Gospodarski in političen list za kprošk? Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
T Krauju (tiska It. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca*; odgovorni urednik Lavoelav Mikuš).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naroči; inain in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge poSiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 25.
V Celovcu, v soboto, dne 10. decembra 1910.
Leto III.
pozor!
materija! bodoCega štetja a preseljevanje narod* nostnih razmer v Avstriji ne lesljiv in neporabljiv.
NajveCji nemški uien, „ki, posebno sedanji rektor dunajske univerze, dr. Bernatzik, so povdarjali, da obsevalni jezik ni in tudi ne more biti prava podlaga ljudskega štetja, in da se mora nadomestiti z maternim jezikom. Tudi državni zbor je rešetava! to znamenito vprašanje in sprejel resolucijo proti občevalnemu jeziku in za materni jezik, toda vlada je šla preko mnenja državnega zbora in največjih učenjakov na dnevni red in zaukazala ljudsko štetje po stafrem kopitu. In tako se bo ponovila koncem meseca decembra ona očevidna goljufija, katera nam je pred desetimi leti podavila toliko ljudi našega jezika in naše krvi in nas ovirala r našem gospodarskem, narodoem in socialnem razvoju. Da bi se vsaj deloma preprečile posledice te očitne goljufije, bi se moralo zrevoin-cijonirati naše ljudstvo. Povedati se mu mara, kak pomen ima ljudsko štetje, kako se ima postavno vršiti, kake pravice imajo predvsem števni komisarji in kaka pravice posamezni državljani. Na Slovenskem te je začelo v tem ozirn posebno v nekaterih pokrajn h prav živahno gibanje. Z žalostnim srcem pa moramo konitatirati, da so ravno na Koroškem, kjer bi bil tozadevni pouk skoraj najbolj potreben in tudi najbolj vaptšan, vsaj do-sedaj izostali potrebni poučai shodi, na katerih bi se razpravljalo o važnem aktu ljudskega štetja. Morda so vodilni krogi na Koroškem zavzeli skrivno tiho taktiko, da bi ne opozorili na svoje priprave nasprotnikov, toda odkrito moramo reči, da se v tem vprašanju s takim delovanjem ne moremo zadovoljiti in da stojimo na stališču javne agitacije predvsem zaraditega, kar bi morali govorniki na teh shodih razpravljati posebno o pravicah in o postopanju števnih komisarjev.
Števni komisar mora namreč. — da dožene, kateri jezik mora vpisati kot občevalni jezik dotične osebe — vprašati družinskega poglavarja ali s&mo-ne bo zgodilo, tako da bo i bodoče ljudsko štetje | stojno živeče posamezne osebe; števni komisar se orožje političnih strasti in hujskarij in da bo itevni | mora vzdržati vsakršnega vplivanja na dotično
Danes smo priložili vsem cenj. naročnikom položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti. Naročnina znaša 4 K na leto.
„KoroSec“ bo izhajal tudi prihodnje leto. Ako se oglasi par sto plačujočih naročnikov več, kakor dozdaj, bo list, ki se je že udomačil med koroškimi Slovenci, izhajal vsak teden. Toliko v vednost na razna vprašanja glede tedenske izdaje. Zatorej, na noge! Somišljeniki, agitirajte pridno od hiše do hiše za razširjenje „Korošca“.
Ljudsko štetje.
Se tri tedne in vršilo se bo zopet ljudsko štetje, od katerega je odvisna naša moč in množina od države zahtevanih gospodarskih in kulturnih pripomočkov. Ni čuda, da se vsi vzbujeni narodi v Avstriji z neko izvanredno vnemo pripravljajo na izvršitev te najvažnejše statistične funkcije. Glavno načelo vsakega statističnega dela je, iskanje resnice. Zato pa. bi ae morala tndi ta statistična funkcija vršiti po strogo strokovnih in znanstvenih načelih, kar pa se tndi topot zopet
osebo, kako naj odgovori; tudi ne sme gtraeko motiti z načinom vpraševanja. Te postavne določbe se števni komisarji, navadno nemškutarski učitelji, dosedaj na Koroškem niso držali, ampak z zasramovanjem in zaničevanjem ter z največjim terorizmom so vplivali na posamezne družinske poglavarje in jih na oepostaven in kazniv način prebarvali v Nemce. Znani so nam slučaji, da^je števni komisar — nemškutarski učitelj — na izjavo družinskega očeta, da je Slovenec in da se v njegovi hiši občnje izključno slovenski, odgovoril: Eoo besedo pa gotovo znaš nemško 1 Družabni oče je to potrdil in takoj je vpisal učitelj celo mnogoštevilno družino med Nemce. Taki gorostasni slučaji se pri prihodnjem ljudikem štetju ne smejo več. prigoditi. Števnim komisarjem, ki bodo tudi to pot poizkušali pregovoriti posamezne osebe, bo treba posebno strogo gledati na prste. Take očitne goljufije se ne smejo več zgoditi.
Vsak državljan brez strahu lahko izjavi, da je Slovenec, da se v njegovi družini govori slovenski in da hoče potemtakem biti vpisan za Slovenca. Kdor bi dal števnemu komisarju napačno izjavo, ta bi goljufal sebe in celokupni narod slovenski, kateremu vlada reže pravice po njegovem številu. Kakor pri volitvah, tako je tudi pri ljudskem štetja vsak posameznik svoboden, števni komisarji so vladni pomagači, ki ne smejo vplivati na posamezne osebe, ampak napisati morajo, kar jim posameznik narekuje.
Vsak Slovenec naj se torej posluži te svobode, nobenega izdajalca ne sme biti med nami in naraslo bo naše število in naša politična moč.
Slovenščina na koroških kolodvorih.
V tej zadevi je svoj Čas poslanec Grafenaner v državnem zboru pojasnjeval škandalozne razmere □a Koroškem. Vsak se še spominja na fazne are-j tacije na celovškem kolodvora. V pr n vrsti je bil
PODUSTEK.
t Grof Lev Tolstoj.
(1828 -1910.)
Velikega misleca, duhovitega pisatelja in plemenitega človekoljuba z Jasne Poljane ni več. Pred nekaj tedni se je poslovil od svojega stalnega bivališča, da bi v nemotenem miru prebil zadnje dni svojega življenja in v samoti dočakal tistega velikega trenotka, ito mu je sojeno iti s sveta. In ni čakal dolgo. Dne 20. t. ra. ob 6. uri zjutraj je preminul po kratkem duševnem boju v Astapovem.
Grof Lev Tolstoj se je narodil dne 9. septembra 1. 1828. na Jasni Poljani, v guberniji Tula. Njegova mati, knjeginja Volkonskaja, se je odlikovala po izrednem pripovedovalnem talentu. V obilni meri ga je sin Lev podedoval po nadarjeni svoji materi.
Po smrti staršev se je odpravil v Kazan in ondi tri leta pohajal vseučilišče. Vnemal se je že tedaj za ideje in nazore, katere je v poznejših letih zagovarjal z nenavadno odločnostjo in redko doslednostjo.
Nato se je naselil na Jasni Poljani, bavil se z modroslovjem in pisal prve povesti: „Otroška
doba“, „Deška doba", „Mladeniška doba“. Popisuje sam v njih svojo mladost in že tu graja hinavščino, katere je našel v plemenitaškem stanu toliko.
A dolgo ga ne strpi na Jasni Poljani. Vpiše se v armado in se bojuje na Kavkazu proti vstašem. Naravne krasote Kavkaza silno vplivajo nanj in preprosto življenje kozakov ob Tereku ga jako zanima. Tem vtiskom da duška v prekrasni noveli „Kozaki“, s katero mahoma zaslovi.
Leta 1854. in 1855. se udeleži bojev pri Se-bastopolju in napiše s čudovitim realizmom „Se-bastopolske povesti“, katere se nenavadno prikupijo ruskemu narodu. Tolstoj postane eden najpopularnejših pisateljev ruskih.
Ko izstopi iz hrupnega vojaškega življenja, potu;e mnogo po inozemstvu in krene naposled domov, na Jasno Poljano, kjer se posveti književnosti in izobraževalnemu delu med sosednjimi kmeti.
Leta 1859. napiše roman „Rodbinska sreča“, v katerem pripoveduje, kako je našel srečo v tihem svojem rojstnem kraju, kjer dela, pa počiva, pa se bavi s knjigo, z glasbo in končno ustanovi srečno domače ognjišče.
Naslednje leto ustanovi na Jasni Poljani ljudsko šolo, piše šolske knjige in širi izobrazbo med kmeti.
Leta 1565. objavi slavni svoj roman „Vojna in ra ir V. Ozadje tvori prihod Napoleona in Francozov na Rusko. V prekrasnih, nedosežnih slikah predstavlja življenje podeželnega plemstva.
Deset let pozneje izide njegov roman „Ana Karenina“, katerega imenuje Turgenjev največje rusko književno delo. Pisatelj slika življenje višjih ruskih krogov ter pripoveduje, kako je iskal sreče in jo tudi našel v pravoslavni veri. A ta sreča je le navidezna, zopet je žrtev notranjih nemirov; prikroji si po svoje krščanko vero in pride v nasprotje s cerkveno in državno oblastjo.
V	Tolstem se izvrši notranji preobrat. Zavrže vso kulturo in se vda normalni filozofiji. Pokmeti se, piše bogoslovne in polemične članke, izpove-danja, zlasti pa povesti za ljudstvo. Umirajoči Turgenjev ga prosi, naj se zopet loti resnega književnega dela, a zastonj. Tolstoj nadalje kmetuje, pomaga sosedom zidati peči ih kopati greznice pa odkriva napake moderne kulture. Njegova zahteva je: izobraženi naj se pokmetijo, potem zavlada na zemlji kraljestvo božje.
V	zadnjih večjih delih, v prekrasni kmečki' drami „Moč teme“ in romanu „Vstajenje“ zastopa svoje ideje o krščanski ljubezni in duševni čistosti.
In tako se vedno iznova oglaša veliki moralist Tolstoj. Pravoslavno duhovstvo škriplje z zobmi, kadar le sliši imenovati njegovo ime; dr-
torej tudi «Slovenski klub», posebno pa dr. Šušteršič informiran o vseh teh krivicah.
Pred kratkim je «Mir» ropet hvalil v eni sapi narodno delovanje dr. Brejca, dr. Šušteršiča in Grafenauerja. Toda resnica, da dr. Šušteršič tudi v tem, za Slovence na Koroškem tako važnem vprašanju, ničesar ni storil, se ne da zakriti, če mora «Mir» njegovo hvalo tudi Se tako debelo tiskati. Kakor na Kranjskem dopušča vse narodne krivice, tako, oziroma Se bolj, so mu narodne pravice na Koroškem deveta briga. Ravnotako kakor prej se dogajajo tudi sedaj po kolodvorih na Koroškem slučaji, ki bi se v drugi državi sploh ne mogli zgoditi. Nekatere gospodične na celovškem kolodvoru naravnost psujejo Slovence brez vzroka in na slovensko zahtevo se sploh ne ali redkokdaj dobi vozni list, tudi v popolno slovenskih krajih. Značilni slučaj:
Dne 30. junija t. 1. se je peljal gospod župnik Gabron iz Bač v Beljak. V Bačah je zahteval vozni list kakor vedno slovensko in kakor to delajo tudi drugi domačini. V prejšnjih časih se je vozni Ust tudi na slovensko zahtevo vedno dobil. Pri tej priliki pa je rekel uradnik Hercog v ošabnem tonu: «Verlangen und sprechen Sie deutsch oder steigen Sie ohne Karte ein.» Gospod župnik je ponovil Se enkrat svojo zahtevo, ponudil Se enkrat denar, in ker ni dobil voznega listka, je odšel v vlak. Potem je izprevodniku takoj povedal, da nima Usta, ponudil zopet denar, toda izpre-vodnik mu je diktiral takoj kazen Sest kron. Gospod župnik se je potem v Beljaku pritožil in ni dobil dosedaj na to pritožbo odgovora, pač pa je dobil od finančne prokurature tožbo radi Šestih kron. Ker je stvar bagatelna, bi seveda pred nemškim sodnikom ničesar ne opravil in plačal finačni prokuraturi le še več stroškov. Da se je stvar tako zgodila, so priče na razpolago.
To so razmere, ki v nobeni kulturni državi ne bi bile mogoče, če bi se ne našli slovenski poslanci, ki take stvari naravnost krijejo. To je sad kravje kupčije slovenskih klerikalcev z vlado na Kranjskem.
Dopisi.
Velikovec. Predstojnik tukajšnje sodnije, ki je bil svoj čas član slovenskega društva «Triglav», ki je imel prej pristno ime Kapun, ki je pa zdaj nemškutar in si je izpremenil ime v Gallinger, se menda poteguje za mesto sodnega svetnika v Celju. Najbolj čudno je pa to, da se menda naslanja mož pri tem na klerikalce.
Vodičja vas pri Beljaku. Ciril-Metodova Sola se bode začela graditi v kratkem. C. kr. okr. glavarstvo je dalo dovoljenje za zidanje z odlokom od dne 10. oktobra 1910. Slovenci, podpirajmo zato Ciril • Metodovo družbo, ker ta tako skrbi za nas koroške Slovence!
Iz ziljske doline. (Nemška zagrizenost.) Neko ljubljansko društvo je v slovenskem jeziku naprosilo fotografa Stieglerja v Šmohorju na Koroškem, da bi mu dovolil reproducirati eno svojih razglednic. Stiegler je odgovoril v tej-le klasični
žavna oblast zasega njegove spise. Nihče pa se ne upa položiti roke na osebno svobodo tega revolucionarja — moralista. Prevelik jim je ta mož. Cerkev in država imata spoštovanje pred njim iz »ramu pred Rusko, pred vso Evropo.
Tolstoj je Človekoljub v besedi in dejanju. Ko zavlada leta 1873 lakota v guberniji Samara, pohiti Tolstoj tja, prouči obupne razmere in napiše članek, ki je učinkoval kakor bomba. Država je bila prisiljena izdatno skočiti na pomoč lačnemu ljudstvu. Za časa splošne lakote na Ruskem leta 1891 tolaži Tolstoj stradajočo množico, pomaga ji z novci, ustanavlja zanjo ljudske kuhinje. Bil je Tolstoj srčno dober, predober človek, ki je rad delil z revežem in bednikom svoje imetje.
»Nad milijoni" sla bili zadnji njegovi besedil Da, sedaj biva njegov duh nad milijoni, njegov spomin pa živi med milijoni ljudi, spomin na tega izrednega pisatelja, neutrudnega iskalca in zagovornika resnice, nesebičnega človekoljuba.
Smešnice.
Dober spomin.
Starikava dama pripoveduje na pletu: «Kako hitro pač mine časi Će se spomnim na čas, ko sem Sele začela plesati, se mi zdi, kakor bi bilo to iele včeraj.» — Plesalec: «imate čudno dober
iponUa!»
nemščini: «Ihr w. Schreiben erhaltend, mu» leider bemerken, dass ich dieser Sprache nicht mächtig bin u. bitte deshalb, wenn Sie einen Wunsch haben, mir in Deutschen (!) zu schreiben, bin dan (!) gerne bereit...» Društvo je na to odgovorilo, da potem ne bo «geSefta».
Apače. Sredi meseca novembra smo imeli tu par res krasnih dni. 18. novembra pa je začelo, med tem, ko je ta dan po naših dolinah le deževalo in je v Ljubljani bil dež, snežiti. Padlo je 18. in 19. novembra snega do kolena. Nato je pa pritisnil hud mraz, tako da smo imeli 20., 21. i. t. d. 10° Celzija in Se več mraza.
Z dežele. Ko prideš prvič na Koroško, se ti nekako čudno zdi, ko te često v slovenskem kraju pozdravljajo Solarji po nemško, kar je gotovo znamenje, da si je koroško nemštvo in nemškutarstvo pridobilo najbolj nevarno sredstvo proti nam Slovencem — šolo. Tu so takozvane utrakvistične šole, to se pravi, v šoli se poučuje nemško in slovensko, slovensko seveda le toliko, da je ime, torej slovenskim staršem pesek v oči. Po večini so po šolah nastavljeni nemški učitelji, kateri deco vzgajajo v nemškem duhu. Slovenske učitelje Slovencem krivična vlada pošilja v nemške kraje. Srečal sem iz take šole idočega dečka. Pozdravil me je nemško. Odzdravil sem mu slovensko, na kar je tudi on popravil in me slovensko pozdravil. Vprašal sem ga, zakaj ne pozdravlja slovensko, mi pa reče po nemško, da so učitelj rekli, da je lepše po nemško. Na vprašanje, če zna slovensko, mi pravi, da zna, pa da je lepše in boljša, če nemško govori. Ko sem ga vprašal o starših, kako govorijo, pravi, ds slovensko, ker nemški ne znajo. Ni čuda, da se potem otroci ne nauča ne nemško, ne slovensko, dobe v takih šolah in od takih učiteljev nadute pojme o blatenem nemškem jeziku, med tem, ko tako vzgojeni, res Aislijc, da je naš mili jezik slovenski nekaj manjvrednega. Da potem tudi veliko starejših ljudi tako misli in se štajer-čijanstvo in nemškutarija širi, se lahko razume. Da je v mestih, trgih in vaseh, katere so obdane kroginkrog od samih Slovenc iv, žal še veliko slabše kakor na Štajerskem, boste pač umeli. Štajerski Slovenci ste v tem oziru vendar že precej naprej, ker se vsaj povsod najde nekaj slovenskih trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, kateri so zavedni Slovenci in h katerim bi lahko vsi Slovenci hodili po svoje potrebščine, ko bi narodna zavednost prešinila vsakega rojenega Slovenca v zadnji siromašni hišici. Pri nas na Koroškem pa v mnogih vaseh in trgih ne najdeš niti enega izmed «svojih», dasi jim nosi ubogo in premožnejše slovensko ljudstvo dannadan svoj denar v oderuške žepe. Za zahvalo pa se U sovražniki Slovenstva norčujejo iz slovenskih ljudi, kateri so te nemškutarje obogatili.
Borovlje. (Prošnja.) Vsi člani - podporniki prvega telovadnega društva «Sokol» v Borovljah, ki še niso poravnah svoje članarine, so naprošmi, da bi to kmalu poravnali, ker imamo poravnati tudi mi isto «Gorenjski sokolski župi», kateri pripadamo, nismo pa v stanu tega poravnati. Zatorej prosimo 1
Odbor.
Borovlje. Kar Vam bralcem «Korošca» gotovo še ni znano, da je pred kratkim ustrelil v našem slovenskem lovu v Besnici mlad lovec dva velika ptiča - labuda, Vam tukaj sporočam, da sta bila ustreljena na približno 100 metrov ter merita v perutih razpeta 3 metre eden in tehta 10 kg. To je redka lovska sreča mladega lovca, ki mu jo iskreno želimo. Pripomnimo še, da je ta puška izgotovljena v naši slovenski Wernigovi tovarni v Borovljah. Zdaj pa poslušajte in strmite, kaj naši
Na komisarljatu.
Komisar: «Zakaj ste dali temu gospodu klofuto?»
Kmet: «Vprašal sem ga nekaj in on mi ni dal niti odgovora. «Razburil sem se in ...
Komisar: «Kako vam bi odgovarjal, saj je vendar gluhonem.»
Kmet: «Zakaj mi pa tega ni povedal?»
Nesporazumljenje.
Sodnik: «Ze trikrat ste bili kaznovani zaradi kradeža. Koliko ste dobili poslednjič?»
Zločinec: «Ne mnogo, slavni sodnik, dve kuri, enega prašiča in malo obleke.»
Nepotrebne skrbi.
Sosed: «le to greh, gospod župnik, ogoljufati žida?»
Župnik: «Greh bi to bil, ampak vi žida ne goljufate.»
Filozof.
A: «Zakaj se ne oženite?»
B: «No, staro jaz nočem, mlada bi bila neumna, če bi me vzela — in neumne tudi nočem.»
Napredek.
Soseda: «Torej vaš Francel se sedaj uči pu-škarstva. Kako se mu pa kaj godi ?»
Mati: «No, dobro, včeraj je že nesel na pošto pismo do Amerike.»
Mož-beseda.
Gospodar: «Kako bo z najemnino ?»
posili-Ntmci govore in pišejo o tem. Ravno istega popoldne so bili namreč na lovu tudi naši borovski Nemci, in sicer v bližini Resnice v svojem lovu; tudi oni so zapazili ta dva ptiča ter so menda tudi streljali nanje, pa nič zadeli. Eden izmed njih je menda cel popoldan čakal pri nekem mostu, pa ni dočakal te sreča, da bi streljal. Ko so pa izvedeli, da jih je ustrelil Slovenec, so hitro pisali iz gole zavisti v nekem nemškem listu, da sta ta dva labuda utekla nekemu posestniku v Vetrinju pri Celovcu in da jih naj plačajo itd. Pa ptiča, ki sta se zaletela k nam z Ogrskega, sta divja in ne domača in si naj to naši renegatje zapišejo za svoja debela ušesa, ki so to laž izmislili, in se kaj lepo potolažijo, da so se omenjeni jako ceno prodali. Čudno je, če bi jih ustrelili oni, bi ne bili iz Ve-trinja, tako pa, ko se jih je ustrelilo v slov. lovu, pa so last nekega posestnika in bog «e kaj in koga še vse. Kdo tem ljudem verjame, je vprašanje.
Borovlje. Pri nas se zopet sliši med ljudmi govorica o nekih gospodih, ki so baje člani nekega pevskega društva, katero sliši na ime «Alpenrose», da so nekje zopet precej napufalu Več o tem, ko bomo bolje informirani.
Iz Trsta. Volitve za to zavarovalnico so razpisane za 29. december in bodo volilni opravičenci dobili te dni glasovnice. Letošnje volitve bodo posebno važne, ker se bo volilo razsodišče. Opozarjamo vse opravičence, naj dobro shranijo glasovnice. Želeti je tudi, da bi se delavci za te volitve bolj brigali, kakor prejšnjih let. Razmere v tej zavarovalnici so vnebovpijoče. Delavci in gospodarji vplačujejo ogromne svote, a če se slovenskemu delavcu kaj primeri, ne dobi ničesar, dočim se tržaška gospoda masti z njegovim denarjem. Sploh je čudno, da se delavstvo ravno za ta zavod, ki je za delavce največjega pomena, tako malo briga.
Narodne zadeve.
Kako se postopa s slovenskimi učitelji na Koroškem. Šolski nadzornik Benda je zagovarjal svoj čas nastavljanje slovenskih učiteljev na nemških šolah ua popolnoma nemškem Zgornjem Koroškem s tem, da je ono samo začasno; po enem letn, ko se bodo oni privadili dovolj nemščini, prestaviti jih hoče na slovenske šole. Toda to se ni zgodilo; nasprotno. Deželni šolski svet je storil nov zločin nad slovenskim učiteljstvom na Koroškem. Ne le da morajo oni slovenski učitelji dalje žlnž-bovati na nemških šolah v nemškem delu dežele, prestavil je brez vsakega vzroka kar naenkrat Slovenca nadučitelja Horvata na nemško šolo na ko-roško-laško mejo. Res neverjetno je že, kaj si vse že dovoljujejo oblasti prosti Slovencem, ako to zahteva «Volksrat». Do bro bi bilo, da bi državni poslanec Grafenauer zopet enkrat «koroške razmere» malo pojasnil na pristojnih mestih.
Tajče site. V Gustopeči so polili nemški fakini neko češko gospo z gnojnico. To pa zaradi tege, ker je govorila češko. — VStoroh pri Celju pa so aapadli nemškutarji slovenskega mladeniča in so ga grozno pretepli.
Zahtevajmo povsod Tolstovrško slatino! Dosedaj Slovenci nismo imeli slovenske slatine in »mo imeli po gostilnah najbolj Preblavsko slatino. To slatino pa je dobil sedaj v svoje kremplje žid
Najemnik: «Morate mi odpustiti, to pot jo vam ostanem dolžan.»
Gospodar: «To ste rekli že minuli kvartal.»
Najemnik: «Ali nisem bil tudi mož-beseda?»
Majhne porcije.
Gost: «Imel sem pečenega goloba a solato, juho, golaž, svinjsko pečenko, štiri žemlje ...»
Natakarica: «Prosim, imate morda še kaj?»
Gost: «Da — glad imam.»
Presenečenje.
Gospodar: «Sir, katerega sem včeraj tokaj kupil, je bil res izvrsten.»
Trgovec: «O, jaz imam zmirom dobra blago...»
Gospodar: «.... nastavili zrno ga mižim in vae do zadnje zo pocrkale.»
Raztreseni profesor.
Profesor: «Kako se godi vašemu gospodu očetu?»
Dijak: «Moj oče je že eno leto mrtev.»
Profesor: «Saj res, hotel sem le, reči (zopet premiiljuje) hm, ali je še zmirom mrtev?»
Tajnik in dijak.
Tajnik: «Pijan pa še nikdar nizom prišel domov.»
Dijak: «Vem,... jaz tudi zmirom obležim v jarku.* _______________________________________
jcTzatiU Ciril - M'U do Vc družbe!
ali jud Ort d er. Zaradi tega so proti Preblaviki slatini celo nemški listi. Grdo pa bi bilo, če bi pili Slovenci še zanaprej nemško slatino in dajali naš denar nemškemu judu, ko imamo vendar slovensko Tolstovrško slatino.
Koroški Nemci se hočejo učiti slovensko. Dosedaj so koroški Nemci vedno naglašal', da na Koroškem sploh ni Slovencev in da je znanje slovenščine na Koroškem popolnoma nepotrebno.
V zadnji seji dež. zbora je pa nemški poslanec Burger priznal, da imajo koroški Nemci dovolj vzrokov, učiti se slovensko. Da pa dobe potrebne nemške učitelje, ki naj poučujejo slovenščino, je predlagal, naj deželni zbor dovoli vsoto 2000 K za podpiranje tistih dijakov, ki bi se hoteli posvetiti študiju slovenskega jezika na kakem vseučilišču. S tem mislijo vzgojiti dovolj materijala, ki naj bi zasedel tista meita pri dvojezičnih uradih, ki so namenjena Slovencem. Koroški Nemci računajo torej tudi z dejstvom, da morajo tudi uradi na Koroškem končno vendarle sprejeti tudi slovenščino kot uradni jezik. Časi se izpreminjajo in Nemcem sčasoma ne bodo pomagali niti kur-zovci več.
Sfidmarka za slovenščino. Stidmarka je razpisala šest štipendij po 150 K za tiste nemške učiteljiščnike, ki se zavežejo naučiti se slovenščine in napraviti maturo iz nje ter «delovati» najmanj tri leta na «slovenskih šolah na Koroškem». Ali «Slsjerc» ne bo protestiral proti temu, da celo Südmarka pospešuje učenje slovenščine s podporami in njegovo trditev, da slovenščina ni potrebna, na laž postavljajo, on sam pa mora okrog slovenskih trgovcev beračiti za inserate.
Klerikalna strahovlada. Blizu Rudolfovega na Kranjskem je bil odpuščen iz službe mlad organist, zaradi tega — ker je bral «Slovenski Narod». Tako bi se zgodilo tudi pri nas na Koroškem, ko bi si pridobiU klerikalci moč.
„Kaj pa vam je tega treba bilo?“ Dne 4. novembra so imeli na Dunaju shod in posvetovanje zastopniki avstrijskih mest. Zastopnik nemškega Gradca, nemški uacijonalec skozinskoz, po imenu Magg, je stokal, v kakih denarnih stiskah da je nemški Gradec. Mi pa pravimo: Kaj pa vam je tega treba bilo P Podpirali ste z velikimi svo-f»iqj nemška društva, Nemce in nemčurje, da so še bolj ščuvali proti Slovencem. Pridne in zanesljive slovenske delavce ste spuščali iz služb edino radi tega, ker so bili Slovenci in ste jemali v službo lene in nezanesljive nemške pritepence, ki so delali občini in davkoplačevalcem škodo.
Kaki so klerikalci. Na Kranjskem so imeli zdaj dopolnilne volitve v državni zbor. Stala sta si nasproti dva kandidata: naprednjak (Gangl) in klerikalec (Jarc). Seveda so napeli klerikalci vse sile in porabili so vse pripomočke (cerkev itd.), da je bil izvoljen klerikalec. Na nekem shodu je razkril duhovnik in dohtar svetega pisma (božji mož) nlč-vreduost klerikalne stranke s tem-le izgovorom: «Ce izvolite Gaugla (naprednega poslanca), vam bo on hotel storiti kaj dobrega, a mi (klerikalci) tega ne bomo pustili, saj imamo mi večino 1» Klerikalci so tu vsaj sami enkrat odkrito povedali, da se jim ne gre za dobrodit ljudstva, ampak, da se jim gre edinole sa komando in za izsesavanje ljudstva. Drugega nam nič ni treba pridejati, saj je dobro znano, da so ravno taki tudi naši koroški klerikalci. Kadar pridejo ti hinavci v našo hišo, zaprimo jim vrata in kadar bodo hvalili na kanclu klerikalce, pa pojdimo ven iz cerkve.
Kako pokvarjajo pristna slovenska imena na Koroškem. Te dni sem dobil v roko neko uradno listino. A kako sem se začudil, ko sem dobil ime nekega pravega pristnega slovenskega M i 1 o v n i k a, {spremenjenega y grdo spakedranko: Mil Ioni g. Ko bi ne poznal moža, da je rojen pod slovensko streho, bi pač mislil, da je izšel naravaost is Kalabrije. Ali bi se ne dal napraviti zakon, ki bi strogo sabranjeval tako pačenje.	— p —
Svetovna politika.
Baoten češki klub. Češki poslanci so se sdru-
v enoten klub ter se je klub že koustituirsl. Predsednik je bivši trgovinski minister Fiedler.
fraovlnako pogodbo mod Avstrijo In Srbijo je vlada predložila državnemu zboru. Ta pogodba dovoljuje Srbiji uvoz mesa od 15.000 zaklanih goved in 50.000 prešičev na leto, ob taki carini kakor za živo živino. Vlada hvali to pogodbo na vse pretege. V resnici je ta množina mesa tako neznatna, da ni ne za Avstrijo, ne za Srbijo velikega pomena.
Novi miki mililitar za laaaaje zadave. Imenovan je ministrom za zunanje zadeve na Ruskem Sergij Dimitrijevič Sasonov. Dosedaj je opravljal te posle Izvolski. Sasonov je menda najmlajši zunanji minister v Evropi, ker ima komaj 45 let. Služil je pri poslaništvu v Londonu, pri Vatikanu je bil 10 let. Sasonov je poročen s sestro žene ministrskega predsednika Stolypina.
Na Portugalskem so konfiscirali samostanska posestva. Država je dobila pri tem 146 milijonov pesetov, t. j. skoraj 140 milijonov kron. Mnogo denarja in v tako mali državici.
Francoski poljedelski minister hoče odpraviti carino na koruzo in krompir, ker ne zadostuje domači pridelek.
Augloika vlada se je odločila za razpust parlamenta in za nove volitve, ker ni mogla doseči sporazuma z lordi radi preosnove gospodarske zbornice. Asquith ima sicer v parlamentu sedaj precej močno večino in pravzaprav je nekoliko nespretno izzivati nove volitve, od katerih ne more pričakovati posebno velike izpre-membe. Če znaša njegova večina nekoliko glasov večalimanj, je stvarno precej vseeno. Zdi se pa, da od kralja ne more dobiti zagotovila, da potrdi nameravane demokratične zakone zoper gosposko zbornico, če ne pokažejo nove volitve, da ima vlada v tem vprašanju večino volilcev za sabo.____________________________________
Književnost in umetnost.
Mirko Černič, medicinec, Teleinl nafe postanak, razvoj In konac. Poljudna znanstvena razprava s slikami. Cma K 1 60, po pošti K 1*80. Naroča se proti vnaprej poslani naročnini pri pisatelju (Dunaj IX. Wübringergürtel 8/III), dobiva se pa tudi po knjigarnah. Pisatelj je izdal svoja predavanja, ki jih je imel v tržaškem «Narodnem domu» in ljubljanski «Akademiji» ‘ter jih opremil s slikami. Ker je to dosedaj edina knjiga te vrste na Slovenskem, bo gotovo našla obilo čitateljev.
Gospodarska vprašanja.
Pridelovanje in razpečavanje mleka na Slovenskem.
Mlekarstvo se je v zadnjih letih na Slovenskem začelo krepko razvijati. To je gotovo dobro znamenje, da nočemo zaostajati za drugimi narodi, ti se že desetletja z najboljšimi uspehi pečajo s to velevažoo panogo kmetijstva.
Mala mesta in trgi zalagajo z mlekom, maslom n drugimi mlečnimi izdelki v bližini bivajoči kmetje, ki spravljajo pridelke bodisi na trg, bodisi meščanom in tržanom v hiše, navadno na mesečni «konto». Da se velikih mest ne more zalagati samo iz bližnjih krajev, kaže dejstvo, da samo Dunaj potrebuje za svoje prebivalstvo dnevno krog 3 milijone litrov mleka. Da tudi kmetje, ki so oddaljeni od mest in železnic, morejo svoje mlečne pridelke spraviti v denar, se združijo v svojih krajih v gospodarska društva, največkrat pa v mlekarske zadruge. — Po drugih državah, n. pr. Danskem, v Švici io na Nemškem je mlekarstvo na zadružni podlagi zelo daleč pred nami, dasi lahko tozadevno tudi v naši državi že kažemo na lepe uspehe. Pri nas na Slovenskem imamo v raznih krajih mlekarske zadruge, ki se pečajo z izdelovanjem sirovega masla in sira ali pa tudi sveže mleko pošilja v daljna in bližnja mesta. Z zadovoljstvom opazujemo, da te prekoristne kmečke naprave vrlo napredujejo, dasi se jim ponekod kmet mnogokrat z nezaupanjem približuje. Vzrok temu je pač, ker med slovenskim Ijnstvo» še ni razširjena zadružna misel in ker je ljudstvo vsled v zadnjih letih re ponavljajočih polomov v duhovniških konzumnih društvih splašeno.
Nekaj besed o mlekarskih zadrugah l Jasno je, da si zadruga ne more oa prvi hip preskrbeti poslopja in vseh strojev, potrebnih za pasteriziranje, prekuhanje in hlajenje mleka, prodno ga odpošlje v oddaljena mesta. Zato ima dostikrat v poletnem času velike sitnosti in škode s sirjenjem in ki tanjem mleka. Zgodi ss tudi, da je mleko, katero prinese ali pošlje zadružnik v mlekarno, po eno uro oddaljeni poti že skisano, ne da bi se gospodar ali gospodinja mogla raztolmačiti vzrok pokvar-jenju mleka in pride vsled tega večkrat med voditelji mlekarne in med zadružniki do nesporaz-umljenja in celo do prepirov. Poglejmo pa si to belo tekočino, mleko imenovano, nekoliko bližje in videli bomo, da tudi v njej, kakor v vsaki tekočini, ▼ vsaki kapljici nahaja na tisoče malih živalic, imenovani bacili, glivice, bakterije itd. Te živalice, ki jih lahko vidimo le z močnim pove-čalnim steklom, povzročajo kisanje in sirjenje mleka. Zakaj se mleko poleti skisa? Navedene živalice imajo lastnost, da se pri toploti od 15 do 40 stopinj Celzija strašno hitro množijo. Preiskano in dognano je, da se ena taka živalica v eni uri razmnoži na osem delov in tako se pomnoži število teh glivic v 24 urah na 1 in pol milijona, čez tri dni na 47 triljonov in v 1 tednu v tako množino, da moramo to število pisati z 51 mesti. Ni čudo, če te mleko kisa in siri, če v njem kar mrgoli. Da se prepreči množenje teh gljivic, je treba mleko ohladiti pod 15 stopinj, ker se pri taki temperaturi nahajajo v nekakem spalnem nedelujočem stanja. Zato ja velika važnosti, dn «a
mleko takoj po molžnji ohladi ter tako razmnoževanje glivic zmanjša. Ako pa hočemo mleko očistiti in bakterije umoriti, ga moramo razgreti nad 70 stopinj. Kakor je pri vseh drugih živalih več plemen, tako je tudi pri manjših živalicah nekaj plemen tako trdoglavih, da se dajo šele pri vročini 110 stopinj umoriti.
Ker nam od vseh strani preti nevidni sovražnik za mleko, se moramo tudi postaviti v bran in sicer z mečem «snage in reda». Najboljši pogoj za razširjenje glivic je nesmga, ki pride: 1.) od osebe, ki molze, 2.) od krave, 3.) od hleva,
4.) od nesnažne posode in zraka. Neobhodno lotrebno je: 1.) da so osebe, ki molzejo, ter vsakdo n pride z mlekom v dotiko, zdrave in snažne na telesa in obleki. Bolan človek lahko z mlekom ' prenese kal bolezni. 2) Krava naj bo vedno snažna m naj ima dobro stajo, da ne pride pri molži v mleko dlaka, prah, muhe, deli gnoja in odpadkov, kraste, nastelja in krma. Z vsemi imenovanimi tvarinami se zanesejo v mleko najbolj škodljive bakterije. Posebno važnosti je snaga vimena in okolice. Hlev bodi vedno snažen in zračen; tik pred molžo ali med molžo se naj ne krmi. Krava se naj pred molžo z ležišča nažene, da se blato in dlaka v mleko ne naprši. Od vsake krave se naj mlako posebej iz hleva takoj odstrani. Posoda za mleko se naj po vsaki rabi z vrelo vodo dobro osnaži, da se umorijo vse škodljive glivice.
Posvetimo se z večjo skrbjo in zanimanjem mlekarstvu in zadružništvu. Od tega je odvisen dober razvoj živinoreje ter kmečkega blagostanja. Ne samo za tiste, ki nosijo mleko v mlekarno, ampak tudi za one, ki ga porabijo doma, je važno, da se pridela dosti saažaega in zdravega mleka, ker uživa ga rado staro in mlado, kmet in gospod.
Namesto čebel nam bodo nabirale strd mravlje. ? Mekstki (Amerika) so našli posebno vrsto mravlje. Te so bolj svetle, kakor druge mravlje in imajo tudi drugačen trup, kakor navadne mravlje. Zadnji del telesa je velik in tu notri na-reja menda ta mravlja sladki sok. Gnezdo imajo te mravlje čez pol metra globoko pod zemljo. Belgijski učenjak dr. Wesmail, ki je preiskoval in poučeval te mravlje, pravi, da bi se iste udomačile tudi pri nas v Erropi in da bi nabirale aladkost tudi nam. — Zdaj smo čebelarji, potem bomo pa mravlarji!
Raznoterosti.
S pofetalml znamkami ja goljufal. V Petrogradu je prišla policija na vsled nekemu možu, ki je kupoval že rabljene poštne znamke. Iste je pošiljal potem svojim gotovim ljudem v Varšavo, kjer so odstranili ti raz znamke poštne pečate in ■o je prodajali potem zopet za nove. Dotični mož je imel nakupljenih znamk več kot za dva milijona kron.
Poroka v Ameriki. VNew-Yorkuse jeporočii Fr. Sare, doma iz Homca, z Marijo Sušnik iz Kamnika in Josip Lenček, doma iz Ihana, s Francko Grčar iz Domžal.
Povodnji na Lnikem. Na Laškem imajo že več tednov sem povodnji. Marsikatera dolina ja vsa v vod*, da se vidi, kakor bi nastalo tam, kjer ao bile prej njive in travniki jezera, tudi marsikatera vas je v vodi. Ljudje morajo bežati v gorske kraje. Rake so vie neznansko velike. Tako je na primer narasla reka Parma za sedem metrov. Podrla je jezove in teče po njivah in travnikih. Jesenike setve so zasute nadsleč okoli • kamenjem, peskom i. t. d. Marsikje pa je odnesla deroča voda vso rodovitno prst.
Na imrt obsojen je bil na Angleškem dr. Grippen. Dr. Grippen je bi) oženjen, je pa avojo ženo umoril, razsekal truplo na drobne konce in pokopal tiste v kleti. Nato pa je hotel pobegniti z mlado deklino v Ameriko. Policija je pa zvedela za vse to in je prijela morilca z ljubico vred že kar na ladiji, v Ameriko grede. Oba sta morala nazaj na Angleško in začela so se sodnijska preiskovanja in obravnave. Porotniki so spoznali dr. Crippena krivim. Ni mn pomagalo rekuriranje at najvišje sodišče in tudi pomilostiti ga kralj ni hotel. Zato je moral dr. Grippen — na vislice.
Ča gostilničar natoči preslabo, tedaj goljoii. Iz mesta, v katerem se aaroči in popije največ ova (to je mesto Monakovo na Bavarskem), pišejo tole: Upravno sodišče je razsodilo, da ae takemu gostilničar ju, ki preslabo natoči pivo, lahko odreče pravica za točenje. Ce pa že ima tako pravico, se mu pa tudi lahko vzame. Ravnotako je razsodilo tudi državna sodišče, da gostilničar ljudstvo goljufa, če natoči (ali pusti, da natočijo pri njem drugi) pivo tako slabo, da je v glažu za 5 centimetrov piva.
Nenreča a avtomobilom. Pri Draždanih je zavozil šofer avtomobil preveč na kraj ceste. Bilje istem kraju ceste 20 metrov globok prepad. V avtomobila je bil k sreči zraven šoferja le ša 1 mož. Ko je ta videl, da ni pomoči, je skočil z voza in si je zlomil obe nogi. $ofer je pa šel z avtomobilom vred 20 m globoko pa se mu ni zgodilo hudega, čeravno je priletel avtomobil dol s tako močjo, da se je ves zdrobil.
Darila.
Za društvo „Gorotan“ je darovala šestorica rodoljubov v gostilni pri Hrastu na Poljani pri Prevaljah 6 kron. Hvala darovalcem 1
Podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 5,000.000.
Rezervni zaklad K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
II 01	_______
4
12 10
ou dne vloge do dneva vzdlga.
N Kolodvorska cesta št. 27. M
Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške In ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkasso menic. :: Borsna naročila.
Prodija vseli vrst vred oaplrlev proti polovili po doevoem kurzu.
Centrala V Cjubljani. Podružnice V Splietu, Trstu, 5arajeVu in Gorici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8 — za koma t.	1 26—24
Tiske srečke s 4“/n obrestmi Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Ustanovljeno leta 1 885.
itaVnolsar jt iziti
Velik «alk
m, zlatnine tir srebrni« i. t. d.
13
s-2 Katerega na željo VsaKontnr pošljem
ü brezplačno, s
Union kas v Kranja
arar - poleg lekarne K. ŠaVnlka.
Ustanovijeio leta 1885.
nouostl založne tiskarne lu. Pr. Lampreta o Kranju
Zelo aktualno I Ravnokar je izšel Zelo aktualno
7. snopič poljudne zbirke Ječ luči“:
• • • •
• • • •
Strašna grozodejstva v samostana čenstohovskem.
Cena 20 vin.
S tremi slikami.
Cena 20 vin.
Po zaplembi druga Izdaja.
Dobiva se y tiskarni Iv. Pr. Lampret In po knjigotržnicah. Izšel je 8. snopič zbirke „Več luči !*
joj, joj, ta neznosna draginja!
Korošci! Naročajte, priporočajte In razširjajte vaš Usti — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod šfrltelji njegovega poštenega prizadevanja!
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernlg 3_”
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroiko Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Varstvena znamka:
rinement Capsici cotnp
nadomestek za
•»
20 52
sidrov • pain - expeller
je vohče priznan kot Izvrstno, bolečine to -laieöe in odvajalno vmetenje pri pre-hlajenju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in äkatlje z našo varstveno znamko „sidro11, kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
Dr. Hitija lekarn pri „zlatem lenT
v IPjr&jgi
Eilzabetna ulica fttev. 5, nova.
Razpoliljatensakdai.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo.
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških itrokuvnjakib priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.	8 12—10
Naroča se pri OSkrbnlŠtVU TOlStO-vrske slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v* narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zaiitevajte povsod le Tolstovrško slatino I Vsaka slovenska gostilna naj ima le ed no slovensko kislo vodo.
Slovenci, ne zabile družbe SV. {IRILA IN METODA I
T


M**
Mestna hranilnica v Radovljici
je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja
na. Oorenj
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 V« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti priplule dvakrat M leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto Čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto.
Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil BOF* mesto Radovljica *^N z TSem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K.
Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge izmed vseh dragih denarnih zavodov na Gorenjskem, lato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in dragi c. kr. uradi vse vloge nedoletnlh otrok la drage denarje le pri tej mesto! hranilnici.
Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovale ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama.
Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere
so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167«,
197*, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let.
Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasi plača v celi dobi še za 97 vin. manj.
Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev.
Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem.
Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se
uradnje Dlak dan od pol 8. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 9. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.