M Z64. o Ljubljani,«ponedeljek, dne 16. novembra 1908. Leto XXXVI. mr- mu« Velja po polti: trn celo leto naprej K 26-— tm pol leta „ H c< sa četrt leta H 650 Eti en mesec „ „ 2*20 V upravniltvu: sa celo leto naprej K 22 40 , ga pol leta „ „ 1170 sa tetrt leta it n 5.60 | sa «n mesec „ „ 1.90 K* poSllj, na dem 20 h na mesec. [Posamezne Stev. 10 h„ SLOVENEC Inserat!: Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za tfcl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri veikratncm ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. i (Uredništvo I« » Kopitarjevih ulicah JI i (vhod t=_____ dvoriSie nad tiskarno), - Rokopis) $c-(ia» vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona 'iS*\>. 74 Političen M za slovenski narod Upravništvo le g Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. — ~ Vsprejema narofnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Itev. 188. Današnja Številka obsega 6 strani, '•t" Shod 3nupnlkou S. L. J. Ljubljana, 16. nov. Veličasten je bil v veliki dvorani hotela »Union« današnji zbor zaupnikov S. L. S. Vsa dežela je bila zastopana po svojih najodličnejših močeh. Zaupniki so prihiteli v ogromnem številu, da tako manifestirajo za stranko, ki je izvojevala volivno pravico najširšim slojem naroda in da pokažejo svojo odločno voljo ohraniti zastavo S. L. S. zmagoslavno. Načelnik S. L. S., državni poslanec dr. Ivan Šusteršič otvarja shod ob tričetrt na 10. uro, prisrčno pozdravlja rodoljubne može, ki so prihiteli v velikem številu na važno posvetovanje ter opozarja na prvo nalogo shoda, na konstituiranje. Za predsednika shodu predlaga drž. poslanca, vodjo, komercijalnega svetnika Povšeta. Zborovalci z navdušenimi živijo-klici pritrjujejo; dr. Šusteršič konstatira, da je bil njegov predlog soglasno sprejet. Drž. poslanec vodja Povše prevzame predsedništvo ter se zahvaljuje za poziv na častno mesto. Obljubuje, da bo skušal zborovanje v prilog dobre stvari vestno voditi ter naglaša važnost posvetovanja. Ore se za to, da se pri dopolnilnih volitvah pridružijo že izbranim zastopnikom ljudstva taki možje, da postane stranka močna in odločujoča v deželnem zboru in bo zamogla v istem razvijati svoje delovanje v blagor S. L. S., v blagor in srečo slovenskega ljudstva. Za to prosi božjega blagoslova za požrtvovalnost in edinost, ki sc naj pokaže tudi na zunaj. (Zivio.) Tajnik S. L .S., dr. Rožič, predlaga in so soglasno izvoljeni ter zavzamejo svoja mesta: 1. podpredsednik duhovni svetnik Podboj iz Toplic,_ 2. podpredsednik župan Anton Belec iz Št. Vida nad Ljubljano, podpredsednik tovarnar Križaj iz Št. Petra na Notranjskem, -4. podpredsednik g. Catar; zapisnikarja: kaplan Petrič in nadučitelj Ravnikar. Predsednik podeli besedo državnemu poslancu dr. Šusteršiču. ki poroča o političnem položaju. H r. Šusteršič: Čast mi je poročati o političnem položaju, ali bolje rečeno o razmerju S. L. S. do političnega položaja. Naj mi bo dovoljeno, da spregovorim pred vsem nekoliko besed o naši stranki kot taki. Kateri so pogoji za moč strank? Pogoji za moč strank so: prvič njih program, drugič disciplina, tretjič 'pametno vodstvo. Program naše stranke je ekstrakt onega, kar misli in Čuti ogromna večina slovenskega ljudstva. Formulacija misli, teženj, čutil, interesov in zahtev slovenskega ljudstva, — to je program Sloven ske Ljudske Stranke. Cisto naravno, je, da so se temeljne točke našega programa ugotovile v prvi vrsti na slovenskih katoliških shodih; kajti nevenljiva načela naše svete vere so in ostanejo glavni pravec našega ljudskega življenja. Tedaj so pa ta načela tudi temelj vsega delovanja S. L. S., ki je obrnjeno na to, varovati življenske interese slovenskega ljudstva in mu omogočiti resnični napredek na kulturnem, gospodarskem in političnem polju ter mu zasigurati življenje kot enakopraven narod. V tem smislu je naša stranka vedno delovala in bo tudi v bodoče. Povdariti treba izrečno zopet in vedno. da naša stranka je stranka celega ljudstva. Samoobsebi pa se razume, da ji je glavna skrb široka podlaga, na kateri stoji piramida slovenskega naroda. Ta široka podlaga so delavski sloji, v prvi vrsti kmečki stan, mogočni reservoar. iz katerega črpajo vsi drugi stanovi svojo živ- Ijensko moč. Ce delamo za kmeta, delamo za vse druge stanove! S kmečkim stanom naša stranka stoji in pade. Isto pa velja tudi o obrtniku in delavcu. Ce delamo za obrtnika in delavca, delamo tudi za kmeta. V solidarnosti teh eminentno delavskih stanov je njihov spas. Kdor skuša luijskati te stanove enega proti drugemu, ta je sovražnik vseh teh stanov. Naš čas je prehodna doba od staro-vetnih nesocialnih razmer do socialnega preporoda narodov in držav. Prava signa-tura najnovejše dobe je vladna predloga o splošnem ljudskem zavarovanju glede starosti in onemoglosti. Ne prezrimo pa tudi drugih stanov, ki so narodnemu življenju tudi potrebni. Razvrščenje stanov je podobno drevesu. Korenine, to so kmečki stan; vejevje delavstvo, trgovstvo in obrtništvo; cvet, razumništvo; krona, najvišja gospoda. Ako so zdrave korenine, bo zdravo tudi vejevje, potem bo zdrav tudi cvet, in pričakovati smemo obilo dobrega, zdravega sadu. Rekel sem, da je drugi predpogoj za močno stranko disciplina stranke. Disciplina je le potem res kaj vredna, če je zasnovana na probujenosti in zavednosti somišljenikov. Le če vsak vč, zakaj je poti ebna disciplina, če se vsak zaveda, da je le po disciplini mogoče doseči uspehov, je disciplina nekaj vredna. Disciplina naše stranke je preizkušena v ognju najhujših bojev za ljudske pravice in ljudski napredek. Le z moško-za-vednimi, probujenimi bojevniki je bilo mogoče izvojevati gigantski boj zoper združene sovražnike. Vsak je vedel, da je uspeh mogoč le z združenimi močmi, ki delujejo vse po enotnem načrtu. Vprašanje discipline je zajedno vprašanje organizacije. Brez organizacije ni discipline in je ne more biti. Tu ima veliko vlogo osrednja organizacija naše stranke, ki sloni sedaj na sklepih zaupnega shoda iz I. 1902. Ta osrednja organizacija pa je že nekoliko zastarela, kajti stranka hitro napreduje in pridobiva na,moči ter je osrednjo organizacijo prehitela. Zato je vodstvo sklenilo predlagati vam danes spremembo, preosnovo osrednje organizacije. Osrednja organizacija naj se postavi na širšo podlago in s tem hočemo še ojačiti duh discipline, ki bo tem močnejši, čil širše in globlje bodo segale korenine strankinega vodstva. Tretji predpogoj za moč stranke ie pametno vodstvo. O tem, če je sedanje vodstvo dobro ali slabo vodilo čolnič stranke, boste vi izrekli sodbo. Politično vodstvo je težaven posel. Treba se je ozirati na realne razmere, na ovire, ki nam stoje na poti. treba je pravilno ceniti lastno moč in moč nasprotnika. Treba je o pravem času tudi odnehati, na drugi strani pa treba vedeti, kdaj se ne sme in ne more odnehati. V kolikor je dosedanje vodstvo ustreglo tem zahtevam pametnega vodstva, o tem soditi ni moja stvar. Eno pa lahko rečem, da kot navdušen pristaš S. 1.. S., za katero živim in umrem, gledam z zadovoljstvom na zadnjo triletno dobo. Položaj pred tremi leti je bil še dokaj drugačen od današnjega. Pred tremi leti smo bili še na celi črti v skrajni opoziciji sredi boja, v katerem je bilo vse združeno zoper nas, sredi boja za temeljne pravice ljudstva: za volivno preosnovo za deželni in državni zbor. Vlada, nasprotne stranke, vse je bilo zoper nas združeno. In danes? Danes pa se vidi, kako si naša stranka pridobiva tal, raste, močnejša postaja, množimo se, čedalje več nas je, in žalibog, to je: konstatiram le, da se množimo tudi v posnebnem oziru. da imamo čedalje več kandidatov. Tudi to je karakteristična sprememba. Časih se nam je v tem oziru kaj slabo godilo, kakor Diogenu, ki je pri belem dnevu s prižgano svetilko okoli hodil in so ga vprašali, kaj išče. pa je odgo- varjal: Človeka iščem. Tako sem tudi jaz moral časih okoli hoditi po ulicah m kandidate iskati, pa jih nisem mogel najti. Takrat se še je stranki s lati o godilo, in nobeden se ni rad spuščal v to nevarno kupčijo. Danes imamo kandidatov še nekoliko preveč. To je sicer neprijetno, pa vendar zopet nov dokaz za žrvljensko moč naše stranke. Treba je le eno: da naša stranka, če je še toliko kandidatov pokaže znova staro, prosvitljeno, na probujenosti somišljenikov utemeljeno disciplino, ki ne trpi nobenega 'nasprotovanja in kljubovanja, kedar je stranka definitivno govorila po svoji navišji instanci, kedar je govoril zbor zaupnikov. Kedar je ta govoril, mora vladati popolna edinost v smislu sklepa zaupnikov. To le mimogrede. Hotel sem s tem pokazati na krepKO rast naše stranke. Pa tudi na pozitivne, stvarne uspehe lahko naša stranka pokaže. Temeljna ljudska pravica, za katero je stala sredi boia. je danes izvoievana: splošna in enaka volivna pravica za državni in deželni zbor. Volivna preosnova za deželni zbor nam sicer ni prinesla vsega, kar smo zahtevali, vendar pa se je po volivni preosnovi ustvarila možnost, da naša stranka pride do podrobnega izvajanja svojega programa potom zakonodaje in uprave. V državnem zboru zavzemajo poslanci S. L. S. spoštovano pozicijo po »Slovenskem klubu«, in stranka je bila že v tej kratki dobi v stanu marsikaj koristnega storiti. Podrobno naštevanje vseh uspehov bi nas dovelo predaleč in tu ni na mestu; stvar posameznih državnih poslancev je, da to obrazložijo svojim volivcem. Vendar omenjam dve veliki reči iz najnovejše dobe: vladno predlogo o splošnem ljudskem zavarovanju in dalmatinsko železnico. Splošno zavarovanje za starost in onemoglost je velikansk korak naprej v interesu delavstva, kmečkega m obrtnega stanu. In poslanci S. L. S. smo bili vedno v prvi vrsti- med tistimi, ki so zahtevali, da to zavarovanje ne sme biti omejeno samo na delavce, kakor so hoteli socialni demokratje, ampak tudi na malega kmeta in obrtnika, ki sta tudi samo delavca in drugega nič. In dalmatinska železnica! Kako vele-važen činitelj postane za razvoj naše dežele, ko bo bela Ljubljana, središče Slovenstva in kranjske dežele, skozi Belo Krajino zvezana s Karlovcem in dalje s Splitom. Ne bom naprej razlagal teh stvari, kajti moj čas je odmerjen. Kar se tiče deželnega zbora, zamore naša stranka pokazati od zadnjih volitev sem na dve važni točki, ki sta nje izključna zasluga. Ce nam tudi volitve niso dale večine v deželnem zboru, posrečilo sc nam je, dobiti večino v deželnem odboru in deželna uprava je prešla v roke S. L. S., predno še je ista bila v stanu, dobiti večino v deželnem zboru. In kdorkoli jc imel odkar so zasedli naši možje stole v deželnem odboru, tam kaj opraviti, se jc lahko prepričal, da vlada sedaj v deželnem odboru nov duh, duh, ki je ljudstvu prijazen, osobito tistemu stanu, ki ima tam največ opraviti: kmečkemu. Druga točka, ki smo jo dosegli, kakor smo obljubili: izvojevali smo volivno preosnovo in s tem dosegli glavno stvar. Iz splošne in enake volivne pravice izide dvanajst novih mandatov, in od teh jih je deset, o katerih bo imel odločevati kmečki stan. Sigurno jc, ako bo vladala v stranki edinost, da bo ista sama zase. zoper obe ostali stranki, imela večino v deželnem zboru. S tem se je doseglo veliko več, nego v kterikoli drugi deželi. Zelena Štajerska je dvakrat večja, in dobi samo deset mandatov, pri nas pa ednajst. Po tej volivni preosnovi je, kakor sem že omenil omogočena, da, zasigurana naša večina v de- želnem zboru. Zato je treba le dosedanje edinosti stranke pri volitvah. Ce dobi stranka večino, potem je v stanu, poiztiv-no izvrševati svoj program v okviru deželne zakonodaje in uprave. Stranka bo potem v stanu pokazati, kaj zna. Deželni zbor kranjski bo prvi, v katerem bo S. L. S. sama imela večino. Njeno delo pa je omejeno. Prva meja je kompetenca deželnega zbora, druga so sredstva. Kar se delokroga tiče, vam je znano, da je ist r jako vezan in omejen na deželno kulturo v najširšem smislu besede. Sem spadajo vodovodne zgradbe in regulacije voda, predvsem pa tista nujna zadeva, ki se mora hitro rešiti v interesu kmečkega stanu: lovski zakon. Dalje spadajo sem ceste in druga občila, velik del šolstva, občinske zadeve in zdravstvene stvari. Vse to bo treba reševati v ljudstvu prijaznem smislu, to je drugače, kakor dosedaj. Druga meja so sredstva. Razmere v deželnem gospodarstvu so silno žalostne. Proračun za prihodnje leto izkazuje en milijon deficita, en milijon primanjkljaja po odbitku vseh davkov. Z dolgovi se ne dajo delati velike umetnosti, to je stara reč, ampak naša stranka se bo resno in odločno lotila v prvi vrsti saniranja deželnih financ. To bo poglavitna točka delovanja prihodnjega deželnega zbora. Naša stranka si je postavila pri tem težko nalogo saniranja deželnih financ brez povek-šanja bremen delavskih slojev. Tudi tega problema se ne bo ustrašila, in upam, da bo to vprašanje uspešno rešila. Povdar-jam, da se bo stranka lotila zgolj stvarnega dela "v blagor ljudstva. Pri tem ji bo vsak sodelavec dobro došel. S. L. S. osobito ne bo videla svoje naloge v tem, zatirati to ali ono manjšino Nasprotno, prizadevala si bo po svojih močeh 'pritegniti manjšino k pozitivnemu delu. Blagor ljudstva ji bo vrhovna postava. V vseh okoliščinah bo pa storila tudi svofo narodno dolžnost in varovala slovenski značaj naše dežele. Kar se državnega zbora tiče, stoji za nas v ospredju vprašanje zbiižanja obeh jugoslovanskih klubov, t. j. »Slovenskega kluba« in »Zveze južnih Slavena«. Dve vprašanji nastajete tukaj: prvič ali je to zbližanje potrebno iu ali je mogoče. Potreba, ali vsaj umestnost se mi zdi dana po dveh dejstvih: prvič po parlamentarnem položaju; drugič po zgodovinskem činu z dne 5. oktobra t. I. Prvo dejstvo je manjšega pomena. Sprememba v ministrstvu, ki se je izvršila te dni in dogodki, ki so bili ž njo združeni, so pokazali, da je parlamentarna in politična konstelacija popolnola negotova. Na drugi strani pa vidimo v vseh narodnih saborih združevanje vseh pripadnikov iste narodnosti, če tudi pripadajo različnim strankam. Računati nam je z močnim nemškim, poljskim in češkim blokom. V teh razmerah stremi kazalo naše ure proti jugoslovanskemu bloku. Ustvariti jugoslovanskemu življu močno pozicijo, ki jc sposobna v vseh okoliščinah,' naj pride kar hoče, zavarovati interese slovenskega iuga, to je važna naloga, ki nas čaka. Nato nas uputuje tudi zgodovinski čin\ z dne 5. oktobra t. L. to je aneksija Bosne in Hercegovine. Ta čin, s katerim je naš/ presvitli cesar razširil svojo suvereniteto( na ti deželi, zadeva eksistenčno vprašanje Jugoslovanov; zlasti sc src za bodočo zgodovinsko vlogo avstrijskih Jugoslovanov. torej tudi Slovencev. Blizu dva milijona Jugoslovanov se je s tem činom na novo priklopilo deželam našega vladarja. To je dejstvo, ki z dinamično silo vpliva na razvoj avstrijskega jugoslovanstva. Cinu z dne 5. oktobra bo v doglednem času moral z neizogibno silo slediti drugi čin: priklopitev Bosne in Hercegovine sosednim hrvatskim deželam. Potem se pa odpre perspektiva, da se tudi naše slovensko vprašanja definitivno reši pod žezlom habsburške dinastije. Jasno je torej, da je danes zgodovinski moment za življenje našega naroda. V tem zgodovinskem momentu se podaje neizogibna potreba, pokazati svetu kolikor mogoče enotno jugoslovansko individualnost, osobito tudi v obliki kolikor mogoče enotne organizacije vseli jugoslovanskih narodnih zastopnikov v državnem zboru. Zbližanje je torej potrebno. Ali je pa tudi mogoče? Mogoče s stališča naše stranke — kajti, da je prvi pogoj za zmožnost zbližanja tozadevna volja na obeh straneh, to je samo po sebi umevno, Možnost pride tedaj za nas šele v poštev, če se pokaže volje na drugi strani — kajti letali ne bomo za nikomur. Tu treba ločiti načelno in praktično možnost. Načelnih pomislekov nikdar ni bilo, ker načelno stoji tudi »Zveza južnih Slavena«, če tudi šteje liberalce v svoji sredi — na krščanskem temelju, večina »Zveze« stoji na krščanskih načelfh — saj ni v nobenem klubu toliko duhovnikov. — Liberalna manjšina doslej ni bila v staliti, spraviti »Zvezo« v liberalno smer in bo to tem manj mogla, če se zbližanje uresniči. Načelnega zadržka torej ni. Zadržki so bili le praktično-pdlitič-nega značaja. Osobito so izvirali iz tega, da S. L. S. ni hotela, da bi ljudski poslanci imeli katerikoli stik z nekaterimi liberalnimi slovenskimi poslanci, ki so se dali voliti v znamenju protiverske in protiljud-ske gonje. Od tistih mal pa se je marsikaj spremenilo. Naša liberalna stranka je opustila brezupni boj zoper deželnozborsko volivno reforlo. Priznala je lojalno, da gre S. L. S. večina v našem deželnem zboru. Tudi protiverska gonja v glavnem glasilu naše liberalne stranke je v zadnjem času ponehalo. To je že nekaj. Pomisleki zoper zbližanje so torej manjši. O taktiki mora odločevati politična potreba, ln če je politična potreba tako močna, da je treba kaj storiti, se to tudi mora storiti. Takrat, ko smo bili izvoljeni, te potrebe ni bilo, danes pa je ta potreba! In zaradi tega nameravam danes to zbližanje predlagati. Ampak osigurati je treba na vsak način eno, in to je predpogoj, conditio sine qua non, pogoj, od katerega ne odnehamo, in to je, da se osigura poslancem S. L. b. tudi zanaprej popolna svoboda za izvrševanje programa S. L. S. Od svojih načel ne odnehamo niti za las; to smo dolžni sebi, to nam veleva vest. to smo dolžni slovenskemu ljudstvu! Takoj, ko se snide državni zbor, nameravam staviti v »Slovenskem klubu« nasvet, da isti v smislu mojih zgorajšnjih izvajanj, stavi točne predloge »Zvezi južnih Slavena« za osnutek skupne parlamentarne enote. V to ime pa prosim, cenjeni zaupniki, vašega potrdila, ker brez tega se ne upam storiti tako važnega koraka. Ako pa bodete mojo namero odobrili, potem se nadejam, da nastane v kratkem nova parlamentarna konstelacija, v kateri bode združena jugoslovanska falanga važen faktor, preko katerega nihče ne. bo mogel na dnevni red. Povejte mi, gospodje zaupniki, odkrito svoje mnenje, a 'jaz sklepam z vročo željo: Bog blagoslovi pote S. L. S.! (Burno odobravanje.) Nato predlaga dr. Vladimir Pegan sledečo resolucijo: Uvažujoč narodno-politični položaj na s!ovanskem jugu, ki je nastal o posledici aneksije Bosne in Hercegovine, uvažujoč nadalje posebne politične razmere na Kranjskem in v slovenskih pokrajinah S. L. S. ne odklanja možnosti, da poslanci S. L. S. v državnem zboru pritrdijo zbdi-žanju »Slovenskega kluba« in »Zveze južnih Slavena« pod pogojem, da varujejo v polnem obsegu načela S. L. S. in svobodno izvrševanje njenega programa. — V tem okviru dovoljuje shod zaupnikov poslancem S. L. S. prosto roko. Resolucija je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Izprememba organizacije S. L. S. Dr. Šusteršič nato poroča o izpre-membi osrednje organizacije S. L. S. Doslej je bila zasnovana organizacija na tri faktorje; prvič zbor zaupnikov, ki ostane tudi v bodoče, drugič je bil glavni osrednji odbor in tretjič strankino vodstvo. Glavni osrednji odbor ni mogd priti do posebnega življenja, najbolj je delovalo vodstvo in zbor zaupnikov, ki se je pa sešel le Qb važnih povodih. Tako- je vsa moč stranke ležala v vodstvu. Ko pa stranka raste in pridobiva moč in vpliv. nastopa želja iz raznih krajev dežele, da bi bili tudi zastopani v vodstvu. Vodstvo je prišlo do soglasnega zaključka, da se vodstvo postavi na najširšo podlago, da bo vodstvo stranke nekak strankin parlament, v katerem bodo delegati cele dežele. Za vsakdanje podrobno delo naj se izbere iz vodstva izvršilni odbor. Predlaga načrt za osrednjo organizacijo, s katero se stranka postavi na širšo podlago. Somišljeniki iz cele dežele bodo odslej zastopani v vodstvu. Tozadevni dr. Šuster-šičevi predlogi so bili soglasno sprejeti. Drž. poslanec g. Gostinčar predlaga v vodstvo stranke naslednje gospode: Luka Smolnikar, vikar, Ljubljana; Andrej Kalan, prelat-kanonik. Ljubljana, dr. Viljem Schvveitzer, advokat, Ljubljana, Josip Šiška, kanonik, Ljubljana; dr. Dolj-šak, zdravnik, Ljubljana; Ivan Stanovnik, župan, Horjul; Anton Jeriha, delavec, D. M. Polje; Ivan Kregar, pasar, svetnik trg. in obrtne zbornice, Ljubljana; Čatar Alojzij, delavec, Ljubljana; Ant. Belec, župan. St. Vid nad Ljubljano; Ant. Koblar, dekan. Kranj; dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja, Ljubljana; Jan. Kalan, župnik, Zapoge; Rajko Marenčič, trgovec in posestnik. Kranj; Ivan Podlesnik, posestnik, Ljubljana. (Sprejeto.) Proti Stanovnikovi kandidaturi v vodstvo se je vnela ostra debata, nakar je bil Stanonfk skoro soglasno izvoljen. Zbor je priredil Stanoniku prisrčno ovacijo. Dr. Šusteršič načelnik S. L. S. Državni poslanec Povše je predlagal zboru, naj se zopet izvoli za načelnika stranke dr. Ivana S u s t e r š i č a , katerega zasluga je, da je S. L. S. dospela na ono stališče, da more izvrševati svoj program na blagor naroda. Ob dr. Šusterši-čevem vodstvu bomo lahko mirno gledali v bodočnost domovine. Tako vodstvo pa potrebujemo posebno sedaj, ko gremo nasproti resnim časom, v katerih bo v parlamentu tudi zatiran slovenski rod stopil na plan in zahteval pravice Jugoslovanom. Dr. Šusteršič je bil ob velikanskem navdušenju soglasno izvoljen za načelnika S. L. S. Kandidatje S. L. S. Dr. Schvveitzer je v imenu vodstva S. L. S. poročal o kandidatih. Povdarjal je, da je to zgodovinsko pomemben dan za deželo. Zasluga S. L. S. je, da širši' sloji dobe volivno pravico. Sedaj je treba delati, da stranka pridrži priborjene mandate. Povdarja , da so vsi kandidatje z ogromno večino odobreni po okrajnih organizacijah. L Okraj Kranj, Škofja Loka: Evgen 2. Okraj Radeče, Litija, Višnja gora, J_a_rc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. • f 2. Okraj Radeče-Litija-Višnja gora: dr. Ivan Zajec,_zdravnik c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. 3. Ljubljanska okolica: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah in načelnik »Kmečke zveze« ljubljanske okolice. 4. Okraj Ribnica, Žužemberk, Kočevje: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Zaupnik Janez Šinkovec iz Ambrusa: Pri zadnji volitvi smo bili za g. župana Vehovca, ker je pa takrat g. Vehovec odstopil, smo volili g. Mandelja. Volili bomo sedaj g. dr. Pegana, ker ga priporoča S. L. S. Zeli, da bi se dr. Pegan volivce|n osebno predstavil in da bi S. L. S. delovala za doslej zapuščeno Suho Krajino. Dr. Šusteršič izjavlja: G. županu Ve-hovcu izreka stranka popolno zaupanje. To je pokazala tudi s tem, ker ga je zadnjič hotela proglasiti za kandidata, a je g. Vehovec se v zadnjem hipu odpovedal. V sporazumu s celim volivnim okrajem sedaj stranka postavlja kandidatom g. dr. Pegana. Šele v soboto zvečer je prišlo neko pismo za g. Vehovca, ko se je ogromna večina že izrekla za dr. Pegana. Ce bi se kandidaturo g. Vehovčevo prej oglasilo, bi se jo gotovo tudi upoštevalo, sedaj, ko se je velika večina že izrekla za g. dr. Pegana, je pa prepozno. Govornik je prepričan, da bo tudi g. župau Vehovec kot zaupnik S. L. S. deloval za tega kandidata. G. dr. Lampe konštatira, da je gospod Mandelj eden najbolj delavnih poslancev. V imenu dr. Pegana tudi obljublja, da bo S. L. S. preskrbela Suhi Krajini vode in cestnih zvez. 5. Okraj Postojna, Vipava, Lož, Illlr. Bistrica: Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem pri IlirskTBtstriči. 6. Okraj Kamnik, Brdo: Ivan Lav-renčič, dekan v Kamniku. 7. Okraj Radovljica, Tržič, Kranjska gora: Janez Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. 8. Okraj Trebnje, Mokronog, Kostanjevica: Janez Nep. Hladnik, župnik v Trebelnem. 9. Okraj Novo mesto, Črnomelj, Metlika: Josip Zurc, župan in posestnik v Kandiji. Duhovnik svetnik č. g. župnik Pod-; boj je navdušeno hvalil odlične lastnosti ! g. župana Zurca, ki najvzornejše vodi največjo občino za Ljubljano. 10. Okraj Vrhnika, Idrija, Cirknica: Anton KobL posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici. Vse te kandidature so bile soglasno odobrene. Glede mesta Ljubljane je shod pooblastil vodstvo, da vodstvo samostojno sklepa glede kandidatur v Ljubljani. Predsednik zbora g. poslanec Povše je zaključil shod s predlogom, da odpošlje shod zaupnikov udanostni brzojavki: sv. očetu povodom današnje njegove zlate maše iu cesarju povodom njegovega vladarskega jubileja. Predlog je bil soglasno sprejet, g. predsednik shoda pa pooblaščen, da odpošlje brzojavki. Končno je predsednik pozival zborovalce, naj se vsi navdušeno podvržejo vzvišenim ciljem S. L. S., ki hoče osrečiti domovino. To kar je večina sklenila, mora biti vsem sveto. Delujmo vsi za moč S. L. S., da izvojuje vse, kar je v korist ljubljeni naši domovini. NAJNOVEJŠA POLITIŠKA POROČILA. Češki listi o novem ministrstvu. Praga, 16. novembra. »Venkov« ia /avlja, da sedanji vladi ne zaupa. Dr. Za-ček je navadni nadzornik, ki opazuje dogodke v ministrskem svetu. Mora se pa zavedati, kako mora postopati v Biener-thovem uradniškem ministrstvu in ne sme igrati drugačne vloge. Na ljubo češkemu ministru krajanu ne bomo opustili svojega načrta in ne bomo podpirali uradniške vlade. Potreben je nadaljni boj in je umestna zgolj ostra opozicija. »Narodni Listi« pišejo, da si ohrani češka državno-zborska delegacija popolnoma proste roke, dasi je imenovan dr. Začek za češkega ministra krajana. Socialni demokrati in uradniško ministrstvo. Praga, 16. novembra. Danes sklepa Lzvrševalni odbor češke socialne demokracije o stališču nasproti Bienerthovi vladi. Sicialni demokrati so priredili tudi shod, na katerem je govoril poslanec Nemec o uradniškem ministrstvu. Ostro je grajal postopanje meščanskih strank ob krizi. Socialna demokracija bo nadzirala Bienerthovo vlado. Sedanjemu vladnemu načinu ne zaupa. Najodločnejše bo zastopala svoja načela nasproti Bienerthu. Bumel praških nemških buršov v senci bajonetov. Praga, 16. novembra. Včeraj zgodaj zjutraj je bilo na Prikopib zelo živahno. Ob obeh Jiodnikili so zasedli policisti rn orožniki svoja mesta, da takoj intervenirajo. Policijski ravnatefj Krikava z visokimi policijskimi uradniki je sam vodil policijske odredbe. I>ošel je tudi praški, župan dr. Groš in več čeških kakor ttldi nemških poslancev in profesorjev praškega nemškega vseučilišča. Ob pol 11. uri so pričeli »Karolinci« bumel, sledili so jim drugi nemški burši. Na nasprotnem hodniku se je zbralo veliko Cehov, ki so glasno klicali buršom »Hanba!« Kordona Cehi niso mogli predreti. Dva nemška burša, ki sta zašla med Cehe, so pretepli. Policija ju je odvedla na nasprotni hodnik. Krikava je dal izprazniti vozni del Pfikope. Ob 11. uri je došel na Prikope Klofač s svojimi somišljeniki, ki so mu živahno klicali »Na zdar!« Klofač je hujskal množico, pol. konc. dr. Gellner mu je svetoval, naj pomirjevalno vpliva, vsled česar se je Klofač pritožil pri Krikavi, ki je pa sam svetoval Klofaču, naj pomirjevalno vpliva. Klofač in praški podžupan Jirousek sta z ozirom na razburjenost množice prosila Krikavo, naj bumel prepove. Krikava je zagrozil, da če nc nastane mir, bo dal izprazniti Pfikope. Med tem se je pa posrečilo več Cehom predreti kordona in priti med burše, kjer se je vršilo več spopadov, a nemire so hitro potlačili orožniki in policisti. Pred nemško kazino se je zbralo več sto Cehov. Krikava 'je nato ukazal, naj razženejo demonstrante. Nemški burši so se umaknili v kazino, nakar so orožniki izpraznili trg. Ob pol 1. uri je bilo popolnoma mirno, kakor tudi popoldne. Viljemov tajnik umri. D o n a u e s c h in g e n , 16. nov. Ker je umrl Viljemov tajnik grof Hiilsen Hae-seler^. Viljem ne potuje v Kiel, marveč naravnost v Berolin, kjer se snide z Biilo-vom. Slavije papeževega jubileja v Sarajevu. Sarajevo, 16. novembra. Nadškof Stadler je celebriral včeraj sveto mašo v proslavo jubileja papeža Pija X. Navzoč je bil deželni načelnik s civilnimi in vojaškimi dostojanstveniki. Vstaja v Arabiji. Carigrad, 16. novembra. Položaj v Meki in v okolici je opasen. Odstavljeni emir Ali paša je napadel vse čuvajnice. Napadalci so imeli velike izgube. Neki šerif je napravil mir. Bolgarsko sobranje. Sofija, 16. novembra. V seji bolgarskega sobranja dne 14. t. m. je nagla-šal ministrski predsednik Malinov v dolgem govoru ined drugim, da so Bolgari pred vsem Bolgari in potem Slovani. Zanikal je skupnost med izjavo o neodvisnosti Bolgarske in o priklopitvi Bosne in Hercegovine Avstriji. Ni obstajala nikaka pogodba, ni bilo nobene entente med obema državama. Usoda Bosne in Hercegovine se ni odločila v Tyrnovu, marveč v Berolinu. Krivično je sumničenje, da je Bolgarija olajšala aneksijo, kar pokaže bodočnost. Tri dni predno se je proglasila neodvisnost Bolgarske, je poročal naš pe-terburški agent, da se bosta anektirali Bosna in Hercegovina. Zunanji minister je naglašal, da za razmere v Makedoniji ni bila odgovorna Bolgarija. Bolgarija ima odstraniti vse, kar pospešuje nesporazum-ljenje med Turčijo in Bolgarijo. Aneksija Bosne in Hercegovine je bila znana nekaj dni prej, ko se je proglasila neodvisnost Bolgarske. Bolgarija nt prva kršila berolinske pogodbe. Naše razmere so z vsemi državami dobre. Da srno nekaj storili, dokazuje, da nam Turčija ni napovedala vojske, ker nam zaupa. Rumunija je navdušeno pozdravila našo neodvisnost, le Srbi niso imeli dobre besede za nas, med tem ko so potrdili Črnogorci neodvisnost. Izjavil je, da upa, da pritrdijo velevlasti neodvisnost Bolgarske. Političen močeh. V starih bukvah se bere, da je francoski pesnik Desbarreaux v viharju bežal v neko gostilno in naročil jajčjo jed s slanino. Ker pa je bilo v petek, mu je verni gostilničar le nerad ustregel. Ko pa je stala naročena večerja na mizi, je začelo treskati. Desbarreaux vznevoljen zagrabi skledo in vrže jed skozi okno, rekoč: »Tant de bruit pour une omelette!« Nekaj podobnega se je minuli petek dogodilo na Dunaju. Od 10. ure dopoludne v pozno noč so se s kratkimi presledki vršila pogajanja voditeljev koalicijskih strank z baro-rom Bienerthom. Ponudil jim je mehke ministrske sedeže, toda zahteval tudi, naj se z ozirom na notranje in vnanje politične razmere vsaj za nekaj tednov odloži češko-nemško vprašanje. Baron Bienerth je dobro vedel in se bal, da se bodo stepli ob tej slanini. L' appčtit vient en niange-ant«. Nesreča je še hotela, da so na preži stali razni nepovabljeni gosti, ki so na hodnikih kričali o narodnem izdajstvu. In tako so se gostje razšli proti jutru lačni in zaspani z ogromnim političnim mačkom. Sedaj pa drug drugemu očitajo politično neznačajnost in nenasitljivost. Baron Bienerth je potrpežljivo poslušal in miril dolgotrajni prepir čez dovoljeno uro. Končno je zaprl vrata in cesarju nasvetoval uradniško vlado. In kaj sedaj? Lasjč jih bole in vest jim očita, da so državo postavili pred vso Evropo na javno sramotišče, zadali najhujši udarec parlamentarizmu in da se smejejo v pest neprijatelji splošne in enake volivne pravice ter vsi javni in prikriti sovražniki države. V politiki velja moč in stremljenje za smotri, ki jih zahtevajo državne in ljudske koristi. Salus rei publicae suprema lex esto. In to geslo velja v prvi vrsti za može, ki se čutijo poklicane, da vodijo narode in vladajo državo. Ako se pa pred očmi razvijajo zgodovinsko važni dogodki, ako naokrog neprijatelji rožljajo z orožjem in se — last irot least — težišče monarhije premika od Dunaja proti Budimpešti, potem so zadnji dogodki žalostno znamenje ali politične kratkovidnosti ali pa nameravani uspehi tistih krogov, ki prisegajo na vsenemški program. Prvi in drugi so odgovorni za posledice, pa tudi za splošno ljudsko ne-voljo. V trenotku, ko si je država prisvojila dve pokrajini in je treba braniti to posest, prepirajo se »državniki« o krajevnih napisih in za nočnega čuvaja. Po ulicah razgraja vsenemška mladina in provzroča ministrske krize, ko je v nevarnosti imetje in življenje stotisočerih družin. Ulica ubija parlament in ruši vso državno avtoriteto* Nemški dijaki so kontrolna oblast državnega zbora in pisana čepica nemškega »bumlerja« Gesslerjev klobuk. Bataljoni vojakov, orožnikov in redarjev mora stra-žiti v Pragi stotino mladih nemških posto-pačev, da ni žaljena čast matere Germa-nije. Država je kot velesila izvršila aneksijo Bosne ki Hercegovine in jo bode tudi branila. Ako pa premesti rogovilastega vseučiliškega profesorja ali kričavega sodnega praktikanta, zruši se takoj ministrstvo in ustavi parlamentarni stroj. Zebelj ie zadel na glavo znani politični filozof grof Dzieduszycki, ki je zadnja pogajanja označil z besedami: »Baron Bienertli naj pokliče v parlament Klofača in Pacherja, pa je kriza poravnana vsaj začasno.« Če pa graška tetka škodoželjno jezika v svet, da jc Palacky rodil Riegra, ta Kramara in KramaF Klofača, je rodopis nemških prestolonaslednikov onemu na las podoben. Za Šmerlingom Plener, za Plenerjem Pergelt in sedaj je na vrsti Pa-cher. In to dejstvo povzroča glavobol v liberalnem nemškem taboru. Političnega mačka zdravijo z upanjem, da se vse liberalne razkropljene čete zbero v enem taboru, pod enim vodstvom. Mi jim privoščimo to veselje, ker poznamo vse desetnike, ki se ponašajo z generalsko uniformo. Slabi advokati so, ki se pravdajo za prvenstvo na stroške države in prebivalstva. Frazerji so, ki v kurjem jajcu iščeio lisičje dlake. Pa pustimo to raziskavanje nečedne zakulisne politike, ki se gabi vsakemu rodoljubu. Baron Bienertli je sestavil uradniško ministrstvo iz najstarejših sekcij-skih načelnikov. Nemška glasila naglašajo z vidnim zadovoljstvom, da je v prehodnem kabinetu osem Nemcev in le pet Slovanov, namreč: Abrahamovič, Jorkaš-Koch, Kanera, Pop in Začek. Ti možje ne bodo kalili vode. Skrbeli bodo kot vestni uradniki, da ne zmanjka mazila za državni ustroj. Potrudili se bodo gotovo tudi, da ne zastane in zaspi parlamentarizem. To pa se jim posreči le tedaj, ako spoznajo voditelji nemških strank, da so tudi Avstrijci. da za vse narode velja ravnoprav-nost iii da je smešno s topovi streljati na mušice. Dnevne novici -f- Občni zbor zveze telovadnih odsekov S. K. S. Z., ki se je vršil včeraj dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«, je bil izredno dobro obiskan. Zastopanih je bilo 26 telovadnih odsekov. Vzorno disciplino so pokazali v zvezi združeni odseki, ki so poslali svoje zastopnike na občni zbor. Iz Maribora, Celja, Gorice, Podgore pri Gorici, Idrije, St. Ruperta in še iz mnogih drugih oddaljenih krajev so prišli mladeniči. Pot ni bila združena samo i materijelrliini stroški, ampak treba je bilo tudi precej napora. Idrijčani n. pr. so šli' šest ur peš po od snega zametenem potu. Čast takim mladeničem! Po lepem nagovoru predsednika dr. Lovro Pogačnika so bila soglasno odobrena ugodna poročila predsednika, načelnika, blagajnika in tajnika. Veliko pozornost sta vzbujali poročili o statistiki in splošno pohvaljeni »Mladosti«. Nato so se vršile volitve, pri katerih so bili per acclamationem soglasno izvoljeni sledeči fukcionarji: predsednik dr. Lovro Pogačnik; prvi podpredsednik Ivan Podlesnik; drugi podpredsednik Leopold Turšič, Logatec; tajnik Srečko Pavlin; namestnik Fran Puc; blagajnik Val. Zabret, St. Vid; namestnik Ferdo Leskovar, Maribor; načelnik Vojt. Jeločnik; podnačelnik Maks Zen; drugi podnačelnik Josip Medvešček; zapisnikar Pavel Kržan; zvezni nadzorniki: Gabrijel Bevk, Cerkno; Janko- Jovan, Kamnik; J. Pušnik, Celje; Avg. Šinkovec, Škofja^ Loka; organizatorični revizorji: Ivan Šter-cin, Komenda; Karol Čuk, Jesenice; Stanko Dostal, Metlika; Jurij Murnik, Radovljica; Ivan Zupan, Trbovlje; tehnični nadzorniki: Fr. Zavodnik, Št. Vid; Iv. Gogola, Trnovo; Ivan Kogej, Idrija; Pavel Kržan, Ljubljana; Anton Cerar, Kamnik. — Zvezna telovadba se bo leta 1909 vršila v Kamniku Okrajne telovadbe bodo v Radovljici za Gorenjsko, v Logatcu in Vipavi za Notranjsko. Tudi na Štajerskem (Trbovlje oziroma Št. Jurij ob južni železnici) bo javna telovadba, rstotako na Koroškem. Med slučajnostmi je bilo sprejetih več za agitacijo in izpopolnitev organizacije važ-rrih sklepov. Govoril je tudi državni poslanec Gostinčar o mladini, naši bodočnosti. Predsednik se je zahvalil navzočim za obilo udeležbo, navzočemu kanoniku Šiški za daritev svete maše in državnemu poslancu Gostinčarju za navdnševalne besede, ter zaključil ob 12. uri in pol občni zbor. — Popoldne ob 2. uri se je vršil v veliki dvorani »Uniona« vzoren nastop ljubljanskega odseka. Natlačeno polna galerija ni štedila z obilnim odobravanjem vrlim telovadcem in telovadkam. — Iz statistike posnemamo, da je vseh telovadnih odsekov 37, na Gorenjskem 15, na Dolenjskem 4, na Notranjskem 13, na Štajerskem 3, na Goriškem 4. Leta 1906 sta bila samo dva odseka. Telovadcev je 814, mladeničev sploh pa je organiziranih v odsekih tretjina več, torej okoli 1085, na • Mladost« pa je naročenih, vštevši mladinske prijatelje in organizatorje, dozidaj že 2500, pa število od dne do dne raste. Povprečni obisk pri telovadbi na uro je 557. Podpornih članov je 269. Naraščaja je 500, torej telovadcev z naraščajem vred 1314, z drugimi mladeniči vred, ki so člani organizacije, je torej vseli skupaj okoli 1600. Lastne telovadnice ima 25 odsekov. Javnih telovadb je bi'lo 15, izletov 68, predavanj 93 brez vsakotedenskih rednih fantovskih sestankov, kjer se vselej predava, trobentačev je 47. Veliko povedo te številke komaj dve leti stare organizacije! Na zdar! + Na Slovenskem je sedem profesorskih mest razpisanih, ki še niso zasedena, čeravno so prošnje bile oddane in predlogi dotičnili deželnih šolskih svetov že davno v ministrstvu. Za šolsko leto 1907/8 (!) je bilo razpisano mesto prirodopisca na prvi državni gimnaziji v Ljubljani in mesto matematičarja na gimnaziji v Gorici (po prof. Šantelu). Za drugi tečaj 1907/8 je bilo razpisano mesto na celovškem učiteljišču (po prof. Apiiiu). Za šolsko leto 1908/9 pa so bila razpisana sledeča mesta: na kočevski gimnaziji za slovenščino, na ljubljanski realki za risanje, na ljubljanski nemški gimnaziji za verouk, na goriškem slovenskem učiteljišču za prirodopis. Službo opravljajo suplenti. S tem prihrani država pri vsakem najmanj 1500 K, torej skupaj 10.500 K na leto in vse to na škodo Slovencev, ki bi morali biti imenovani na ta mesta. Veliko mest pa je, ki so izpraznjena, a se ne razpišejo! + Socialno - demokratični kandidati za deželnozborsko volitev na Kranjskem so: Za mesto Ljubljana: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. V ljubljanski okolici: Josip Petrič, strojevodja v Ljubljani. V Okraju Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Franc Bartl, upravitelj, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. V okraju Kranj, Škofja Loka: Josip Petrič, strojevodja v Ljubljani. V okraju Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica: Ivan Straus, poslovodja in občinski svetovalec v Idriji. V okraju: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož: Josip Novak, železničar v Spodnji Šiški. V okraju Litija, Višnja gora, Radeče: Mihael Čobal, vodja kon-sumnega društva v Zagorju. V okraju Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Žužemberk: Fran Bartl, upravitelj, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. V okraju Metlika. Rudolfovo, Črnomelj: Franc Schitfrer, skladiščni mojster v Rudolfo-vem. V okraju Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. V okraju Kamnik-Brdo: Etbin Kristan pisatelj v Ljubljani. — Preklicana prepoved. Tržaško na-mestništvo je preklicalo prepoved, da se na Goriškem ne sme točiti novo vino do novega leta. i — Lepa navada. Lahi imajo to navado, da kadar umrje kak veljak med njimi, darujejo večje in manjše svote v razne namene: za »Lego Nazionaie«, za dobrodelne zavode itd. Posebno mnogo dobi ob takih prilikah »Lega«. — Ne bilo bi napačno, če se tudi Slovenci oprimejo te navade, da kadar kdo umrje, čegar spomin treba počastiti, se podari kaj za obmejne Slovence! Prosimo gg. duhovnike, da opozarjajo ljudstvo na to. — Tečai za sobne slikarje otvorijo v Gorici. — Odbor političnega društva »Edinost«, izvoljen na rednem občnem zboru, se je v 'p r v i seji minulega torka konstituiral nastopno: Dr. Otokar Rybar, predsednik; dr. Edvard Slavik, prvi podpredsednik; Alojzij Goriup, drugi podpredsednik; dr. Josip NVilfan, tajnik; Filip Ivaniševič, blagajnik. — Svobodna vožnja za rezerviste. Te dni izda vojno ministrstvo nove pozivnice za rezerviste. Pozivnice bodo imele kupon, ki nakaže rezervistom svobodno vožnjo po železnici k orožnim vajam in domov. — Avgusta Ingliča, postajenačelnika v Kranju, je odbor narodne čitalnice v Kranju v svoji zadnji seji izključil iz društva zaradi njegovih podlih .denuncijacij napram njegovim uslužbencem in zaradi njegovega nemškutarskega vedenja. — Žensko mrtvo in sicer v sami srajci, so našli v četrtek zjutraj na Tabru pri Dornbergu v jarku pod oknom neke hiše. O tem se govori marsikaj. Dosedaj še ni dognano, ali se je izvršil samoumor, ali pa kaj drugega. Danes sc je podala sodniiska komisija na lice mesta. — O strašni nesreči v Hammu na Vestfalskem se poroča, da so se vršili ob prihodu princa Eitel Fritza pretresljivi in nevarni prizori. Množica je prinčev avtomobil ustavila in ga. ni pustila govoriti, marveč vpila: »Doli Biilow!« »Dajte nam delavsko varstvo!« itd. Nato se je podala k princu deputacija rudarjev, okinčanih z vojaškimi svetinjami in mu razložila vse nedostatke, zlasti pa zahtevala posebno rudniško državno postavo. Princ je pozorno poslušal in obljubil, da bo vse cesarju sporočil in storil, kar more. da se izboljša razmere. Zene in otroci so kar divji obupa, kajti odredilo se je, v goreče rove spustiti vodo, da se ipožar ne razširi dalje. V rovih je nad 300 rudarjev, ki so pa seveda vsi že mrtvi. š Lov na dva bradata divja kozla je na razpolago v lovišču barona Borna pri Sv. Ani na Ljubelju proti odškodnini a 250 kron. Ta svota se izroči društvu za po-vzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Vprašanja je poslati na graščinsko oskrb-ništvo barona Friderika Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem. — Pijanec zmrznil na cesti. Dne 9. t. m. zjutraj so našli na cesti blizu Vinkurala v Pulju poljedelca Tomaža Rossando mrtvega. Vračal se je s Pomera, kjer se je bil napil vina in žganja, domov v Vinkural, med potjo je iz neznanega vzroka slekei gornjo obleko, ki so jo našli ob cesti, ne mnogo datje pa njega samega. Tisto noč je bil hud mraz, a tudi deževalo ie. Štajerske novice. š Ptuj. Tudi v tukajšnjih liberalnih krogih se zatrjuje, da je kompromis med liberalno stranko in takozvanimi prvaki gotova stvar. Ploj in Jurtela nameravata kandidirati v ptujskem okraju na liberal-no-prvaški program. Pred ljudstvom bodo vpili: Vse za vero, dom, cesarja, a sicer bodo zvesti zavezniki liberalcev. Dr. Jurtelo vendar le malo miče postati deželnega glavarja namestnik. š Liberalni kandidatje. Da bi vendar prišel vsaj do kandidature, dal Se je dr. Kukovec že na glavnem zboru diie 8. novembra v Celju predlagati kandidatom za deželni zbor, seveda še samo kot kandidat in partibus infidelium. Ko je beseda padla, zahvalil se je dr. Kukovec za zaupanje ter svoj odgovor odložil na drug zaupen shod. Marsikateremu sili smehljaj na ustnice, samo dr. Kukovec menda misli, da nihče ne spozna njegovih tajnih želj. Drug kandidat, ki mnogo sanja o mandatu za deželni zbor. je dr. Božič. On je zaradi tega spisal že celo par agrarnih člankov za liberalne liste. Tretji kandidat je narodni agrarec Jošt, ki ima-sicer pri vodstvu največ bledih zavistnežev, a med ljudstvom še nemara največ pristašev. Bomo videli, kako se pri nasprotnikih kandidature razvijejo. Značilno je, da liberalnim učiteljem nočejo dovoliti kandidata, ker bi ljudstvo potem menda hitro spregledalo zadnje cilje liberalne stranke. š Namestnik Clary — poslanec dr. Benkovič. V seji deželnega zbora 10. t. m. je štajerski namestnik odgovoril na interpelacijo poslanca Wastiana, v koliko odgqvqrja resnici izjava dr. Benkoviča v državnem zboru, da mu je namestnik sam priznal, da ljudstvo občudovanja vredno mirno prenaša popolno jezikovno neznanje uradnikov pri spodnještajerskih političnih uradih. V svojem odgovoru je namestnik še bolj točno kakor v lanskem komunikeju priznal, da dr. Benkovičeve trditve odgovarjajo resnici; to dragoceno priznanje je seveda moralo zbosti naše nemške nacionalne prenapeteže, zato je namestnik nekoliko ustregel njih maščevalnosti s tem, da je koncem odgovora dr. Benkoviču očital, da je njegovo izjavo popačil (Falschung), češ, da ni priznal, da so uradniki »vvildfremde Leute, die kein Herz f u r das Volk haben«. — Seveda dr. Benkovič tega ne bo mirno v žep vtaknil, ker nikdar ni trdil, da je namestnik s svojo izjavo o potrpežljivosti ljudstva pritrdil ravno navedeni trditvi dr. Benkoviča, ampak namestnikova izjava se je nanašala le. na popolno neznanje jezika. To je posl. dr. Benkovič tudi v svojem stvarnem popravku dva dni po svojem govoru v državnem zboru, odgovarjajoč na stvarni popravek poslanca Marckhla, naravnost povedal m vse druge domneve kot sarnoobsebi umevno neutemeljene izključil; toda štajerski namestnik je ta popravek, oziroma pojasnilo, ki mu je dobro znano, v svojem odgovoru povsem prezrl. Posl. dr. Benkovič bo zato v državnem zboru stavil interpelacijo na notranjega ministra. -— Naši »komprotnisarji«-v Celju so, seveda to priliko zopet porabili, da so planili po dr. Benkoviču v zadnji številki »N, L.«, češ, da je namestnik rekel. »da dr.. Benkovič ni zavzel ekstrem-no narodnega stališča.« — Da se vidi', kako ti kompromisarji grdo pačijo resnico, citiramo doslovno dotični pasus iz odgovora namestnikovega: »Izrazil sem namen, za mlajše uradnike vpeljati jezikovne tečaje, da se odpomore neznanju jezika; toda poslanec dr. Benkovič sc ni posebno ogreval za to misel«. — Dr. Benkovič se je tedaj protivil, da bi se tudi pri političnih uradih nastavljalo kurzovce. »N. L.« pa zavija da dr. Benkovič ni zavzeli ekstremno nacionalnega stališča. Kako pa hočete dobiti slovenske uradnike, če bo-demo še tu s »kurzovci« zadovoljni? — »N. L.« prav lepo preludira »kompromisu« s svojimi zavijanji; pa vsaj vsakdo ve, da »N. Listu« ni za pošten kompromis, ampak le za to, da bi »Kmečko zvezo« speljal na led in jo pognal pri volitvah med tri ognje. »Man merkt die Absicht, tind wird nicht verstimmt!« š Linhart »Siidmarkovec«. Bivši socialni demokrat Linhart je srečno prijadral v tabor »Siidmarke«. Na ustanovnem shodu podružnice »Siidmarke« za Brežice je bil glavni govornik za »Siid-marko«. Taka je doslednost socialnode-mokraških voditeljev! š Ivan Vošnjak aretiran. Nemški listi poročajo, da je bil v Šoštanju aretiran bivši slovenski deželni poslanec Ivan Vošnjak. Osumljen je, da je kot član načelstva šoštanjske posojilnice ponarejal knjige ter oškodil posojilnico za več stotisočev. Kon-kurz je proglašen nad posojilnico, kakor tudi nad premoženjem Vošnjakovim. Ljubljanske novice. lj Meščanski klub ima jutri (torek) večer ob osmi Uri v »Unionu« v mali dvorani svoj redni večer. Nanj opozarjamo vse člane in prijatelje tega društva. Ij Na nemški gimnaziji v Ljubljani se je dovolila delitev 1. razreda na dve para-lelki. Postavno število učencev za ustanovitev paralelk je 50. Na nemški gimnaziji je bilo v 1. razred sprejetih 44 učencev. K tem javnim učencem prišteli so tudi osem deklic privatistk, da so dobili število 52 in s tem dozdevni povod za dovoljenje paraielke. Dekletom na prvi drž. gimnaziji je ministrstvo dovolilo priso-stvovanje pri pouku, toda je dostavilo, da se zaradi njih ne sme ustanoviti paralelka. V Novem mestu je sprejetih v prvi razred 68 učencev, a dovoljenja za ustanovitev paraielke še ni! Ij G. Arnošt Windlscher je danes nastopil kazen. Poslal nam je danes svojo vizitko z naslednjo opombo: Odhajajoč v ■ječo kličem vsem prijateljem in znancem: Na veselo svidenje 16. maja 1909 in krepki •Na zdar! Ij Katoliško rokodelsko društvo je imelo včeraj sijajno obiskan Martinov večer. Poročilo priobčimo jutri. Ij Ljubljanski občinski svet bo imel jutri ob 5. uri popoldne izredno sejo. Ij Nemški »Schulverein« za Spodnjo Šiško. Za nfcinško šolo v Spodnji Šiški zgradi »Schulverein« novo šolsko poslopje. Ij Ljubljančan aretiran v Ptuju ? Nemški listi poročajo, da so v Ptuju aretirali nekega Franca Bartla, ki sc je predstavljal za »inženirja iz Ljubljane« ter je popival po gostilnah ne da bi bil plačal. Ii Kupčije na'obroke. Pred seboj imamo kopijo naročila, katero je sprejel? tvrdka »Erster Grazer Abzahlungs-Wa-" renhauš«. Ta tvrdka ie protokolirana pod imenom M. Schwarz in kot njen imetnik S. Schuarz. Sedež tvrdke je v Gradcu. MariahilferstraBe 13 in v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. Na hrbtu te kopije se dela tudi reklama za tvrdko s tem. da se bobneče oznanja predmete, ki jih ima tvrdka v zalogi. Prodaja pa tvrdka z eno besedo vse: zrcala,, podobe, svetilke, otročje vozičke, stenske in žepne ure, preproge, platno, modne stvari za dame, suk-no, konfekcijo za dame, gospode in dečke itd. Ker se takih tvrdk, kakor je tvrdka Schwarz, ki po predležeči nam kopiji dela izključno le kupčije na obroke, poslužujejo v prvi vrsti, ako ne izključno le revnejši sloji ljubljanskega prebivalstva, naj tu, da obvarujemo te sloje občutne škode, opozorimo na nekatera določila zakona z dne 27. aprila 1896, drž. zak. št. 70, zadevajo-čega kupčije na obroke. Ako se sklene kupčija na obroke pismeno, mora dati prodajalec najkasneje pri izročitvi blaga kup^ cu prepis obročnega lista. Tožiti sc more kupca edino le na onem kraju, koder ima svoje redno bivališče. Temu nasproten dogovor ne veže kupca. Za slučaj odstopa od kupčije od strani prodajalca mora vrniti prodajalec aro in vse plačane obroke z obrestmi in mora kupcu povrniti vse potrebne in koristne izdatke, katere je imel kupec za zadevno stvar. Kupec mora pa vrniti stvar prodajalcu in mu za uporabo dati primerno odškodnino. Izgovoriti se sme kot kazen za zamudo samo izguba obrokov in nobena druga kazen, Ugovor prikrajšanja nad polovico prave vrednosti ostane vzlic odpovedi itd. kupcu vedno pridržan. Doba zastaranja ne sme znašati manj kot tri leta. Kupec lahko nedostatke uveljavlja do popolnega plačila kupnine, torej tudi po preteku šestih mesecev. Ne-dostatkov ni treba naznanjati. Odpoved ti pravici je brez učinka. Vsi ravnokar navedenim zakonitim določilom nasprotujoči dogovori so neveljavni. Na nepristojnost se je uradoma ozirati celo do prodaje. Iz te kratke navedbe zakonitih določil lahko razvidijo kupci, da ščiti zakon pri kupčijah na obroke vsestransko kupca. Stvar kupca jc seveda, da se tudi poslužuje svojih pravic. Najvažnejša pravica je pač ta. da lahko kupec v roku treh let vsaki čas razdere kupčijo, ako je stvar za polovico manj vredna, nego znaša kupnina. Na to pravico opozarjamo posebno vse kupce. Vsak kupec, ki je sklenil kupčijo na obro- 7 kožuhovlno podloženi krotki snKo-i, mestni in potni kožuh. po vsaki ceni, kakor tudi konfekcijo za grspcde. dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVld, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. ke, naj da kupljeno stvar ceniti po strokovnjaku in če kupnina presega za polovico pravo vrednost, brez vsakega ozira in usmiljenja tira prodajalca pred sodišče. Pred seboj imamo praktični zgled. Neka prodajalka L. C. je kupila pri tvrdki Sclnvarz paletot za 42 kron. Ko ga je pokazala strokovnjaku s prošnjo, da naj ga oceni, storil je le-ta to in konštatiral, da je paletot vreden kvečjemu 16 do 20 kron! Prodajalka se je zatekla nato k slovenskemu odvetniku. Predno je pa prišlo še do tožbe, vzela je tvrdka Schvvarz hitro nazaj paletot in vrnila kupovalki plačani obrok. Tako naj bi v svojo korist postopal vsak kupec, ker bodo potem one tvrdke, ki se pečajo s kupčijami na obroke ali prodajale blago le po primernih in nepretiranih cenah ali pa opustile sploh take kupčije, ki bi ne nesle več starega ogromnega pro-fita. Ker imamo itak dovolj solidnih trgovin, mislimo, da bomo prav lahko pogrešali vse take tvrdke. Kupujoče občinstvo naj pa v svojo korist uvažuje naše umestne in dobrohotne nasvete. Telefonsko in brzojavna poročile CESAR ODSTOPIVŠIM MINISTROM. Dunaj, 16. novembra. Jutrajšnja »Wiener Zeitung« bo priobčia cesarjevo pismo Becku. Cesar se Becku zahvaljuje za njegove zasluge in se pridržuje ga zopet uporabiti. Cesar se zahvaljuje tudi drugim odstopivšim ministrom, katere je odlikoval z redi. Prašek, Fiedler, Gessman iu Kbenhoch so poleg tega cesarski taini svetniki. NESREČA V HAMMU. H a m m , 16. novembra. Med ponesrečenimi rudarji je 40 Avstrijcev, večinoma Poljaki in Cehi. Število vseh žrtev cenijo na 374. Časopisje rudarsko upravo zelo napada, ker ni bilo varnostnih naprav v rudniku. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sreo. zračni tlak 736 0 mm C ■ O Ča» opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzi|u Veirovl Nebo m jj " " S a R 0- > 14 9. zveč. 742'8 -3-0 brezvetr. jasno 15 7. zjutr. 44-7 05 sl. jvzh. oblačno 00 2. pop 47 9 -0 6 sl. vzjvzh. Srednja včerajšnja temp. —3*1°, norm.39« 15 9. zveč. 7517 -3'2 sr. svzh. oblačno 16 7. zjutr. 534 -4'5 sr. vzh. pol. obl. 0'2 2. pop. 52-4 -3-0 sl. jug jasno Srednja predvčerajšnja temp. 1*1°, norm. 3'7°. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16 ijovembra Pšenica za april . r . . . 12'75 Pšenica za oktober 1. 1909. . . . 10 90 Rž za april I. 1909..............1075 Oves i a april . . . 856 Koruza za maj I. 1909 . ... 7'54 Efektiv 10-15 dražje. Razpisuje se sluiba organista in cerkovnika v Škofji Loki. Plača 1400 K. Nastop 15. decembra. 3007 3—2 Župni ura.l v Škofji Loki, 13. novembra 1908. Hiša na prodaj Hiša z osmimi stanovanji in prodajalno, mesnico, ledenico, 3 kleti, hlevom, podom in vrtom se takoj proda. Naslov pove upravni-i štvo „Slovenca". 3009 3-2 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostne vest, da je naš preljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Anton Ekar danes po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 71 let, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 18. t. m. ob 8. uri zjutraj na žup-nem pokopališču Preddvorom. Preddvor-Ljubljana, 16. nov. 1908. Neža, roj. Sodnik soproga. Anton sin. — Ana, roj Dobršek si-naha — Veljka, Dušan vnuka. Potrtim srcem javljamo vsem so-j rodnikom in znancem tužno vest, da je Bogu vsfgamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi gospo Marijo Lukežič ki je umrla včeraj dne 15 novembra ob pol 12. uri po noči, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb predrage rajnke bode jutri ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ulice na grad na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabno rajnko priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 16. novembra 1908 Žalujoči ostali. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo za izraženo milo sočutje in izkaz.mo zadnjo čast, povodom smrti prečast. g. kanonika novomeškega kapitelja, bisernega maš-nika i. t. d. Jožefa Hrtmrji zlasti milost, gosp. proštu dr. Elbertu, g. predsedniku c. kr. okrajne sodnije dr. Kavčičn, g. okr. glavarju baronu Rechbachu, gg. zastopnikom stolnega in novomešktga kapitelja in c. kr. uradom, veleč, sosednim duh. sobratom, sl. zastopstvu mestne občine in sosedne Šmihtlsko-Stopiške, sl meščan ski gardi in vsem drugim blagim udeležnikom sprevoda Žalujoči osiaii. Kavarna je vsak dan vso nož odp.ta. Danes, pondeljek, 16. novembra koncert ""IV:. v kavarni Ilirija. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. 3016 3-1 Spoštovanjem Štefan Miholič. V južnts - nemški predilnici lep dobro katoliški kraj, dobi dela mr vec rodbin moških in ženskih. Nahajajo se lepa stanovanja z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom. Stroški za selitev se pošiljajo naprej. Pismene prijave pod šifro S. K. 52*30 na Rudolf Mossc, Augsburg, Bavarsko. 2906 3-3 Javna zahvala* Dne 31. oktobra t. 1. pogorela mi je do tal mlekarna v Šent Petru, ter je požar provzročil velikansko škodo. Zavarovan sem bil pri c. kr. priv. občni zavarovalnici Assikurazioni Generali v Trstu, katera je škodo takoj določila in me v popolno zadovoljnost odškodovala, za k«r izrekam tej ugledni zavarovalnici javno svoje priznanje in jo vsakomur toplo priporočam. Zahvalujem se še posebno gospodu J. Rogerju, ravnatelju glav-nega zastopa v Ljubljani, kateri je tem povodom jako blagohotno postopal. : Postojna, dne 10. novembra 1^08. 3018 1-1 Anton Bole, trgovec in podjetnik. Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred Škofijo štev. lO. Samo 6dn* Havrc Ncw-York Francoska prekomorska družb*. Odpotuje se Iz LJablJana vsak torek. Vozne liste ia pojasalla daje samo Ed. Šmarda obl. konc. potovalna pisarna Llubllaaa. ossta it. 18, naiproti znane gostilne pri „Fioovou". 1878 2fi- 18 Najkoristnejši! Najkoristnejši t Miklavžev ali božični dar pridnim otrokom je pač dobra knjiga. Kdor hoče .zgojiti dobre otroke, naj jim, da pre. birat. koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k dobremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja m poveličujejo čednostno življenje, vplivajo na mladino navadno bolj vpešno kakor beseda bodisiresno iTr'M MaT ali stroe° eraia»ie- Upamo, da nam ore) Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista- S" »Angelček" S Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj urejuje Anton Kržič. Poleg resnobno podučnih, kratkočasnih pove-stic obsega ,Angelček" tudi mnogo gradiva za kratkočasno zabavo in nedolžno šalo. Otroke razveseljujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost 12'/2 X 19'/j cm. Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik ' Jj^ojreiai^amo ^80* in ar je v. S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še mani pa vezava itd Vendar pa velja ta znižana cena do novega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 1894 pa do leta 1906. Na »Angelčka* naj bi Miklavž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristil. Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe. pa se posebno priporoča: (C 59 VRTEC ,,Časopis s podobami za slovensko mlndino." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučilo iu zabavno v prozi in in poeziji, krasi ga mnogo podob/Vsebina je zelo mnogostranska, oblika še večja kakor pri Angelčku" in se dobi vsak letnik do novega leta tudi do zmzani ceni in sicer vsak »ezan letnik po K 3 — 2811 U Na razpolago so še letniki: 1889, 90, 91 in od letnika 1893 do letnika 1907. ° Piiporočamo tudi krasne Spillmanove povesti in sicer ■ .« • 1. zv.: Ljubite svoje sovražnike! II. nat. Cena 40 v 2.zv.: Maron kršftar ski, dečak i< Libanona. Cena40 v' 3.zy.: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora'. Cena 40 v. > p 4. zv.: Praški Jude*. .Povest. II. natis. Cena 40 v. 5. zv.: Ujet predsedni'k g. Janez Vur-nik je otvoril zborovanje v kratkem nagovoru. Tajnik in blagajnik g. Matija Mrak je podal o namenu in delovanju društva v preteklem letu sledeče poročilo: Naše društvo se je ustanovilo leta 1894. Danes obhajamo tedaj že 14. redni letni občni zbor. Dolga doba 14 let, katero ima naše društvo, rekel bi, eno najstarejših političnih organizacij v naši kio-novini, za seboj, nam jasno ipriča, da isto sloni na trdni podlagi, da je živa potreba za S. L. S. v našem domačem okraju. Politične razmere so se tekom let dokaj spremenile pri nas. Naše domače kme-tiško ljudstvo se, kakor pred štirinajstimi leti, tudi danes trdno oklepa S. L. S. K temu je mnogo pripomoglo naše politično društvo. Ne le tu v Radovljici, v vsakej večji vasi smo tekom 14 let imeli politične shode, na katerih se je naše ljudstvo politično dobro izšolalo ter se je utrdila njegova verska in narodna zavest. Tudi za katoliški tisk pridobilo si je naše društvo velikih zaslug. Družba sv. Mohorja šteje letos v našem okraju 2957 članov, v primeru s številom prebivalstva največ na celem Kranjskem. »Domoljuba« prihaja v naš okraj nad 1200 komadov. In če ima isti tudi nad 20.000 naročnikov, imamo zopet primerno v našem okraju največ naročnikov »Domoljubovih«, to pa ravno po posredovanju našega društva, katero je takoj Ob pričetku po svojih zaupnikih organiziralo naročitev na »Domoljuba«. Brez skrbi tedaj lahko rečemo: Knie-tiško ljudstvo radovljiškega okraja je naše, ker je v ogromni večini v taboru S. L. S., kar nam očitno kažejo vsakatere volitve. A v zadnjih letih, kar je stekla nova železnica, pojavil se je v našem okraju ptuj živelj, katerega poprej ni bilo. Ze prihodnje deželnozborske volitve nam bodo jasno pokazale, kako močno je po ptujih železniških in tovarniških delavcih v našem okraju narasla socialna demokracija. Res, da se nam iste sedaj še ni bati, res pa je tudi, da bo ista naraščala, kolikor več bode v našem okraju velike industrije, več tovarn. Zato bo v bodoče najimenitnejša naloga našega društva, da druži v svoji sredi kmeta in krščansko-socialnega delavca. To edinost mora ohraniti naše društvo, nasprotstvo med kmetom in delavcem ne sme nastati, sicer pade naš okraj v doglednem času v roke kmetu sovražne socialne demokracije. Naše društvo naj tedaj ostane, kakršno je. Zato sem nasproten misli nekaterih gospodov, kateri hočejo, da naj naše društvo preneha in naj se mesto njega, kakor po drugih okrajih, ustanovi »Kmečka zveza«. V našem okraju so razmere povsem drugačne, kot drugod, ker je kmetiški stan v ogromni večini. Pri nas moramo računati s krščansko-socialnimi delavci. Teh ne smerno potisniti iz našega društva, ali pa moramo za nje ustanoviti takoj novo politično organizacijo. Na današnjem sestanku smo že z največjo silo za splošno deželnozborsko kurijo postavili »agrarnega kandidata«. Pri prihodnjih volitvah bomo morali skoraj gotovo delavcem prepustiti, da za to kurijo imenujejo svojega kandidata, agrarci pa se bomo morali zadovoljiti s poslancem kmetiške kurije. Naj sledi kratko letno poročilo! Zadnji občni zbor smo imeli 13. oktobra 1907 v teh prostorih. Z istim je bil združen j-;-ven sliod. Ta je bil velikega pomena zlasti zaradi protesta, katerega je sklenil zoper sklepe jugoslovanske učiteljske zveze, katera je leta 1907 zborovala v Radovljici. Naši liberalni učitelji se skoraj gotovo še sedaj spominjajo odločnega govora g. Jakoba Polda, kateri jim je neustrašeno pokazal, kakšne učitelje zahteva naše ljudstvo. Nadaljne javne shode smo imeli na Jesenicah, na Dobravi pri Kropi in na Bohinjski Bistrici. Neobhodno je bil potreben shod na Dobravi, na katero se je letos vrgla agitacija naših domačih liberalcev. Shod ie ime! lep uspeli. Ustanovila se je na Dobravi nova rajf-ajznovka ter tako spopolnila gospodarska organizacija našega okraja. Na Bohinjski Bistrici je bil shod o priliki zborovanja Slomškove učiteljske zveze«. Govorila sta poslanca Pogačnik in Jaklič. — Odbor je v svojih sejah sklepal o deželnozborskih volitvah, o notranjih društvenih zadevah, določal, kako se premoženje uporabljaj po društvenih pravilih, ter je bil v vedni stiki z našim neumorno delavnim poslancem g'. Pogačnikom, kateri si je zlasti letos za naše planine pridobil velikih zaslug. Zato je naša vestna dolžnost, da mu današnji zbor izjavi soglasno svoje zaupanje in iskreno zahvalo. (Splošno odobravanje in živio-klici.) Naše društvo je štelo v preteklem letu, v kolikor sem do sedaj dobil poročil od gg. zaupnikov, 1003 člane. Ti se po fa-rali razdele tako-Ie: Radovljica 51, Leše 23, Ljubno 13, Gorje 125, Ovsiše 23, Kam-nagorica 35, Kropa 40, Bled 94, Ribno 37, Mošnje 53, Breznica 37, Zasip 28, Kopriv-nik 30, Srednja vas 162, Boh. Bela 45, Koroška Bela 35, Boh. Bistrica 128, Dobrava pri Kropi 28, Jesenice 20. — Iz pet fara še nisem dobil članarine. AvDohodki: Saldo iz leta 1907 112 K 65 h. Članarina in naročnina za leto 1908 2526 K 10 h. Skupaj 2638 K 75 h. B. Izdatki: 1. Naročnina na »Domoljuba« 2341 K 80 h. 2. Podpore dijakom 138 K. 3. Povračilo gg. zaupnikom za raz-dajo »Domoljuba« 32 K. 4. Porto in razni stroški 2 K 23 h. Skupaj 2514 K 3 h. — Z današnjim dnem je tedaj gotovine v blagajni 124 K 72 h. V hranilnici imamo naloženih iz prejšnjih let 581 K 18 h. Skupno premoženje 705 K 90 h. Zbor je z odobravanjem na znanje sprejel poročilo ter izvolil pregledoval-cem računov gg. Ignacija Frtina in Janeza Obalka. Volitev odbora. Na predlog g. Tom. Potočnik so izvoljeni v odbor: Janez Vur-nik, posestnik v Radovljici; Janez Novak, častni kanonik in dekan v Radovljici; Janez Ažman, župnik. Gorje; Jakob Jan, župan, Gorje; Janez Burja, župan, Ribno; Janez Piber, župnik, Bohinjska Bistrica; Josip Pogačnik, državni in deželni poslanec, Podnart; Franc Arh, župan, Bohinjska Bistrica; Janez Krive, tovarniški delavec in posestnik, Jesenice; Matija Mrak, župnik, Bohinjska Bela. — Namestnika: Luka Hafner, posestnik, Kropa: Ivan Finž-gar, posestnik, Breznica. Na predlog g. Pogačnika sprejme"zbor soglasno sledečo resolucijo: Socialni in narodnostni boj v Gorenjski dolini, zlasti na Jesenicah, katere so v največji nevarnosti, da v kratkem preidejo v nemško posest, zahteva, da ima Gorenjska dolina lastnega zastopnika v vodstvu S. L. S. Zbor kot svojega kandidata imenuje za to mesto gospoda duhovnega svetnika Jan. Zabukovec, župnika na Jesenicah, ter pooblašča svojega tajnika, da ta sklep naznani strankinemu vodstvu. V sklepnem govoru se spominja predsednik letošnjih jubilejev sv. očeta Pija X. in presvitlega cesarja Frana Josipa ter s slava-klici na visoka jubilanta zaključi zbor. Po zborovanju je načelništvo gorjan-ske občine, župan .Jakob Jan, občinska svetnika Jakob Žumer in Janez Poklukar, svojemu častnemu članu državnemu in deželnemu poslancu J. Pogačniku izročilo krasno diplomo. Resni dnoul u Nemčiji. »Regis voluntas suprema lex«, tako je Viljem II. svoj čas zapisal v zlato knjigo na monakovskem magistratu. V tem znamenju je vladal, misleč, da nadaljuje misijo Viljema I., kateri pa je, kakor znano, vladal strogo ustavno, saj je imel na svoji strani železnega kanclerja, največjega moža. katerega je Nemčija rodila. Viljem II. je ubral druga pota. Prvi njegov čin je bil, da je odpustil Bismarcka. Da je to bilo državi v veliko škodo, dokazuje današnji mednarodni politiški položaj, ki je ves naperjen edinole proti Nemčiji in če bi Nemčija ne imela štiri milijone najboljše izvež-banih vojakov, bi se ne bil spor zaradi Ca-sablaince končal tako mirno kakor se je. Viljem II. je bil sam svoj kancler. Zunanjo politiko jc vodil po svoje. Nemško ljudstvo zdaj vidi, kako jo je zapeljal. Zdaj je v Nemčiji položaj ta, da najbolj zagrizeni monarhisti na glas povdarjajo, da se ima Nemčija za svoj prekerni položaj zahvaliti lastnemu cesarju. »Herrlichen Ta-gen fiihre ich euch entgegen,« tako je Viljem svoj čas dejal, danes pa stoji Nemčija pred prepadom. Viljem II. ni tak, kakoršni so drugi ljudje. Več zaradi državnega pravdnika ne smemo povedati, dasi listi v Nemčiji precej jasno namigujejo, za kaj se prav za prav gre. Cesar je danes tak, jutri čisto drugačen, danes deprimiran. melanholičen, jutri do skrajnosti eksaltiran. Danes moli, se udeležuje spiritistiških seans, jutri piše teološke traktate v smislu liberalne liar-nakove šole. Cesar je brez dvoma dispo-niran za to, vendar ga je tudi njegova oko- lica pokvarila. Obdajajo ga sami gnjusni klečeplazci, generali, kojih edina modrost jc »Strammgestanden«, kakor se glasi nemško povelje, ki ga prepričujejo, da je za Bogom on na zemlji prvi, Eulenburgov-ci. perverzneži itd. Dolgo je v nemškem ljudstvu tlelo, te dni je izbruhnilo kakor vulkan. Kdo bi bil kaj takega verjel? Angleški in francoski listi se kar čudijo, kako je mogoče, da sc jc nemška neoficielna in oficielna javnost tako silno vzdignila proti cesarju. Seveda, cesar je povzročil z objavo svojih go-rostasnih nerodnosti v »Daily Telegraphu« državi tako škodo, da jo bo težko sploh kdaj popraviti. Celemu svetu je odkril, da je on stal Angliji na strani proti Buroin, dasi je Kriigerju poslal znano ovacijo v obliki telegrama, nadalje je izdal Rusijo in Francijo, ki sta za časa burske vojske z a u p n o Nemčijo pregovarjali za alianco proti Angliji, oznanil, da ima pomnoževa-nje nemškega brodovja namen stopiti ke-daj Japonski v Tihem oceanu nasproti itd. Zdaj pa se.izve - - ugledni holandski »Va-terland« se ni lagal — da je prisilil kraljico Vilhelmino, da je dala napraviti ob obali nekaj trdnjav proti Angliji in ameriški :>Centory Magazine« je hotel decembra meseca objaviti neki interviev cesarja Viljema II., v katerem je napadal Edvarda VIII., kralja tiste Anglije, katero Viljem 11. tako silno ljubi, kakor je dal v »Daily Telegraphu« razglasiti. Prva debata se je zaradi tega vnela v parlamentu. Trajala je dva dni. Značilno je to: Vsi govorniki brez izjeme so cesarja tako obdelali, kakor bi tega v nobenem parlamentu v Evropi predsednik ne dovolil. Niti socialista Singer in Heine nista bila v stanu bogvekaj prekositi govornike meščanskih strank. Naglašalo se je predvsem, da je cesar kriv nasprotstva z Anglijo. Anglija Nemčiji zato ne zaupa, ker pozna nepreračunljivost cesarjevo. Zadnje dni je le za las manjkalo, da ni prišlo do vojske. Državni kancelar cesarja ni branil, nasprotno priznal škodo, ki se je prizadjala državi, drugi dan debate pa ni niti odgovoril na silne napade poslanca Heine. To dovolj označuje položaj. Drugi dan so govorniki dajali duška začudenju nemškega naroda, da se cesar vozi okoli, ogleduje balone, se da kinematografiško fotografirati, obiskuje varijeteje itd., mesto da bi bil v Berolinu in s tem pokazal, da čuti težo položaja. Sešel se je tudi odsek zveznega sveta za zunanje zadeve in tu je zlasti zastopnik Bavarske, ministrski predsednik pl. Pode-vils odločno protestiral proti »osebnemu regimentu« in neprestanim cesarjevim potovanjem. Obenem je zborovalo prusko državno ministrstvo in izjavilo, da popolnoma soglaša z državnim kanclerjem Bulowoin. Kanclerjevo glasilo »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« konstatira, da med cesarjem in narodom leži senca. Poslance brani, ker jih je vodila skrb za blagor domovine. Pozabiti se pa ne sme, kaj je cesar v 20. letih za Nemčijo storil dobrega. Kancelar cesarja o vsem informira. Želeti je, da se staro zaupanje ljudstva do cesarja zopet povrne. Tako piše vladni list! Iz tega se da posneti, da je položaj veleresen. Danes se vse odloči, kajti danes se je podal Biilow v Kiel, da se s cesarjem pogovori. Obvestil ga bo o tem, kaj parlament in ljudstvo o cesarju mislita. Ako cesar ne bo s tem zadovoljen, bo kancler seveda demisioniral. Pravijo, da je cesar silno razljučen. Sel je v Kiel k zapriseganju re-krutov, da v šumu pozabi na vse neprijetnosti. Cesarica da je silno žalostna. Ne vtika se sicer nikoli v politiko, pa jo cesarjevo obnašanje silno skrbi. Konservativna stranka je razcepljena. Eni so za kanclerja, drugi za cesarja. Dvorjani cesarja hujskajo in bi radi, da bi postal kancler general Lowenfcld. Ta general se zlasti po tem odlikuje, da zabava cesarja, ko potuje na sever, s svojim bero-lmskim dialektom in ume izvrstno plesati Cancan. Nekateri trdijo tudi, da je stopil v akcijo homoseksualni knez Eulenburg. Zanimiva tragedija. Balkanske homutile. Avstrija se pripravlja. — Srbija hoče vdreti v Sandžak. — Riccioti Garibaldi.— Turčija. Avstrija se jc odločila stopiti srbskemu oboroževanju resno nasproti. Dasi jc srbska vlada bila že izpočetka od Anglije in Francije opozorjena, naj opusti vsakršno provokacijo, če ne, bo v boju z Avstrijo ostala osamljena, dasi je avstrijski poslaniški tajnik Franz v Belgradu vlado pozval, naj razjasni, kaj namerava z vpo-klicanjem rezerve in sc je srbska vlada ne samo nasproti Avstriji opravičila, marveč tudi velevlasti v posebni okrožnici zagotovila, da je njeno vedenje čisto korektno, dasi so še nedavno vse v Belgradu zastopane velevlasti vlado vnovič opozorile na neumestnost njenih vojnih priprav, vse to ni nič izdalo. Zato se je avstrijska vlada odločila, da bodo še ta teden zavzele naše čete na srbski meji take pozicije, da bo srbska vlada vedela, pri čem da je. Upati je, da bo to kaj izdalo in ne bo treba še bolj odločnih korakov. Srbski listj so te dni pisali, da se je med Turčijo, Črnogoro in Srbijo sklenila vojaška konvencija. Srbski odposlanik Novakovič je to dementiral. Nato so pa listi pisali, da se je med tema državama sklenila vsaj defenzivna zveza. 14. t. m. pa prihaja iz Carigrada poročilo, da Novakovič tudi to dementira. Važno je tudi to, da je to, kar hoče Avstrija izvesti na srbski meji te dni, Turčija nasproti Srbiji v Sandžaku že storila. Odredila ie namreč, da se meja zapre, mejne straže potrojijo in oborožila črno vojsko v Sandžaku. Oborožila je tudi muslimansko kmečko prebivalstvo, poleg tega pa stražijo Amavti deželo pred napadi srbskih čet. Da se Srbija hoče Sandžaka v resnici polastiti, dokazuje to, da so na sandžaški meji zbrane neštevilne srbske in črnogorske čete, ki bi takoj v deželo vdrle, če ne bi bilo vreme zelo neugodno. Imajo namen naglo zasesti ves Sandžak in ustvariti na ta način »status guo«. Ustvarjenje takega »status cpio« pa bo težavno, ker je v Sandžaku koncentrirana vsa turška VIII. Nizam-divizija. Turški guverner Djavid-paša je dal tudi vse srbske šole zapreti in nadzoruje srbske samostane. Vlado v Carigradu je prosil, naj reaktivira v Sandžaku mesto avstrijskega konzula. Srbska vlada dementira vse vesti o odstopu kralja Petra, pa tudi vest, da Srbija pripravlja čete, da bi vdrle v Bosno. »Budapesti Hirlap« poroča iz Bel-grada, da odsek za narodno obrambo marljivo dela za vojsko od hiše do hiše. Veselje je vzbudila v bojevitih krogih vest, da je znani Riccioti Garibaldi, ki je pred nekaj leti obetal tudi Trst, Gorico in Kranjsko s svojimi četami osvojiti, obljubil, da bo, če treba, poslal v Belgrad celih 20.000 laških prostovoljcev. Počakal pa bo. kakor pravijo, da prej zima mine, ker ni mraza vajen. Knez Nikita črnogorski miri svoje ljudstvo, ki je že docela oboroženo. Vojvoda Kovačevič je namreč za to, da Črnogorci nemudoma vdro proti Gačkein. Knez sam je drugačnega mnenja, ker je pameten diplomat in upa s pomočjo Italije doseči mirnim potom veliko več kakor pa z nepremišljeno vojsko. V Turčiji sami ni nič novega. Parlament se skliče šele sredi decembra. Z Bolgarijo se pogajanja nadaljujejo. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubijenega perja K 2, polbelega K 2'fO, belega K 4, finega K o r Linhartovih ulicah štev. 4 pri Sv. Krištofu. E E Najboljša in najsigurnejša priliiia za bdenje. Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron. Lastna glavni ?a K 354k64S^5. Stanje vlog 30. jun. 1908 čez 14 milijonov kron. IC Sedaj: Sflikbšičeva cesta št. 8, pritličje "tli v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo prej na Kongresnem trgu št. 2, I. LJUDSKA POSOJILN sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — — V/2 brez kakega odbitka, tako, da A sprejme vložnik od vsacih vloženih U 100 kron čistih 4 krone 50 hf na leto. Denarni promet u letu 1907: K 64,812,60392. Stanje m dne 30. Junija 1908: K 14,125.902 59. - Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala- — ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. --------- V Ljubljani, dne 30. junija 1908. 2633 18 Dr. Ivan Šufiterfiič, Josip Ši&ka, stolni kanonik predsednik. podpredsednik. Odborniki! Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Povge, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. -- Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.