-kole, princ Nikola Petrovič. Menil je, da so s tem njegovim prednikom vrnili dostojanstvo, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Zakon sicer navaja, da je bila leta 1918 s pripojitvijo Srbiji nad Črno goro izvedena "nasilna aneksija", kar po mnenju princa Petroviča predstavlja zgodovinsko in moralno rehabilitacijo dinastije Petrovič. Nikola Petrovič je sin Mihaila Petroviča, ki je leta 1941 zavrnil prevzem črnogorske krone iz rok italijanskih okupatorjev. (STA)