PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV .(No.) 70. CHICAGO, ILL., SREDA, 10. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 10, 1929. LETNIK XXXVIII. GEN. ESCOBAR IN CARAVE O MOBILIZIRATA NOVE ČETE DO 5000 MOŽ VSAKE KATEGORIJE, KI BODO PRIDELJENI ARMADI V DRŽAVI SONORI, KJER UPORNIKI NAMERAVAJO RAZGLASITI SVOJO LASTNO REPUBLIKO. Mexico City, Mehika. — Aktivnost revolucionarnih elementov v Mehiki se je zadnje dni zopet pokazala v večji meri. Iz poročila o gibanju uporniških čet je razvidno, da revolucija še ne bo lahko tako hitro zatrta. Vrhovni uporrftški poveljnik, gen. Gonzalo Escobar in gen. Marcelo Caraveo, sta mobilizirala okrog 5000 mož novih čet, ki bodo prideljene četam pod gen. Manzom in gen. Topetom. Te čete bodo poslane skozi gorovje "Sierre Madre" v državo Sonoro, kjer uporniki nameravajo razglasiti svojo lastno republiko, v ta namen pa hočejo imeti mejo dobro zastraženo. Ker uporniškim četam pri Jimenezu primanjkuje streliva, je gen. Escobar izdal svojim četam povelje, da se u-maknejo proti di'žavi Sonori, kjer ima gen. Manzo na razpolago dovolj streliva in drugega materiala. Glavni načrt uporniških poveljnikov pa je, da dobro zavarujejo mejo dr-ave Sonora in tako zabranijo vsaki uhod Callesovih čet. Posredovanje uporniškega diplomatskega poslanstva v Washigtonu se je popolnoma izjalovilo. Ko je prišlo poročilo o napadu uporniških zrako-plovcev na ameriško mesto in o obmejnem spopadu, ko je bil ustreljen ameriški vojak, je uporniško poslanstvo v Wa-shingtonu izgubilo ves vpliv. Vsled zadnjih dogodkov a-meriška vlada smatra mehi-kanske revolucionarne čete kot upornike, katerih nasilje presega meje. Zato se pa zdaj ne upošteva njihovega poslanstva. Razglasitev nove republike v državi Sonori se predpisuje tajnemu političnemu poizkusu, s katerim uporniki skušajo o-brniti nase pozornost ameriške vlade; v Washingtonu pa u-porniško poslanstvo med tem skuša doseči priznanje nove republike. Sluti se tudi, da uporniški poveljniki na ta način skušajo dobiti novega kredita, da bi jim ameriška vlada preskrbela streliva, da bi mogli še nadalje vzdržavati svoje čete. -o- VISOKI DAVKI ZA NEOŽE-NJENE V TURČIJI. Carigrad, Turčija. — Prostost samskega stanu se bo moralo v Turčiji tudi drago plačati, ako narodna skupščina odobri načrt za nove davke, ki so bili nedavno predlagani. V -i neoženjeni moški, od leta 25 do 35, bodo plačali visoke osebne davke; ravno tako tudi ženske od 20 do 35 leta, kakor tudi vdove, ki nimajo nič otrok. JETNIKI UBEŽALI. Baton Rouge, La. — Štirje ujetniki, ki so bili lansko leto poslani v zapore v Louisiani, so te dni utekli na prosto, ko so nadvladali stražo v ječi. DEBATA 0 DELAVSKIH VPRAŠANJIH. OGNJENIK "LASSEN" ZOPET BRUHA. Bivši guverner Ralph O. Brewster iz države Maine, je v debati s Hooverjem trdil, da metoda delavske statistike Zd. drž. je daleč zadaj od drugih narodov. Washington, D. C. — Nedavno je predsednik Hoover debatiral z R. O. Brewsterjem, bivšim guv. države Maine, o rekordu situacije nezaposlenih delavcev. Brewster je trdil, da v Združenih državah je upeljan zelo slab sistem za vzdrževanje statistike nezaposlenih delavcev in da se Amerika v tem oziru nahaja za 10 let zadaj za drugimi narodi. Nadalje je Brewster pov-darjal, da se vlada sama premalo zanima za delavska vprašanja, da bi se stanje delavcev lahko veliko izboljšalo, ko bi vlada posegla vmes. Na konferenci v New Or-leansu, katere so se udeležili guvernerji raznih držav in katera se je vršila meseca decembra lanskega leta, se je razpravljalo o tej zadevi in se je predlagalo, da bi vlada preskrbela nezaposlenim delavcem delo pri javnih konstrukcijah. To vprašanje je Hoover že tudi omenjal za časa svoje kampanje pred volitvami. Brewster je povdarjal, da glavno vprašanje zdaj je to, da se vlada zanima za natanč^ no statistiko o nezaposlenih | delavcev in potem preskrbi po-, trebno delo, da se tako omeji j nezaposlenost. -o—7— UMETEN NAPAD NA POD-1 GANE. Regina, Sask. — Ko je neki i farmer v Lebretu zapeljal svoj j avtomobil v "štalo", je na u-j meten način pregnal iz poslopja stotine podgan. Odvodna cev pri avtomobilu je napeljal v odprtino pod lesena tla. Plin od gazolina (carbon dioxide) je kmalu pregnal stotine podgan na prosto, ko so bilo nekatere že zelo onemogle. Farmer je med tem podgane pobijal in tudi njegovi psi so mu zvesto pomagali pri krvavem delu. -o- NEMŠKI PREDSEDNIK, HINDENBURG, BOLAN. i Berlin, Nemčija. — Paul] Hindenburg, predsednik nemške republike, je te dni močno obolel. Kot zdravniki poročajo, ga je napadla influenca, iz česar je sledila tudi bolezen v želodcu. Zadnje dni se je o-brnilo nekoliko na bolje in je upati, da ozdravi. -o- — Chicago, 111. — V eno nadstropnem poslopju na 835 W. Washington boulevard, se je te dni pripetila močna eksplozija, ko so v hiši hranili ga-zolino in še druge eksplozivne snovi. Katastrofi je sledil o-genj, ki je uničil poslopje. Ognjenik Lassen v Kaliforniji, ki je že dolgo let ostal miren, se je te dni zopet odprl in iz žrela pričel bruhati ognjeno lavo. Nekega jutra se je pri žrelu pojavila reka raztopljene lave, nato je pa črni dim zakril bližnjo okolico. KRIŽEM SVETA. TARIFA DELA KANADI SKRBI. ENA STAVKA SLEDI DRUGI. Trgovska pogodba s Kanado nemogoča j dokler se razpravlja o novem zakonu tarife. — Promet je s tem zadržan. Washington, D. C. — Predsednik Hoover je bil informiran, da je trgovska pogodba med Kanado in Združenimi državami za medsebojno obratovanje po St. Lawrence reki nemogoče, dokler se v kongresu razpravlja o novem zakonu tarife. Hoover je člane kongresa obvestil, da se bo o teh načrtih natančneje razpravljalo pri prihodnjem izvanrednem zasedanju. Če ne bo tarifa za uvoz poljskih pridelkov in drugih produkcij iz Kanade previsoka, potem Hoover upa, da se bo moglo trgovsko pogodbo sklepati prihodnjo zimo. Nameravana pogodba za popolno otvoritev plovbenega obratovanja, pa ne bo še tako hitro popolnoma urejena in se sluti, da za to more vzeti še mnogo let. Kanadska vlada v tem vidi raznp vzroke, ki razdvojujejo Kanado in Združene države. Pri tem ne upošteva le novega zakona tarife, ampak so če druge zadeve, kakor: prohibi-cija, radio, itd. — Huelva, Špansko. — A-meriška križanca "Raleigh", kot admiralska ladja ameriškega brodovja v Evropi, je te dni odplula v Palos in se vsi-drala blizu španske križarice "Cervera", ki je ena najboljših španskih ladij. Ameriška križarica bo ostala v španskem pristanišču do 21. aprila, ko bodo tam živeči Amerikanci odkrili spomenik Krištofa Kolumba. — Chicago, 111. — Rov Post iz 6127 So. Racine ave., star 14 let, je na postaji splezal na tovorne vozove za' premog. Ko so premikali vozove, je deček po nesreči padel pod kolesa. ki so mu odrezali levo roko. Bil je še tako močan, da je v spfemstvu hodil peš do bolnišnice. — Murphysboro, 111. — Pre-1 teklo soboto so suhaški agent-, je v Cairo. 111., aretirali 31 o-| seb, obdolžene kršitve prohibi-' cije. Vsi bodo zaslišani pred i veliko poroto. | — Los Angeles, Kal. — Ko j so detektivi aretirali Walterja M. Deutsch, je ta priznal, da je pri vseh tatvinah in vlomih pokradel že za $300,000. zlat-Največ izmed njegovih žrtev so bili kino-igralci. — New York, N. Y. — Te dni je francoska ladja "Paris" v Brooklynu zadela v blat- Iz Jugoslavije* JUGOSLOVANSKA VLADA BO ZNIŽALA OBLASTI VELIKIH ŽUPANSTEV. — POTRESNI SUNEK PRI ORMOŽU. — SLOVENKA PRAZNOVALA STOLETNI JUBILEJ. — POŽAR V GOLUBOVU. — RAZNE DRUGE ZANIMIVE VESTI. Število županstev znižano, j vsi kraji države, ki Belgrad. — Načrt o upravi vsebuje veliko znižanje števila velikih županstev in oblasti. Dosedaj je bilo 33 oblasti, ki so opravljale svoje posle nekako dve leti. Dosedanje delo teh oblasti v praksi je dokazalo, da je premajhen teri-torijalen obseg oblasti vplival tudi na njih notranjo ureditev in da je bil radi tega predvsem splošen uspeh slab. Prav tako se je pokazalo tudi pri velikih županih in njihovih referentih, da je bil njihov delo-premajhen. Okoli so goli in vrhovni lkjer Je le količkaj upati na uspeh. Za pogozdovanje se bo ;uporabilo tudi vojaštvo. o- Stoletni jubilej. Slov. Bistrica, 16. marca. — Redki so dandanes jubilanti, ki bi se mogli pohvaliti, da so doživeli starost celega stoletja. Sto let star biti pomeni do-!živeti zgodovino Evrope skoro od konca napoleonskih vojska do čez konec svetovne vojne. To se pravi, videti, živeti, trpeti, roditi se in umirati štiri teh [ljudske rodove. To je starost, Vsled stavke pri "Loray cotton mill Co.", stavkajo tudi delavci pri "Chadwick,Hos-kins mili." Zahtevajo zviša- nine, no plačo in 5 dnevno delo. —o— Charlotte, N. C. — Delavci tekstilnice "Chadwick - Hos-kins mili" v Pineville, blizu' na tla, kjer je ostala 26 ur. Ču-Charlotte, so te dni zapustili. tilo se pa ni vsled tega nobe-delo in pričeli stavkati. Pred .nega sunka in so potniki mir-tovarno so postavili stražo, ki no ostali na ladji. Petnajst ne bo pustila nikogar k delu. j manjših parnikov je delovalo, O stavki se je pričelo govo-'da so veliko ladjo izvlekli i z riti že predzadnji pondeljek, blata, ko je izbruhnila stavka pri Lo-| ray Co. v Gastoniji. V stavko krog dveh točk se je stalno sukalo'dana človeku v blagoslov. In vprašanje državne uprave,zla-;zanimivo je, da stoletni ali 90-jsti od 6. januarja 1929. V zve-: letni starčki in starke navadno zi s tem so se obravnavali Vsi J niso živeli ob bogato obloženih momenti, ki so se tekom let .mizah, ampak so navadno po-nabrali, pa tudi tisti, ki daje- birali le drobtine. In vendar so jo smer sedanji vladi v prvi preživeli vse tiste, ki se jim je vrsti, v kolikor pride v poštev bolje godilo. je zdaj zapletenih okrog 5000 delavcev. i Pričakuje se, da tudi .delavci v t6varni "High Shoals" od Manville-Jenckes, ki je 12 milj od Gastonije. v kratkem zapustijo delo in se pridružijo drugim stavkarjem. Delavci zahtevajo zvišano nlačo, ki naj znaša najmanj $20. na teden in poleg tega 5 dnevno ali 40 urno delo na teden. Med drugim se zahteva tudi. da so zniža ceno stanovanjem, ki pripadajo lastnikom tovarn. Miss Ella Dawson, agitato-rica delavstva od Lorav Co., ki je bila aretirana, je zdaj oproščena in ima nalogo, da pogosto poroča na federalne oblasti v New Bedford, Mass. — Aurora, 111. — Miss Margaret Jungles, stara 40 let, od dobro poznane družine v Au-1 rori, je izginila iz svojega do-1 predzgodovina in interes dru- , ge državne instance, da se Vr-i hovna državna uprava razbre-1 meni na velike župane. Teži-1 šče uprave bodo torej prevzeli j veliki župani, katerih delokrog se bo znatno razširil tudi glede samouprav in izvrševanja njihovih poslov. Glede vzpostavitve zgodovinskih enot se v zvezi navaja: Slovenija, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Vojvodina, Bor-jša. Po službi na in Hercegovina, Črna gora ^in pet srbskih oblasti, katerih središče bi bila naravno doso-'daj usposobljena mesta, ki so se stalno imenovala v zvezi s ,temi pokrajinami. --o- ma dne 23. marca. Te dni so našli njeno truplo v "Fox river", blizu New York street v Aurori. Sluti se, da je storila samomor. I _ New York, N. Y. - Naj- ne kraJa- Skora' vsak dan cenejšo vožnjo za veliko da- iP^bnost, ki nekaj časa vzne Močan potresni sunek. I Sv. Miklavž pri Ormožu. — Presenečenj v okolici ni konca ima Sicer pa kanadska vladaj Državni in federalni posre-željno pričakuje, da bi se pri-jdovalci za delavske organiza-čela tozadevna pogajanja. Ka-Jcije, so odrekli posredovalno kor hitro bo prišla za to ugod- konferenco glede sprave. na prilika, bo Hoover imeno- j __n_ ki se bo sešla z • val komisijo, ki se bo sešla kanadskimi zastopniki. -o- DRŽAVA MISSOURI APELIRA ZA ODPRAVO PROHI-BICIJE. jBULGARSKI KRALJ POTUJE NEPOZNAN. Berlin, Nemčija. — Bolgar- ljavo se menda dobi v New Yorku. Te dni je Philip M. Bei-swanger, vrgel "nickel" +v nabiralnik, kot pristojbnina za zračno in podzemeljsko železnico, nakar se je vozil 34 ur ir. je prevozil 129 milj, kar ga je stalo samo 5c. _ New York, N. Y. — Neki policaj je v New Yorku na 104 cesti je te dni v velikem razburjenju naznanil glavnemu policijskemu uradu, da je na-«el na neki ulici 54 sodov T. N. T. streliva. Ko je komisija prišla na mesto, da stvar preišče, pa je dognala da se je v sodih nahajala navadna sol. -o- HOTEL REŠITI DRUGE. SAM POSTAL ŽRTEV NESREČE. Berlin, N. J. — Ko je skušal Imirja duho.^. Noč na petek, 15. marca, pa je dosegla v tem ! oziru višek. Večer je bil lep, nebo jasno. Ni bilo čutiti niti (najmanjšega vetrčka. Nekako poi ure po polnoči pa se je naenkrat zemlja stresla, tako da so se mnogi vzbudili in sc začudeno izpraševali, kaj se je zgodilo. Drugo jutro so pripovedovali, da je bil potres. Potresni sunek je bil tako močen, da so se tresla okna, vrata in pohištvo v hišah. Ponekod je padala celo opeka s strehe. Sunek ni bil dolg in je trajal le nekaj trenutkov. Kake večjo škode — razen strahu — potres ni povzročil, pač pa je dal povod za mnoge govorice. -o-- Pogozdovanje Krasa. Belgrad. — Glavno gozdar- Pri nas imamo svojo stoletno jubilantko: Jerico Jelen, rojeno Kušar. Dne 15. februarja je obhajala svoj jubilej. V mestni ubožni hiši je nastanjena. Da pa je tudi jubilantka z veseljem praznovala stoletnico svojega rojstva, je poskrbela velikodušna Stigerjeva hiša. Na okrašenih saneh so jo prepeljali v mestno cerkev, kjer se je ob 9 za njo brala sv. ma-bož.ii ji je pa v okusno okrašeni družinski sobi poleg več povabljenih pripravila družina obed in jo bogato obdarila. Prikupljiva starka je še dobro ohranjena in še vedno opravlja lažja dela brez očal. Bog jo živi! -o- Velikonočni žegen ukraden. Dvajset minut od Šmartna je na samem lepa domačija Franceta Rozine, po domače pri Brajdatu. Pridna gospodi-fnja zredi vsako leto več tolstih ščetinarjev, da so za celo leto dobro založeni z mesom in mastjo. Prekajeno raefo sprav-lajo v zidani, na oknih z že-lezjem močno zavarovani shrambi. Kako so se prestrašili nekega dne, ko niso našli nobenega koščka mesa! Ponoči od petka na soboto, 16. marca, so uzmoviči spravili vso zalogo dveh prešičev s pri-ostrenim kolom skozi okno v koš, ki so si ga seveda izposodili in odnesli meso. -o-- ski kralj Boris je te dni dosptl j rešiti življenje drugim, je že- sko ravnateljstvo je izdalo ušesa. iz Čehoslovakije v Berlin. Potuje še vedno nepoznan. Nje-j Jefferson City, Mo. — Al-j govo spremstvo trdi, da je pri-j bert A. Huber, državni posla-^šel v Nemčijo le radi zdravni-nec v Missouri, je te dni apeli^kov, da mu pregledajo bolna ! ral na druge člane državne po stavodaje, naj guvernor pošlje na kongres resolucijo za odpravo prohibicije. Za narodni protest proti prohibiciji se je apeliralo že pri zadnji posta-vodaji, kar se pa ni posrečilo. Ako se ti "Amerikanski Slo- lezniški čuvaj, B. Lewis, postal sam žrtev nesreče. G. P. Bendinger iz Pleasantville, N. •J., je zavozil avtomobil na ruacturskim upravam navodila, kako naj pogozdujejo Kras in gole pokrajine. Pogozdovalna 'dela se bodo začela te dni na progo, kjer je obstal, ko se je mnogih krajih istočasno. Dela bližal brzovlak. Čuvaj videč -so se zakasnila radi velikega nevarnost, je v sredi proge da- snega. Zato se bodo pospešila. jal znamenje, naj vlak vstavi. venec" dopade, povej to svo- Vlak je podrl čuvaja, voznik jim prijateljem in znancem in priporoči jipfi ga, da si ga na roče! pa ,ie iz avtomobila med tem rešil sebe in še 5 oseb, ko je vlak pridrvel mimo. I Kakor se je izvedelo, je narejen za pogozdovanje velik načrt in je za pogozdovanje določena vsota 40 milijonov dinarjev. Pogozdovali se bodo.Herič. Smrtna kosa. Umrli so v Celju: Vojni invalid Matevž Varšek v starosti 53 let. — V bolnici so umrli: dne 11. marca 541etna po-sestnica Marija Pencelj od Sv. Žeronima pri Vranskem; dne 13. m. m. 721etni občinski ubožec Martin Bobnič od Sv. Jurija ob južni žel.; istega dne 161etni Kari Novak, pri Sv. Emi doma. — V Zavodni je v visoki starosti 90 let umrla u-gledna gospa Jožefa Sima in sicer dne 14. marca. — V Zavodni je dalje umrl 481etni slikarski in pleskarski mojster B. Stran & AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 10. aprila 1929. AMERIKANSKI SUOVENEC fnri in najstarejši slovenski jist v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vaalc dan razun nedelj, pon-tfoljkov in dnevo* po praznikih. The First an the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Izdaja in tiska" EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. [Telefon: CANAL 0098 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Naročnina} Za celo" leto___:_$5.00 (Za pol leta___2.50 Za Chicago, Kanado ia Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta __ 3.0Q Subscription: For one year ____________________$5.00 For half a year______________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year___________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-Diitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. .*vw»ob,u us viava. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, jdo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker li tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Politična svoboda v - nevarnosti? Da je bilo "rimsko vprašanje" prav svetovnega pomena, se je pokazalo, ko je prišlo do poravnave te zadeve. Ko je izgledalo, da do rešitve tega vprašanja morda sploh nikoli ne pride, je širši svet na zadevo skoroda pozabil. Prav nekako otožno je donelo, ako je kak večji katoliški shod dvignil glas za potrebno uravnavo, in ker so leta potekala, pa ni bilo poravnave, so izgledali taki glasovi kakor glasovi iz brezupne puščave. Takoimenovane "katoliške" države, med katere so v prvi vrsti prištevali staro Avstrijo, so se ogibale vprašanja kakor ognja, in po svetovni vojni je izginila Avstrija in izginil ,tudi političen vpliv v kaki drugi "katoliški" državi. Čisto nepričakovano pa je prišlo do rešitve. Prav ves svet je zastrmel, zastrmeli so celo krogi, o kakršnih bi se niti misliti ne moglo, da se za zadevo sploh zanimajo. Celo mnogo prahu je dvignila zadeva v takih krogih, ki so po zunanji sodbi vprašanju popolnoma tuji. Kaj n. pr. ima protestanti-zem opraviti s to pristno katoliško zadevo? Ali pa socialistični krogi? Kakšni omalovaževalni glasovi so se pogostoma slišali o katoliški cerkvi, njeni nalogi, njenem pomenu ravno iz teh krogov in vrst? Izgledalo je, da se cerkve spominjajo, kakor se pač oživlja tupatam še spomin na mrtve. Nepričakovano pa pride do poravnave rimskega vprašanja. Katoliški krogi so vedno dobro vedeli, kaj to vprašanje za njih cerkev pomeni, in naravno je, da je med njimi zavladalo veliko in opravičeno veselje. A izvenkatoliški krogi? Ti so mislili, da je zadeva za vekomaj pokopana, da je brez pomena, malenkostna, kakor je po njih mnenju malenkostna katoliška cerkev sama. Ampak stvar je nakrat zadobila drugo lice. Prav ves svet se je zganil, vse je pogledalo, dvignil se je vsepovsod prah, jeknil od vseh strani odmev, kakor je jasno razvidno iz svetovnega časopisja. Vse to jasno dokazuje, da so vsi ti izvenkatoliški krogi nehote pripoznali, kakšno važno stališče zavzema katoliška cerkev v svetovni zgodovini in v vseh svetovnih zadevah, dasi drugače na vse kriplje to važnost zanikujejo. Kdor katoliške cerkve in njenega poklica ne ume, ali ji noče priznati misije, kakršno vrši na svetu, bo pač pri presojanju rimskega vprašanja udaril daleč v stran, bodisi iz ne-umevanfa, ali pa morda tudi iz gole zlobnosti in mržnje do katoliške cerkve. Značilna za skoroda vse protikatoliške kroge je sodba, katero je izrekel dr. David Savilje JVfuzzey, profesor zgodovine na vseučilišču Columbia in eden izmed voditeljev društva za etično omiko v New Yorku. Na nekem sestanku društvo v Central Parku je med drugim izvajal: "Mussolini pridobi duhovništvo kot zaveznika fašizma, in papež Pij XI. blagoslavlja izmed pročelja sv. Petra faši-stovske zastave, s katerimi so pomešani barjaki rmenih in belih cerkvenih boj. Nad šestdesetletno vprašanje je poravnano in od vseh strani prihajajo častitke v Vatikan. Brezdvomno bota oba, Mussolini in papež, pridobila po pogodbi. Ampak Mussolini ni Italija, niti papež Pij ni katoliška cerkev. Pogodba se je sklenila med političnim avtokra-tom in verskim absolutistom. Politični liberalizem, demokracija, parlamentarizem, znanstveni modernizem, ideal proste cerkve v prosti državi — tradicija Mazzinija, Cavourja in Ga-ribaldija — vse je potisnjeno na stran v novi pogodbi. Ako te tradicije žive, utegnejo častitke od danes dovesti do bridkih borb jutri. Mnogo je rimskih katolikov, ki obžalujejo italijanski monopol nad papeštvom, kardinalski kolegij, in vso centralizacijo cerkvene oblasti v cerkveni kuriji. Ti krogi ne bodo pomirjeni po pogodbi, ki izpremeni cerkev v zaveznika fašizma, kateri postane bolj italijanski in bolj nacionalističen kakor poprej." Navedem ves odstavek govora, da se spozna, kako taki krogi o zadevi sodijo. Kdor je s temi krogi površen, bo kimal in pritrjeval, a ravno ta sodba jasno kaže, da je bila pogodba povsem na mestu in je .silno važna iz katoliškega naziranja, ker pogodba je zadela vse to, za kar so se borili Mazzini, Ca-vour in Garibaldi, in ravno ti možje so cerkev hoteli ukleniti v spone. Ako je pogodba pripomogla, da se je prizadel udarec tej politični svobodi, hvalimo Boga na kolenih, ker Mazzinijev in Cavourjev liberalizen je istoveten s — smrtjo. O DANAŠNJIH SOCIALNIH RAZMERAH. Cleveland, O. Če je statistika pravilna, tedaj imamo v Združenih drža vah blizu 12 tisoč milijonarjev. Statistika delavskega de-partmenta pravi, da jih je bilo v letu 1928 v Združenih državah 11,607 milijonarjev in 283 multimilijonarjev. Milijonarji v Združenih državah hitro naraščajo. V letu 1928 so se pomnožili nekaj nad 300. Na drugi strani pa se množi iz dneva v dan armada reve žev, ki komaj toliko zaslužijo z delom svojih rok, da prežive sebe in svoje družine. Naraščanje milijonarjev in industrijskih bogatašev temelji zgolj na konkurenčnih tleh, kjer konkurirajo prvič pri produkciji s pomočjo vedno razvijajoče in izboljšujoče se tehnike, in drugič, ker jim razvijajoča se tehnika nudi cenejšo produkcijo, jim je s tem dana prtfožnost do vodno večje konkurence na trgu. Današnji lastniki industrij ne proizvajajo radi potrebe, marveč le radi dobička, katerega zanje ni nikoli dovolj, pa naj ga dobivajo pri prodajanju še v toliki meri. Za ročne delavce je delo vedno manj, ker moderni stroji jih naglo spodrivajo od dela. Produkcija . je višja, a manj stane kakor poprej. Ker je produkcija višja, je tudi dobiček višji, katerega pa niso de ležni delavci, marveč oni, ki posedajo industrijo. Odtod tako rodovitno polje za milijonarje. Sistem produkcije in drla, kakoršnega imamo v Združenih državah, imenujemo kapitalistični sistem, ker je industrija v rokah kapitalističnih družb, katere lastujejo in tvorijo le nekaterniki in jih vodijo tisti, ki imajo največ interesa v njih. V razmerah, ki nastajajo po hitro razvijajoči se tehniki pri produkciji, pa so posledice te. da sebičnost onih, ki imajo produkcijo v rokah, ima na široko odprta vrata do profitar-stva. Zato naraščanje bogatašev med onimi, ki imajo industrijo v rokah. Zdi se, ako bo šlo to pot naprej, bo vsa produkcija, kar v večini je že, v Združenih državah v rokah samih bogatašev in delovnemu ljudstvu ne bo ostalo drugega kot same dolžnosti, trdo garati za one, ki imajo na umeten način o-svojeno produkcijo in s tem tudi monopol na pravice delovnega ljudstva, to je, da jim diktirajo zaslužek in s tem tudi določajo standard njihovega revnega življenja. Delovno ljudstvo je deležno le najmanjših drobtin, dočim kopičijo velikanske profite leto za letom. Kam pridemo, če pojde v to smer naprej? Moderni stroji, moderna tehnika, je od dne do dne bolj izpopolnjena. V tovarnah nastavljajo stroje, na stotine delavcev je ob delo. Stroj je zavzel njih mesto. — Lastniki lažje konkurirajo, to je njih veselje! V njihove žepe gre dobiček. Armada brezposelnih se veča. Nikdo ne vpraša, kaj bo z njimi. Pomagajo si naj sami — toda kje? ! Produkcija je večja in višja kakor preje, delovnih moči pa je treba manj. Kaj z brezposelnimi? Pride kak pošten, iskren sociolog, podaja nasvete, toda kdo jih upošteva? O, bi jih, če bi svetovali kapitalistom še večje in bolj mastne dobičke. Opomine na pravičnost do delovnega ljudstva, teh nihče ne sliši. "Z mojim delam kar hočem," si odgovarjajo in iz-koriščevanje in lov za dobičkom gre naprej. Voz teh socialnih razmei drči naprej v nižave — in vprašanje je, kje bo obtičal. Morda ne bo še jutri, a nekoč bo sigurno. Tako ne more iti vedno, kakor gre. X. -o- Udeležite se gotovo kontest-nih volitev lista "Amer. Slo- venca »» VESTI IZ CHISHOLMA IN OKOLICE. Chisholm, Minn. Spomlad je tukaj. Novo življenje prihaja v deželo in vse se giblje, in pripravlja za spomlad in poletje. Po časopisju vidimo kričave oglase za avtomobile. Mikavni so, vzbujajo želje ljudem, ki jih čitajo itd. A delavci jih moremo le malo kupiti. Pridemo do kakega Forda, to je pa vse. Malo je pa tako srečnih, da pridejo do lepših in boljših. Pri nas se govori, da bomo letošnje leto malo bolj delali kakor smo. Poročila prihajajo, da so družbe dobile večja naročila in pripravlja se vsepovsod večji obrat. Da bi le rep bilo tako, kakor se govori. Kakor drugod po drugih naselbinah, tako tudi pri nas sega bela žena smrt po naših pionirjih in jih polaga enega za drugim v prezgodnje grobove. Te dni je preminul po kratki bolezni Lovrenc Las-kvan, star 52 let. Pokojni Pa-, skvan je eden izmed pijonir-jev naše naselbine. On je bil lastnik znane tvrdke Mesaba Fuel Co., katero je vodil z ja-ko lepim uspehom. Iz starega kraja je prišel 1. 1902. Bil je večinoma ves čas tu. Med tu-kajšnimi Jugoslovani je bil do-broznan in užival splošen u-gled. Bil je tudi soustanovitelj od Chisholm State Bank in zadnje čase je bil tudi njen direktor. Pogreb se je vršil zadnji petek iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa in potem na Calvary pokopališče, kamor so ga položili k večnemu počitku. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, šest sinov in eno hčer in 1 bratranca. Vsem žalujočim sorodnikom iskreno sožalje, pokojniku pa mir in pokoj! Društvo sv. Jožefa se pripravlja za dramatično predstavo, katera se bo predstavljala dne 21. aprila v šolskem Washington Auditoriumu. — Igro vodi režiser g. John J. Sterle. Igra bo zelo zanimiva in vloge so porazdeljene v najboljše roke. Ze danes se vabi vse Slovence iz Chisholma in' vsega Iron Range k udeležbi. Pridite in poveselite in pozabavajte se 21. aprila z nami. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake na Chis-holmu in po vsej Minnesoti, kakor tudi po celi Ameriki. Bog živi vse Slovence! Poročevalec. UMOR DRUŽINSKEGA OČETA. Strašen zločin v Oreheku pri Cerknem. — Sin ustrelil očeta radi denarja. Cerkno, 21. marca. — V Orehku je gospodaril na mali kmetiji Matevž Kranjec, ki je štel letos 61 let. Noge je imel slabe in zvite, pa je vendar moral proti koncu vojne k vojakom in služil je dobro leto v avstrijski armadi. Končno se PRIPOVEDOVANJE KROTILCA DIVJIH ZVERI. "Krotilci" (Les Dompteurs), tako se naziva knjiga Henry Thetarda, ki je izšla v založništvu Le Nouvelle Revue Fran-caise. Ta knjiga ni roman, marveč monografija poklica, za katerega se navdušujejo dečki od 6. do 10. leta, čeprav «iiso nikoli videli zverinjaka. Thetardova knjiga je svoje vrste unikum. Pred njim ni še nihče napisal popolne zgodovine krotilcev divjih zveri. Avtor je zapolnil to vrzel dokaj temeljito. Izvor krotilstva nahaja avtor v fenomenu psihološkega značaja. Nekateri ljudje čutijo nepremagljivo nagnjenje do živali. Spiritist bi dejal, da hrepeni njihovo astralno telo po živalskih dušah in Thetar-du se zdi, da bi se ne zmotil. So ljudje, ki jim je stik z zvermi nekaj nujno potrebnega, kakor vsakdanja hrana. Thetard, ki citira Plinia ml., Sene-ko in Juvenala, trdi, da so začeli krotiti divje zveri že v pradavnih časih, ko so prirejali Rimljani znane igre v amfitea-trih. In takratni krotilci so dosegli uspehe, katerim se moramo še zdaj čuditi.'Naučili so pavijana igrati na flavto ali izbrati iz abecede določeno črko, razkazovali so plešoče medvede, nosorožce, ki s« jih ubogali kakor najbolje dresi-rani psi, bike, ki so znali hoditi po zadnjih nogah itd. Najbolje so pa bili dresirani sloni Po taktu so znali plesati, nekateri so znali z repkom celo napisati svoje in svojega krotilca ime. Najbolj tjpretni sloni so znali hoditi celo po vrvi ali pa so nosili po štirje skupaj o-gromno nosilnico, na kateri je sedel peti slon. Krotilci levov so tako dresirali kralja pustinje, da še je dal striči kakor psiček in da so lahko leve vpregli in se vozili z njimi. — Nekateri krotilci so znali celo ^zlomiti divjo naturo levov in so jih naučili loviti zajce ter iih nositi v gobcu, ne da bi jih ranili. Thetard, ki je po-poklicu novinar in je bil nekaj časa krotilec, sam dvomi o nekaterih uspehih staroveških krotilcev divjih zveri. Morda se spominja Ezopa in njegovega leva s trnom v sapi. Najslavnejši rimski krotilec je bil Paulus Su-perbus. In slučajno je bil zopet Francoz Henry Martin iz Marseilla oni, ki je prvi obnovil tradicijo dresiranja divjih zveri. Od rimskih« in bizantinskih časov se je bil ta poklic skoro popolnoma opustil. Henry Martin je bil rojen 1. 1793 kot sin tovarnarja makaronov in že kot 91etni deček se je tako navduševal za komedi-jantsko življenje, da mu je oče dovolil pridružiti se potujočemu cirkusu. Tu je nastopal nekaj let kot muzikant in jahač, pozneje je pa postal^sam lastnik cirkusa. Boril se je z gmotnimi težkočami in bil je že na robu propada, ko se je pripetil največji dogodek v njegovem življenju. Lazil je za lepo Gertrudo van Aken, čije brat je bil ravnatelj potujočega zverinjaka. Nekega dne se je preveč . približal največjemu tigru, ki je iztegnil svojo šapo in ga hotel potegniti k sebi. Martin je tigrovo namero pravočasno opazil in udaril zverino z bičem po glavi. Tiger je srdito zarjovel in se umaknil v kot. Drugi dan je šel Martin nalašč mimo iste ki. tke. Tiger ga je spoznal in strahovito zarjovel. Martin se je ustavil in mu pogledal v oči. Presenetilo ga je, da ima tiger tako inteli- gentne oči. Takoj je pomislil, OCKKKX><>CK><>CK>CKX>^^ Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Začasni podpreds.: John Faidiga, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo rsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! JxJooooo^ooooooooooooW^ Društvene vesti in naznanila. iously and study it carefully, enroll your dear little ones (for their and your own good) into the Trail Blazers Juvenile Department, so when they become 16 years of age they will be ready and prepared to take up the work where we elders pass out of the picture. And, Oh yes, we are still colling for more girls. In a past article and the above goes for you, too. Nuff said. The meeting on April 3rd was a dandy and to writeup all that took place would be using valuable space. An interesting campaign for membership was started in which the President and Vice-President will each captain a team who will make a drive for merbers. The team securing most members by the end of June will be the winners. The losing team will furnish the winners (and the newly secured members) a dinner and entertainment. Ike Miklich says if he has to he can wash dishes expertly. Ass'n Bro. Frank Canjar was our visitor for his first time and his splendid speech proves that he likes us and will come often to give us a helping hand. Lest we forget: put a ring around Saturday, April 20th, then on that eve. just follow the crowd to the Slovenian Hall where the Trail Blazers will hold their 2nd dance. Our next meeting is scheduled for Monday, April 15th. We wish to thank and compliment the Amer. Slovenec for the kind and excellent manner in which they publish our articles. It is truly a wonderful paper. Geo. J. Miroslavich. -o- NEKOLIKO O NAVDUŠENJU DRUŠTVA "TRAIL BLAZERS" ŠT. 41 Z.S.Z. Denver, Colo. Na povabilo odbora angleško poslujočega društva sem se udeležil njih seje, vršeče se 3. aprila. Tam sem opazil, kako omenjeno društvo lepo napreduje, kajti komaj je poteklo 3 mesece, odkar se je u-stanovilo, pa je že podvzelo več dobrih korakov k napredku njih društva, kakor tudi celokupne denverske naselbine, osobito pa še tu rojene mladine. Lepa ceremonija, ki jo je omenjeno društvo odobrilo, katero bodo rabili ob priliki sprejema članov v njih društvo, je nad vse pohvalno in zanimivo, kajti v isti se navdušuje članstvo takoj ob pristopu, da so zvesti člani svojemu društvu in Zvezi, da so zvesti in dobri prijatelji svojih sobra-tov in sester, dobri ameriški državljani in vredni sinovi svoje slovenske matere. Da pa ni vse samo tako resno, je pa o-menjeni odbor tudi preskrbel nekaj za zabavo, da se bodo novopristopili člani lahko iz srca nasmejali ter zapomnili za vselej njih pomenljivi dan, kdaj so pristopili v omenjeno društvo. V to svrho imajo pripravljen nadVSe zanimiv program, katerega ne smem na tem mestu obelodaniti, kajti isti se lahko samo tedaj vidi in sliši, kadar pristopimo v njih društvo. Za to lepo ceremonijo gre vsa čast in priznanje odboru omenjenega društva, o-sobito pa še našemu zvestemu prijatelju, velepoznanemu in neutrudnemu člar/u Geo. Mi-roslavichu, ki uporabi vsako prosto minuto z ozirom na to, Raznoterosti. da bo omenjena ceremonija tembolj popolna. Le tako naprej, bratje "Trail Blazers"! Prišel bo čas, ko boste lahko s ponosom zrli nazaj na vaše uspešno delo. Vam mladim fantom in dekletom pa priporočam, da pristopite v njih društvo, dokler ste še zdravi in fizično zmožno za pristop, kajti ne vemo ne ure ne dneva, kje nas nesreča čaka, katera bi nam mogoče preprečila Vstop v njih društvo. Za par centov, ki jih plačate mesečno, bo vam dovoljen vstop na vse njih zabave, kakor tudi udeleževali se boste lahko -njih izobraževalnih sej, poleg vsega tega ste pa tudi zavarovani proti nezgodam v slučaju bolezni ali poškodb, kakor tudi nekoliko pomagate vašim dragim starišem v slučaju večje nezgode. Ker je vsak začetek težak, je ravno tako tudi z omenjenim društvom glede finance, zato so sklenili, da prirede plesno veselico v soboto večer, 20. aprila, v Domu Slovenskih Društev. Omenjena veselica bo v prid njih društvene blagajne, zato se iskreno priporočajo rojakom v Denverju in okolici, da jih gotovo posetite na ta večer. V vseh protiuslugah bo omenjeno društvo nam vedno stalo na razpolago. Torej udeležimo se 100-pro-centno njih veselice v soboto večer, 20. aprila, kjer bo igrala izvrstna godba.' Bratsko pozdravljam član stvo ZSZ., kakor tudi vse druge prijatelje in znance v Denverju in okolici, do bolj doma čih razgovorov bomo pa lahko prišli na omenjenemu plesu. v;- , „ Opazovalec. TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION. » Denver, Colo. Wo can't help but mention again and again the importance of placing your children into the Juvenile Department ol our Association. Your children should have protection in the way of good insurance. The Western Slavonic Ass'n can provide you with very reasonable rates (15c per month) for children from ages 2 to 16 and the insurance ranges from $34 upward to $450.00. These young-filers who are to become our future leaders, should be trained from the beginning in the konwledge of the workings, management and prin- ciples of this Association. The love, respect and preservation of our organization should be instilled in their hearts the same as is their religion, education, etc. It is only a matter of a few years distant when all the foreign speaking orders will be completely americanized. In .view of this fact we must guard that the Slavonic principles, traditions and original object of this Ass'n. will always be kept intact. Our boys arid girls who in the future will conduct the Association and it's Lodges in the American language, must now be educateu w preserve and keep up our order along those lines. Parents, consider this ser- NERAZISKANI KRAJI. Neki londonski list se je obrnil do kopice znanih učenjakov, da bi se izrazili o treh svetovih organskega življenja, ki so člaveštvu danes še skoraj nepoznani. Gre za življenje v globočini zemlje, na dnu morij in v visokih zračnih plasteh. List je prejel veliko število odgovorov, iz katerih posnemamo sledeče: Življenje v globočinah zemlje. Dosedanja raziskovanja so se omejevala večinoma na geologično sestavo zemeljske skorje, ki jo poznamo do glo-bočine kakšnih 75 milj. Kar leži globlje, nam je uganka, ki jo skušamo rešiti z bolj ali manj duhovitimi domnevami. Kar se tiče živih bitij, pa so učenjaki do danes mislili, da jih že v majhni globini zaradi pomanjkanja hrane in kisika nič ni. Tudi so pravili, da je življenje že zaradi naraščajoče temperature in tlaka v nižjem podtalju nemogoče. To teorijo je izpodneslo zanimivo odkritje zadnjega časa: v globini kakšnih 1000 m so našli namreč neke še neznane bakterije, ki so se dale na površini tudi gojiti in razmnoževati, kakor vse druge klice te vrste. Dognali so pa, da se preživljajo ta bitja z žveplenim oglji-kovcem in da je njih življenje tesno združeno z eksistenco te snovi. Učenjaki stoje pred tem dejstvom kakor pred kak-'šno uganko. Zdi se jim pa gotovo, da sega vpliv zemeljskega ozračja dosti globlje, nego so menili do sedaj, da morajo v zemeljskih globinah eksisti-rati še kakšna podobna bitja in da imajo ta bitja velik delež pri nastajanju podtalnih rudninskih ležišč. Vse to bo treba šele dognati. Globine morja so v primeri z zemeljsko površino še skoraj POZOR! ČITAJ! Sedaj imam najboljša različna zdravila, katera prekosijo vse druga na svetu, če vam lasje odpadajo ali ste jih že izgubili in če ie le še mah na glavi vani popolnoma zopet zrastejo. Torai ne odlašati, da ne bo prepozno. Od Bruslin tinkture postanejo sivi lasje v OSmih dneh popolnotna uaturni kakor v mladosti, prahutc, luskine, srbečica na clavi ali drugod se odstrani ♦ treh dneh. Waličič Fluid ozdravi najstarejsi i Reumatizem in trganje po kosteh v kratkem času. Najboljša zdravila zoper rane, opekline, kraste, turove, li-šaje in drugo na koži, kurje oči. bra-dovice itd. Ta zdravila in še druga se dobijo samo pri meni. Vsakemu $5.00, kateri bi brez uspeha rabil. Pišite po brezplačni cenik. JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio. tako malo raziskane kakor globine podtalja. Še noben človek ni pr ordglloblje nego 300 metrov pod globino, samo spe-cijalno konstruirani aparati so prinesli na dan kakšen primei favne in flore iz podmorskih prepadov in tu pa tam se je posrečila kakšna uspela fotografija iz življenja te flore in favne. V splošnem menijo ljudje, da organizmi iz morskih globin ne morejo živeti v morskih površinah, ker jih manjši tlak v višinah ubije. A to velja le za neke ribe, ki jim v višjih legah uide za življenje brezpogojno potrebni plin iz tkaničja in jim ga raztrže. In kolikor se zdi, se to ne dogaja zavoljo zmanjšanega tlaka, temveč zaradi povečane temperature. Čim višja je temperatura, tem manj v vodovju "raztopljenega" plina. Večina živali in rastlin, ki živijo v morski globočini in ki jim je telo sestavljeno večinoma iz vode (n. pr. morski klobuki), pa se lahko brez škode dvignejo na površje. V splošnem torej ne vemo niti glede tega živalstva in rastlinstva, kakšne so okoliščine, ki mu omogočajo življenje, ne glede na to, da poznamo komaj majhen del teh živali in rastlin. Življenje v zračnih visoči-nah nam je isto tako malo od-grnjena skrivnost. V kateri višini preneha to življenje? Major Hingston, soudeležnik eks-pedicije na Mount Everest leta 1924, poroča, da je našel še v virini 5500 m ovce in srne, v višini 7000 m čebele in metu lje, v višini 8000 m pajke. Še višje gori, v prostem ozračju, v višinah, ki so jih dosegli le-s poskusnimi baloni brez človeške posadke, so ulovili speci-jalni aparati redke eksem-plarje žulelk in neznanske količine bakterij. Kako daleč bi se morali popeti, da bi se rešili vsakršnega sledu livljenja? — Učenjaki trdijo,da krolijo najvišje zračne plasti s 100 do 200 miljami brzine okoli zemlje in da v teh silovitih tokih bržkone niti bakterije ne morejo eksistirati, tembolj, ker vladajo tam mrazovi, proti katerim so polarne temperature naravnost tropične. A tudi to so le domneve. -o- ZAROČENKI ODGRIZNIL NOS. Neki 321etni trgovski zastopnik iz Berlina je imel lju-bavno razmerje z ločeno ženo. Bila sta celo zaročena. Toda ženska mu ni bila preveč zvesta in opetovano je prišlo med njima do burnih prizorov, pri katerih ji je ljubimec grozil, da jo bo za vselej spačil V oktobru lanskega leta je izvršil svojo grožnjo, potem ko se mu l'e že enkrat prej ponesrečilo. Vračala sta se z kavarne proti njenemu domu, ob hišnih vratih jo je hipoma zgrabil za grlo, da ni mogla kričati, in ji je odgrznil nos. Odnesli so jo v bolnišnico, kjer leži še danes in kjer upajo, da ji bodo >s kosom mesa, ki so ji ga izrezali na roki, popravili pokvarjeni obraz. Proti njenemu ljubimcu se je vršila ta teden sodna razprava, pri kateri so ga obsodili na leto dni ječe. —o- CUNJAR — MILIJONAR. Beraško revnemu budimpe-štanskemu cunjarju Filipu Gerberju se je te dni nasmejala sreča .Prejel je brzojavko iz Detroita v Ameriki, s katero su mu sporočili, da mu je brat zapustil 1 milijon dolarjev. Gerber ni vedel že 32 let nič c svojem bratu, od kar se je bil ta izselil v Ameriko, in vse svoje življenje je prebil v veliki bedi in v vlažnem, temnem podtalnem stanovanju. Ni hotel verjeti svoji sreči. Šele ko so ga posetili žurnalisti, da ga pointervjuvajo, si je dejal, da bo na stvari vendarle nekaj resnice. Vprašali so ga, kaj bo z milijoni. Gerber je odvrnil, da si bo najprej kupil palačo. Dokler ne najde primerne, pa ostane v svojem brlogu. Ne ljubi se mu, da bi se moral dvakrat ali celo večkrat seliti. -o-- — Galesburg, 111. — May-nard Westerfield, cigarar iz Monmoutha, star 40 let, se je te dni v mestnih zaporih obesil z svojim hlačnim jermenom. % PRIPOVEDOVANJE KROTILCA DIVJIH ZVERI. (Nadaljevanje z 2. strani.) Prijatelj, ali si že posegel v kontest lista "Am. Slovenec"? mišice. Noben krotilec ne ve, kje in kdaj mu preti nevarnost. Lahko je z zverino še tako sprijaznjen, pa vendar ne more jamčiti, da ne pobesni in da mu ne seže po življenju. V novejšem času skušajo divje zveri udomačiti. To se posreči, dokler so mlade in slabotne. Čim se pa razvijejo, postanejo dokaj nevarni in nezanesljivi prijatelji. Thetard pripoveduje o nekem krotilcu, katerega je napadel razjarjeni tiger, ga podrl na tla in mu že zasadil kremplje v meso. Krotilcu je prišlo v zadnjem hipu na misel poklicati tigra po imenu in to je zadostovalo, da se je tiger takoj pomiril. Thetard pravi, da. je dosegla moderna dresu-ra divjih zveri že višek, kate-1 rega najbrž ne bo mogoče prekoračiti. POZOR! Chikažani lahko plačajo plin, elektriko in takso za vodo v ' URADU AM. SLOVENEC Naznanilo in zahvala. Potrtega srca naznanjamo prijateljem in znancem, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš ljubljeni sin, oziroma brat ^ Louis Golob in sicer, dne 27. marca 1929 ob 6. uri zvečer. Pokojni je bil rojen v Kočevju 1896 — Jug., v Ameriki je bival 26 let. Pokopan je bil v soboto 30. marca, na "Good Hope" pokopališče. Strašno nas je ranil nepričakovan udarec, in da ni nas tolažilo in bodrilo tako veliko število prijateljev in znancev v teh muka polnih trenotkih, ne vemo kako bi vse to prenesli. Najiskrenejša zahvala toraj vsem ki so na kakeršenkoli način pomagali nam lajšati gorje, ki nas je doletelo. V posebno dolžnost si štejemo da imenujemo tiste, ki so z krasnimi in dragocenimi cvetlicami in venci obsuli pokojnika, v znak simpatije in sožalja. DRUŽINE: Ziherle, Cimerman, Po-točar, Matoh, Matoh iz Clevelanda, Mary Sedmak in sinček, Sed-mak, Suša, Pucel, Kernc, Gorišek, Gabrijel, Švigel, Aidišek, Sirec, Kastelic, Martinčič, Pung, Krhin, Rozman, Baicoff, Schnor, Radtke, Dobnik, ga. Hren in otroci, John in Fany Vodnik, ga. in g. Juretich, ga. in g. Ogrinc, ga. in g. Kočevar, ga. in g. Ka. stelic. POSAMEZNIKI: Agnes Urbančič, Mary Aidišek, ga. Blatnik, Frank Markelc, John Jerman, Joe Kambič, Tom Kelly, Winding Roofing Co., delavci, in Winding Roofing Co. Za maše so darovali: ga. i g. Nadu, ga. in g. Pangre in ga. Hook. Topla zahvala ga. in g. Andrew Kernc za velikodušne darove in vso postrežbo. Dalje izrekamo na tem mestu zahvalo vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in vsem, ki so se udeležili pogreba, potem tistim, ki so dali svoje automobile brezplačno na razpolago in končno društvu "LILIJA" za spreifistvo in tajniku, Jack Sta-,rih-u, za tolažilne in bodrilne besede, izgovorjene ob odprtem grobu. In zadnja, a ne najmanjša zahvala pogrebniku. Frank Ermencu. ki je vse potrebno uredil, v naše zadovoljstvo. Če smo mogoč« katerega izpustili, ki smo mu zahvale dolžni, naj nam oprosti, ker ob uri največje žalosti, se to kaj lahko dq-godi. Vsem še enkrat najprisrčneiša zahvala, Tebi dragi Louis, naj Ti pravični Bog podeli mir in pokoj v ameriški .zemlji. ANA GOLOB, mati, MARY in ENIE, sestre. Milwaukee, Wise., (j. aprila 1929. Naši lastni ljudje prodajajo našo postrežbo. g POMOČJO' svojih 31.000 uslužbencev vodi Illinois Bell Telephone Co. uspešen pp.učni program, da navaja tiste, ki uporabljajo telefon, kako se na najuspešnejši način poslužuje te ugodnosti da se primerno olajša telefonska postrežba v vsaki hiši. Dobra felefonska postrežba zahteva: 1) da se na telefon odgovori točno, in obenem da se govori razločno; 2) da je vsak doni opremljen s primernim in na ugodnem kraju postavljenim telefonom, kajti telefon, ki se ga zlahka doseže zasigura točen odgovor; 3) da si več oseb da napraviti telefon v svojem domu, kajti čim večje je število oseb, katere lahko dosežemo po telefonu, tem več je vredna postrežba. Podaljšani telefon se lahko s pridom postavi v skoraj vsako sobo v vaši hiši ali stanovanju. Stroški za podaljšani telefon so mali. Govorite s katerikoli našim uslužbencem ali pokličite naš poslovni urad (Business office) ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY BELL SYSTEM Eno vodstvo - eden sistem - za splošno službo JOS. SNIDER v zvezi Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Keystone 2779 Denver, Colo. South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. Časopis je najpripravnejše sredstvo , potom katerega trgovci in obrtniki dosežejo javnost, da ji povedo, kaj imajo v svojih trgovinah in s čim ljudi lahko postrežejo. Amerikanski Slovenec je danes najbolj razširjen slovenski dnevnik v Združenih državah in Kanadi. To pomeni, da kdor oglaša v njem, doseže večino našega ljudstva v Združenih državah in Kanadi. Slovenski trgovci in obrtniki poslužite se ga in oglašajte v njem! 4 Sorodnika ali prijatelja bi rad našel. Dobro! Najhitreje ga boš našel, če priobčiš v "Amer. Slovencu" mali oglas. Sploh za vse ogla-, sevalne sredstva se poslužite lista, ki je med Slovenci v Ameriki in Kanadi najbolj razširjen in to je Vaš Amerikanski Slovenec! Stran »„ AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 10. aprila 1929. pna božjih cvetk PREVEL J. V. Ta konjeniški boj je bil v svojih umetniško bogatih, mnogoličnih spremembah, v tej množici plemenitih živali in krepkih, drznih ljudi krasna igra; a oči vseh gledalcev so bile vendarle uprte le v Libušo, ki se je kakor v bajki odlikovala v najgostejšem vrvenju in najsijajneje pokazala svojo umetnost v obvladanju živali. Pohvalni vzkliki so sledili neprestano že poedinim točkam. Še bolj dramatično so upodobili pregajanje beguncev, kjer je kakor divji lov prihrumela četa Amaconk, zopet z Libušo na čelu; visoko je vihtela sulico, lasje so ji frfotali po zraku, oči so se iskrile. "Val-kira, bojevita devica," je šepetalo med gledalci. Zdaj je prišel trenutek, ko se ji je pogumno postavil po robu zadnji bojevnik, obdan od zmagoslavnih Amaconk. Libuša mora zagnati puščico in se ustavi: konj se povzpne visoko v zrak — ta prizor še spada v predstavo, morda tudi še blesteči, zmagoslavni pogled, s katerim poišče neko mesto v širnem prostoru, kjer sedi gosta skupina gospodov. Ti prično ognjevito ploskati. Libušine oči obstanejo tam kakor priklenjene, kakor da jih ne more obrniti proč. Zastonj se ji postavlja nesrečni Šarka v najdrznejšo pozo, da bi pričakal smrtnega sunka — a kot da ga je prezrla. Obraz ji pokrije taka mrtvaška bledica, popade jo takšen trepet, da je ena Amaconk, njena mačeha, ki to opazi, z veliko prisotnostjo duha pririne k njej s svojim konjem in ji zašepeče nekaj besed, da bi jo zopet spravila do zavesti. Nora se zbudi kakor iz sanj — zave se in izvede prizor do konca. Občinstvo je smatralo to malo motnjo le kot mojstrsko predstavljanje notranjega boja in prizor, ko se zgrudi mrtva in zdrči s konja v roke žalujočih devic, ta prizor, ki ga vrh tega obseva bajna razsvetljava krvavordečih plamenic, ovenča vse. Sreča je bila, da so nesli Noro s pozorišča, kakor zahteva igra — kajti zapustile so jo bile vse moči.. Ni videla vencev, ki so ji jih poklanjali, ni čula tisočerih pohvalnih vzklikov, ki so grmeli za njo — močan krč ji je stresel telo, kakor hitro je videla, da je izven arene. Na mestu pa, kamor se je bila ozrla, je stal sredi blestečih uniform mož v dolgi, črni dnhovski obleki ter s pazljivim in resnim pogledom sledil predstavi, ne meneč se za vse vzklike občudovanja okrog sebe. "To je prav, gospod kaplan, da ne zamo-tavate popolnoma naših posvetnih zabav," je pravkar rekel velik in slok častnik ter si gladil koničaste brke. "Vas je li to osmo svetovno čudo jahalske umetnosti privedlo semkaj ali kaj vas je po dolgem času zopet pripeljalo v našo prestolico? Grofica nas je zadnja lota zelo trdovratno zavračala." "Bolezen in odsotnost mladega grofa ji je dala pač toliko bridkega posla, da je morala postati naklonjena vrakršnemu občevanju," je odgovoril nagovorjeni. ".Jaz sem trenutno na poti k grofu Kurtu, ki je na posestvu gospodične Lili v Goehlitzu, žulibog, zopot obolel." 9 "Kaj, da se je Kurt vendarle vrnil's svojega potovanja?" je živahno vprašal časnik. "In v Goehlitzu da je? No, radi njegovega tamkajšnjega ujetništva se gospa mama go- tovo ne bo jezila. A kaj mu je pravzaprav?" "Bolezen, ki mu jo je povzročila orijental-sko podnebje, mu je, kot se zdi, uničila ves organizem," je rekel kaplan; "odkar je zbolel na možganski vročici v Peri, še ni docela okreval. Ravno zdaj, smo imeli največ upanja za to; a kot je videti, se mu je bolezen vsled utrujenosti od potovanja zopet povrnila in zdaj boleha že več tednov." "To je žalostno," je sočutno rekel častnik. "Bila pa je tudi nesrečna misel od matere, da ga je poslala od doma; dobro vem, kako se je takrat trudila za to, sam Bog ve, zakaj. Pa je zdaj že kaj boljši?" "Da, je na tem, da okreva in ker je izrazil nujno željo, da bi me videl, sem šel. Jutri grem tja. Grofica je že nekaj tednov tam." Potem pridem na vsak način tudi jaz v prihodnje kdaj tja, da pozdravim starega prijatelja in da se poklonim nedostopni grofici. Kje pa tiči najmlajši sin, grof Niko?" "Pri svojem regimentu ; v zadnjih letih s;? je zelo popravil in je postal pravi korenjak." "Tako? A Kurta ne bo nikoli presegel. To vam je bil sijajen, ljubezniv dečko! Takšnih ko je bil ta, ni veliko. Res žalostno, če ne bo več ozdravel. A pojdimo, gospod kaplan; ljudska povodenj se je že nekoliko utekla in lahko gremo." Šla sta naprej. Stotniku se je pridružila skupina mladih častnikov. "Kako lepa je ta ženska," je v še živem navdušenju vzklikalo nekaj najmlajših. "Zares, nebeško lepa ženska !In to jahanje! Stotnik, prosim vas, saj smo jo vendar že večkrat videli. . . a take še nikoli! Neverjetno, kako je napredovala. "Ne vem," je suho rekel stotnik, "poprej mi je bolj ugajala. Bilo je nekaj posebnega na tem, kot je jahala tedaj; sama zase, ni se brigala za nič, kazala je le vrline svojega konja. Zdaj pa dela kakor vse druge in kaže tudi svoje spretnosti. A poglejte, baron, ali ni to princ N., o katerem pravijo, da neprestano sledi družbi radi lepe jahačice?" "Da, ta dolgi gospod v civilu s plešo. Neverjetne zgodbe pripovedujejo o njem, kaj vse počenja radi te sirene; a vse po nepotrebnem. Baje je že dalj časa zaročena s prvim poslovodjo svojega očeta, ki pazi nanjo kakor ris." Kaplanu se je izvil lahen vzdih. "Ali ne bi šli še nekoliko z nami, prečasti-ti," je uslužno rekel stotnik, "da zaključimo to vročo sejo s hladnim požirkom?" "Hvala vam," je rekel kaplan. "Za en večer je bilo dovolj posvetnosti. Nameravam že zarana odpotovati dalje. Torej, gospoda moja, na svidenje v Goehlitzu!" Prijateljsko sta si stisnila roki. 19. "In pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina." Drugo jutro zgodaj je prejela Nora pisemce, ki je želelo odgovora. V mrzličnem nemiru je preživela noč. Zdaj je sedela ob svoji pisalni mizi.in se zastonj trudila, da bi sestavila neko pismo, ki ga, je vedno zopet raztrgala. pisemce, ki ga je bila prejela, je obsegalo samo posetnico z vprašanjem, če sme dotičnik vstopiti. Nora se je neodločno obotavljala — toda slednjič je vendarle, kakor da ne more drugače, pristavila .podenj po-voljni odgovor ter ga poslala nazaj. Naročite knjige iz seznama Mašili knjig. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam do cene predno oddate naroi'ilo drugam! JSS IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se pnporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL, II. POVESTI IN. ROMANI. Otroka kapitana Granta. J. Verne. Burni doživljaji potovalcev okrog sveta .................................... 2.00 Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Petelinov Janez. Jak. Alešovec. Poučna povest .............................85 Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne vojne................................................60 Pol litra vipavca. D. Feigel. — Kratke, vesele dogodbice......... 1.00 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda ............... .50 Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00 Po strani klobuk. D. Feigel. Kratke črtice vesele vsebino.....75 Potop. Sienkiewicz. 1. del. Zgodovinski roman .......................... 4.00 Povesti in slike. Ks Meško. Kratke povesti ............................ .45 Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ...............90 Pravljice Iztoka. Iv. Vuk.............. .75 Prn« T LHs..............................50 Prihajnč. "V. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetskega življ.. .45 Pripovesti o Petru Velikem .........75 Pri stricu. Ivo 'i rošt. Povest iz kmetskega življenja ................... .45 Prst božji. Dr. Keller. Resnične dogodbe ...........................................35 Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski. Ljubljanska povest .....................45 Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz časov trpljenja .................................75 Ribičev sin. Pravljica ................. .25 Sanguis Martyrum. Louis Ber-trand. Povest iz prvih časov krščanstva .......................................60 Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev ................................30 Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest ......................................50 Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih. zanimivih črtic ............................ 1.00 Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Korotanske povesti .:.............------ .75 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice .............................. 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega živlienia .........................................35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmetska povest .............— .60 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz konca 11. stoletja....................._ .60 iopek samotarke. Manica Koma- nova. Kratke povestice............50 Štiri leta v ruskem ujetništvu. los.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika............................................. 2.50 Taras Buljba. Povest iz Rusije- .75 Cirzan in svet. E. R. Burroughs. Roman............................................. 1.00 Tarzanov sin. E. R. Burroughs. Roman............................................. 1.00 Tarzanove živali. E. R. Burroughs. Roman............................................. 1.00 fatič. Fr. Bevk. Povest samoob- toženca ..........................—..........- .75 Testament. J. Kersnik. Zanimiva povest iz kmetskega življ... .85 Tiho jezero- Povesti za slovensko mladino..................................95 Tik za fronto. D. Feigel. Kratke črtice, vesele vsebine .................80 Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne hudomušnice. .................................65 Tolminci. I. Pregelj. Zgodov. roman iz našega Pri morja .........80 Trenotki oddiha. Več zanimivih Dovesti.......................................... .40 Troje angelskih česčenj. Dr. Jos. Vošnjak. Kmetska povest..........35 Tujski promet. Dr. Fr. Detela. Dolenjska povest......................... 1.00 Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman.................................... 1.25 Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz turških časov................................65 Ubogi Uštin. S. Slavec. Povest nesrečne ljubezni kmetskega mladeniča .......................................55 Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, Zgodov. povest....... 1.00 Venec slovanskih povesti. Preveril iz raznih slovanskih jezikov. 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— i Ta tretja. — Poroka po pomoti............................................ .60 Vera. Olga Waldova. Roman iz ruščine...........................................75 I Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko....................................... .<(5 V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman......................................60 V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po .75 / petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika................................... 1.00 V Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice.................................. Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. / tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine. . '/zori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja............ 1.50 Zabavna knjižnica, XXIV. zve-z k. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni zivotopisi. Zelo zanimive povestice.............. .75 Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške doline ........................................... 1.00 Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih vstaj 1. 1573 .....................-........... 1.50 Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka povest .......................................... .85 Zadnji dnevi velikega mučenika. n. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 ' Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu............85 Za milijoni. A. K. Green. Zelo zanimiv roman.......................... .75 Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po........................... 1.25 Zaročenca. A. Manzoni. Milanska povest iz 17. stoletja................ 3.00 Zbirka narodnih pripovedk. J. P. Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- Krilan ............................................ .75 Zgodba o nevidnem človeku. M. G. Wells........................................50 Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski...................................... .60 Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz francoskih časov........... 1.50 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest ............ Zgodbe napoleonskega vojaka. Napeti vojni doživljaji francoskega vojaka ................................ Zgodovinske anekdote. Dr. V. Ša-rabon 1., 2. in 3. zv. Vsak po Zločin v Orcivalu E. Gaborian. Roman ........................................... Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne Znamenje štirih. A. Conan Doyle. Londonska povest. ...................... Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest Živ pokopan. A. Bennet. Povest.. Zupan Žagar. S. Slavec. Povest ljudstva iz pokrajin, prizadetih po vojni ........................................ .55 .35 .75 .75 .35 .65 .50 ZNANSTVENE IN KNJIGE. .................50 POUČNE .45 .20 .75 .40 Abecednik za ameriške Slovence. Rev. ICaz. Zakrajšek................... Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominšek Amerika in Amerikanci. Rev. J. M. Trunk.................................... 3.00 Ameriški Slovenci, kaj hočemo. A. 1'omec................................ .05 Analiza duševnega obzorja otroškega m dušeslovni oroces učenja. H. Schreiner..........................50 Antični in moderni svet. Tadeus Z. Zielinski................................... 1.00 Boi za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici koroškega plebiscita.................... Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajajmo jin oskrbujemo. M. Humek......................... Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje. .......................................... Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna narodno- gospodar, razprava... Dictionary, Webster's, New Standard................................................ 1.00 Dictionary, Webster's, Vest Pocket................................................... Domači vrt. Praktičen navod. kako ga uredimo, obdelujemo, in krasimo. M. Humek................... Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Keippa......... Domači živinozdravnik. Franjo Dular. .............................................. Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov .......................................25 Franc Pirec, apostolski misijonar .25 .75 .30 1.50 <9 -0-00-00000 OOOOOOOOOOOOOO 0000 OO OOOOOOOOO OOOO < I PISANO POLJE 0000000000000 jyj Trunk 000000000000 Redek glas iz Harvarda. V filozoično - znanstvenem pojmovanju amerikanska vseučilišča, razen katoliških, niso vedno ravno na vrhuncu. — Stremljenje, da bi bila moderna med modernim, marsikaj pokvari. Kak glas, ki odgovarja zahtevam prave znanstve-nošti v filizofičnem mišljenju, je tem večje vrednosti. Profesor Kirtley F. Mather iz Harvarda je govoril v katedrali sv. Pavla (episkopalni) v Bostonu, in je podal znanstven dokaz o božjem bitju Med drugim je rekel: "Regardless of reverence for the past and the past's great men, today we question the conclusions of all men in whatever age. We penetrate through the words to the facts. This attitude is science's greatest contribution to the progress of civilization. The method of scientific inquiry may be used in other fi^Jds than the, material. "Science reveals a world of law and order, whence it necessarily follows that there must be an ordering force. We would know the nature of this force. "No one ever saw an electron or gravity, but we know they are real. We have seen their effects, and from these effects we can judge something of the nature of the cause. Just so. every event gives an insight into the nature of the governing force of our universes. By observing events we may gain a partial idea of the force's nature. "We no longer think of God as a person who built the world-machine and then removed Himself to some remote 1.50! planet, whence to watch its I workings and descend only oc-1,25 casionally to make repairs. We think of God now as a spirit, or energy. "Spirit is as. real as matter med Indijani v sev. Ameriki. , ., Njegovi doživljaji..........................3Sthough it cannot, as can mat- Gospodarska geografija. Dr. Vin- !ter, be described with relation ko Sarabon. — — 1-25,to space and time. In view of Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur- ., „ . gaj. Navodilo za vsa v doma- !the lacts and experiences Of čem gospodinjstvu važna opra- life, however, no one can deny vila. .. .. ..... .......................1.25 the existence of spirit. Scien- Gradjanski Katekizam, o pravima I,. , . ., ,. i dužnostima američkih grad- |tlsts admlt therG are realities jana...............................................10 which apparently have neither Grško-sicvenski slovar. Anton 'magnitude lioi' motion. For in- Dokler........................................... 5.00 , Hrvatska čitanka. Dj. Kutuzovič. 1.50 stance> Idejni predhodniki današnjega so- cijalizma in komunizma ........... Italijanščina za Slovence. V. Ban- djelj. ................................................. 1.00. Izpovedi socijalista. Od socija- lizma do duhovništva ................. Kako si ohranimo ljubo zdravje. Dr. Herman Vedenik............... Kitajci in Japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda.................. 110 one can describe the quantity of love, or of 75 beauty. heart and soul of man Something within the responds to something in the •60 universe, and that something .25 .45 Kletarstvo. B. Skalicky. ____________ 2.00 is spirit." Dokaz, profesor spominja kakršnega pody '. Mather, močno na sv. Tomaža je diktatorske narave, pa hoče diktirati tudi katoličanom, predvsem meni, in se pritožuje, da "Trunk nastopi včasih v vlogi človeka, ki ne razume tega, kar je nanj adresirano." He, he. Prvič naj ga ne skrbi, ako so moji članki solzavi. A. S. in njegovi čitatelji bodo sodili, in če ti porečejo: "Stop!" — bo člankov in solzavosti konec, na sodbo člankarja se bo pa težko kdo oziral. Drugič naj si diktaturo lepo ohrani za svoje ovčice. Potrebo debate o omenjenem predmetu so začutili socialistični krogi in jo vprizorili tako, da se je že lahko naprej vedelo, kako bo izpadla, in je do piči-ce tako izpadla, kakršno so hoteli imeti. Da se taka debata kritizira, za to ni treba nobenega dovoljenja, ker, kolikor je na mojih skromnih močeh, bom katoličanstvo branil tam, kjer se o njem širijo napačna pojmovanja. Ali bi smatrali mi katoličani kako debato za potrebno, naj g. diktator nam prepusti, in naj si naslov vtakne za klobuk, ker že pred dotično debato je prav dobro poznal moj naslov, ali naslov profesorjev v Lemontu. Če bi se pokazala potreba na katoliški strani za kako debato, kar pa ne spada v obličje rdeče gospode na Lawndalu, naj bo uverjen, da bo vsaj sestava malo drugačna. Tretjič naj se blagovoli člankar, preden se loti kakega zašafovanja, pravilno orientirati v nekaterih prav enostavnih, a bistvenih pojmih. Do-zdaj meša materialistične pojme z materielnimi pojmi, in materializem z materielnost.io in luča nekaj katolicizmu v obraz, česar niti ne razume. Ce kdo pravi, da je katolicizem materialističen, mora je-njati vsako prerekanje, in manjka samole še trditev, da katolicizem taji obstanek o-sebnega Boga. Četrtič je vse na socialistih ako prirejajo debate, pri katerih se širijo popolnoma napačni po.jmi. Debate imajo vsaj namen, da razjasnijo pojme. Ako so take, da se pojmi še zatemnijo, bo morda to komu prijetno, ker je v tem njegov namen, objektivno pa napačno pojmovanje niti socialistom ne more koristiti. Zaenkrat se je diktatura o-brnila na napačno adreso. -o--- .75 5 .................„ .95 Panama. — V nekem jezeru med fiatunom in Pedr Miguel j kanalom, kjer se nahaja velijo aligatorjev, se je te dni I prevrnil čoln, v katerem so ma-i nevrali pionirji. Drugi čolni, , dokaz podan v smislu dokazov,?™ dos?eli na ™esto' so re" e ta da i može; ostahh pet se pa še veliko ther mislil nanj. Vsekako Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod- i Akvinčana iz 13. stoletja. Ni lesnik. „. ._....„ —----- 1-00 razvidno, če je profesor F. Ma-Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj.........................75 Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafenauer... 1.00 SV. TomaŽa; razlika jc Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. ' ,, , . rp v Krekova mlada leta. Ivan Do- 180 dokazl SV" Tomaža S Ienec_____________________________________l.oo bolj evidentni za božje bitje in 3. zvezek. Socijalizem.-----3.00 njegovo previdnost. Krištof Kolumbus in odkritje A- j .,. merikei. ...........................45 1 Diktatura na Lawndalu. Kaka diktatura je prav pri-100' jetna roba za diktatorja. Tn?-|ba je samo diktirati, "zašafa-•35 ti", in znano je, da zaukazuj Ljubavna in snubilna pisma.____ Milosrčnost do živali. ___ Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant. Pevc. __________ Narodno-gospodarski eseji. Dr. A. Gosar.___________________ .45 .35 .25 Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob.-------------l.jo sledi. Nauk o čebelarstva Fr, Rojina. .50 Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. del. Vsak del po_ Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljub- .le vsakdo zelo rad. Vprašanje je samo, če vsakdo diktaturi tudi Očividno je morala ta (prijetna roba "zašafanja" na .45 Lawndalu gospodi preiti že v j kri, ker radi bi zaSafovali nam ™Ttm° 8t°'"° mest0 LJUD' katoličanom in moji malenko- I sti. Gospoda bo morala že malo potrpeti, ker mi katoličani ne spadamo med tiste, nad ka- pogreša in so najbrž postali žrtve aligatorjev. IŠČEM SESTRI, ki ste živeli pred dvemi leti v Waukegan, 111., po imenu Mary Gantar in Ipna Kršman, pred omožitvijo. Kdor kaj ve o imenovanih, prosim, naj me primerno obvesti, ali pa sestri sami. Naslov Tony Petrich, Pine Creek Route, Livingston, Mont. (0*1.) Občinski red in obč. volilni red za vojvodino Kranjsko ............. .45 Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za . . , , kronovine av strijsk. juga...........751 tcTinu se lawMlalska cliktatu- PREVOZ - DRVA - KOLN iuga -------- Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka .25 O človeSkem razumu. J. Locke. I Znanstvena razprava._____1.25 Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL ra izvršuje. Stvar se suče okoli debate o katolicizmu in socializmu. V Chicagu se je vprizorila prava farca debate, in ker sem jaz na to farco opozoril in jo pokazal v pravi luči, je roba za-1 šli celo čl an k ar, j u pri Pros vet i | za nohte, in spomnil se je svo-> Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr/a in prevažanje pohištva ob času lelitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21 St Place, Chicago. 111.