34 Video-analysis for assessing and correcting running technique: reliability, validity and usability Abstract Evaluation and correction of running technique can significantly decrease injury risk in runners. Due to the expensiveness and time-consuming nature of 3D kinematic analysis, alternatives such as 2D video-analysis are often used. Recent research indicates good reliability of 2D video-analysis for assessment of joint angles during running, foot strike pattern and temporal description of phases in running cycle. Similarly, good validity of 2D video analysis was previously reported for evaluating foot strike pattern and hip position, while the results regarding pelvic drop and knee angle are equivocal. To increase the reliability and validity of measurements using 2D video analysis, it is recommended to maximize the video quality and use a set-up with good lighting, ap- propriate camera position, constant distance between camera and the runner, and good marking of anatomical bony landmarks. Key words: kinematics, reliability, video, running cycle. Izvleček Vrednotenje in popravljanje tehnike teka je smiselno za zmanjševanje tveganja pred poškodbami. Klinično uve- ljavljena tridimenzionalna (3D) kinematična analiza pa- rametrov gibanja je za potrebe analize teka precej draga in časovno potratna metoda, zato se dobra alternativa zdi dvodimenzionalna (2D) video analiza. Dosedanje raziskave ugotavljajo dobro ponovljivost 2D video anali- ze za vrednotenje sklepnih položajev med tekom, dolo- čanje vzorca postavitve stopala in časovno opredelitev posameznih faz koraka. Ponovljivost 2D video analize je nekoliko višja znotraj preiskovalca kot med preiskovalci. Avtorji ugotavljajo tudi dobro veljavnost 2D video anali- ze teka pri določanju vzorca postavitve stopala na pod- lago, analizi kota v kolku in primika stegnenice v čelni ravnini, rezultati raziskav pa so si nekoliko nasprotujoči pri vrednotenju veljavnosti 2D video analize za določa- nje naklona medenice in položaja kolenskega sklepa. Pri zajemu posnetkov je potrebno biti pozoren na kakovost videoposnetka, dobro osvetlitev merjenca, ustrezno po- stavitev kamere, stalno oddaljenost kamer od merjenca, koristna je tudi označba kostno-anatomskih točk. Ključne besede: kinematika, zanesljivost, video, tekaški cikel. Matic Špenko 1 , Rok Vatovec 1 , Žiga Kozinc 1,2 , Nejc Šarabon 1,3 Video-analiza za vrednotenje in popravljanje tehnike teka: ponovljivost, veljavnost in uporabnost http://media.defense.gov/2013/May/09/2000051495/780/780/0/130508-F- -GJ088-124.JPG 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za Vede o Zdravju, Izola 2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Koper 3 S2P , Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana iz prakse za prakso 35 „ Uvod Razvoj tehnologije in moderne družbe je privedel do sedentarnega načina življenja in pomanjkanja gibanja. Pomanjkanje giba- nja sodi med glavne dejavnike, ki jih avtorji raziskav povezujejo s povečanim tvega- njem za razvoj srčno-žilnih, metabolnih in mišično-skeletnih obolenj (Booth, Roberts, in Laye, 2012). Med bolj priljubljene rekrea- tivne gibalne aktivnosti sodi tek. Prednosti rekreativnega teka so preprostost, cenov- na ugodnost in številni pozitivni učinki na zdravje (Hespanhol Junior, Pillay, van Me- chelen, in Verhagen, 2015). Po drugi strani zaradi rednih, ponavljajočih se obreme- nitev tekaškega koraka pri tekačih pogo- sto prihaja do razvoja kroničnih poškodb, predvsem spodnjih okončin in trupa. Lopes in sodelavci (2012) so v preglednem članku med najpogostejše kronične tekaške po- škodbe uvrstili medialni stresni sindrom golenice (incidenca 13,6 % - 20 %), Ahilo- ve tendinopatije (incidenca 9,1 % - 10,9 %) in vnetje plantarne fascije (incidenca 4,5 % - 10 %). Na pojavnost tekaških poškodb vplivajo številni zunanji dejavniki tveganja, kot so vrsta obutve, tekaška podlaga, nivo tekmovanja in akumulacija trenažne obre- menitve (Hespanhol Junior idr., 2015). Med notranje dejavnike tveganja za tekaške poškodbe poleg starosti, indeksa telesne mase, predhodnih poškodb, neenakosti dolžine nog in nekaterih drugih faktorjev, uvrščamo tudi tehniko teka (Van Middelko- op, Kolkman, Van Ochten, Bierma-Zeinstra, in Koes, 2008). Tehnika teka znatno vpliva na sile reakcije podlage in je eden glavnih dejavnikov ekonomičnosti teka. Vrednote- nje in popravljanje tehnike teka je smiselno za ugotavljanje in zmanjševanje tveganja pred poškodbami ter napredek v športnih dosežkih. V kontekstu analize teka spremljamo pred- vsem medsebojno lego segmentov, kote v sklepih in hitrosti ter kotne hitrosti. Labora- torijska tridimenzionalna (3D) kinematična analiza velja za zlati standard pri vredno- tenju kinematičnih in biomehanskih pa- rametrov gibanja (Schurr, Marshall, Resch, in Saliba, 2017). Je zanesljiva metoda za določanje parametrov gibanja v vseh treh dimenzijah med različnimi funkcionalnimi gibanji z visoko ponovljivostjo znotraj obi- ska in med obiski (Ford, Myer, in Hewett, 2007; Nakagawa, Moriya, Maciel, in Serrão, 2014). Za izvedbo meritve so potrebne vi- sokofrekvenčne kamere in markerji, katerih gibanje omenjene kamere zaznavajo in beležijo. Pred meritvijo je potrebno izve- sti kalibracijo prostora in markerje natanč- no namestiti na kostno-anatomske točke (Ford idr., 2007). V raziskovalne namene se pogosto uporablja 3D kinematična analiza v kombinaciji s ploščami za merjenje sil na podlago, da se določi obremenitev posa- meznih sklepov med tekom (Schache idr., 2011). Uporaba laboratorijske kinematične analize je v kliničnem okolju omejena, saj je potrebna oprema zelo draga, postopek zajema podatkov pa časovno precej po- traten. Za vsakdanjo uporabo se dobra al- ternativa zdi dvodimenzionalna (2D) video analiza. Prednosti 2D video analize so pri- ročnost in časovna ter cenovna ugodnost (Schurr idr., 2017). Namen tega prispevka je narediti pregled literature in raziskati ve- ljavnost in ponovljivost 2D video analize za vrednotenje in popravljanje tehnike teka. Predstavili bomo tudi glavne parametre, ki se analizirajo v kontekstu preventive pred poškodbami in izboljšanju ekonomičnosti teka, in priporočila za uporabo video-anali- ze za vrednotenje tehnike teka. „ Metode dela Izvedli smo sistematičen pregled strokov- ne in znanstvene literature v medicinski in znanstveni podatkovni bazi PubMed. Iska- nje literature v podatkovni bazi je potekalo v marcu 2019 s pomočjo ključnih besed. Uporabljena je bila naslednja iskalna kom- binacija: (video [title/abstract] OR visual [ti- tle/abstract] OR camera [title/abstract] OR kinematics [title/abstract] OR biomechani- cs [title/abstract]) AND (analysis [title/ab- stract] OR evaluation [title/abstract]) AND running [title/abstract]. Izbirni postopek raziskav za pregled je prikazan z diagra- mom PRISMA (Moher et al., 2009) na Sliki 1. „ Rezultati in razprava V pregled literature je bilo na podlagi vklju- čitvenih in izključitvenih kriterijev vključe- nih 8 raziskav. Ponovljivost Vsi najdeni članki so preučevali ponovlji- vost uporabe 2D video analize pri analizi teka. V dveh raziskavah so ugotavljali po- novljivost v čelni ravnini (Dingenen, Barton, idr., 2018; Maykut idr., 2015) v treh v bočni ravnini (Damsted idr., 2015; Camma Dam- sted, Nielsen, in Larsen, 2015; Esculier idr., 2018) in v treh raziskavah v obeh ravninah (Dingenen, Staes, idr., 2018; Pipkin idr., 2016; Reinking idr., 2018). Vse pregledane razi- skave so s primerjavo video analize posa- Slika 1: Potek iskanja člankov po diagramu PRISMA (Moher idr., 2009) 36 meznega preiskovalca in med preiskovalci ugotovile dobro ponovljivost omenjene metode za analizo sklepnih položajev med tekom, določanje vzorca postavitve sto- pala in časovno opredelitev posameznih faz koraka. Zgolj ena raziskava je pokazala manjšo stopnjo ponovljivosti 2D video analize med različnimi preiskovalci (Pipkin idr., 2016) in ena raziskava nižjo stopnjo po- novljivosti pri posameznem preiskovalcu in uporabi 2D video analize v čelni ravnini (Reinking idr., 2018). Stopnja ponovljivosti 2D video analize teka naj bi bila nekoliko različna glede na telesni segment ali sklep, ki ga želimo na videoposnetku analizirati. V splošnem avtorji ugotavljajo odlično pono- vljivost 2D video analize za analizo lateral- nega naklona trupa, upogiba kolka, naklo- na golenice, naklona stopala ter upogiba gležnja (Dingenen, Barton, idr., 2018; Pipkin idr., 2016), dobro do odlično ponovljivost pri analizi primika kolka, primika stegne- nice in upogiba kolena (Camma Damsted idr., 2015; Dingenen, Barton, idr., 2018; Din- genen, Staes, idr., 2018; Maykut idr., 2015; Pipkin idr., 2016; Reinking idr., 2018)joint kinematics during running are primarily quantified by two-dimensional (2D in sre- dnjo do dobro ponovljivost pri analizi na- klona medenice v čelni ravnini (Dingenen, Barton, idr., 2018; Dingenen, Staes, idr., 2018; Pipkin idr., 2016). Ponovljivost 2D video ana- lize naj bi bila slabša (nizka do srednja) pri ocenjevanju položaja kolena v fazi opore v čelni ravnini, oceni položaja stopala glede na center pritiska v fazi opore v čelni ravni- ni, oceni položaja prednjega dela stopala v čelni ravnini in oceni centra pritiska tekom celotnega cikla (Pipkin idr., 2016). 2D video analiza teka naj bi bila uporabna in zaneslji- va tudi pri določanju vzorca postavitve sto- pala (angl. footstrike pattern) (Damsted idr., 2015; Esculier idr., 2018), analizi časa trajanja posameznih faz koraka pri teku (Pipkin idr., 2016) in določanju frekvence stopanja pri teku (Esculier idr., 2018). Veljavnost V treh raziskavah so ocenjevali veljavnost 2D video analize teka s primerjavo analize z zlatim standardom - 3D kinematično ana- lizo (Dingenen idr., 2018; Esculier idr., 2018; Maykut idr., 2015). Rezultati raziskav kažejo na dobro veljavnost 2D video analize teka pri določanju vzorca postavitve stopala na podlago (Esculier idr., 2018), analizi kota v kolku in primika stegnenice v čelni ravnini (Dingenen idr., 2018; Maykut idr., 2015). Re- zultati raziskav so si nekoliko nasprotujoči pri vrednotenju veljavnosti 2D video anali- ze za določanje naklona medenice in polo- žaja kolenskega sklepa. Dingenen, Staes in sodelavci (2018) so z rezultati svoje raziska- ve nakazali na dobro veljavnost 2D video analize pri določanju naklona medenice, medtem ko slednje Maykut in sodelavci (2015) v svoji raziskavi niso dokazali. Glede na to, da so Dingenen in sodelavci (2018) za primerjavo pri 3D kinematični analizi vzeli povprečne vrednosti naklona medenice skozi celotno fazo opore, so verjetno njiho- ve ugotovitve v primerjavi z Maykut in so- delavci (2015) bolj natančne. Od omenjenih raziskav so veljavnost 2D video analize za določanje valgusnega položaja kolena na- kazali zgolj Maykut idr. (2015) pri primerjavi vrednosti, odčitanih na desnem spodnjem udu. Razlog za statistično neznačilne kore- lacije pri primerjavi 2D video analize in 3D kinematične analize naklona medenice in valgusni položaja kolena je lahko v tem, da so spremembe teh položajev pri teku majhne, zaradi česar jih je pri 2D video ana- lizi težje zaznati, medtem ko manjša napa- ka pri odčitavanju pomeni večjo relativno napako. Težava pri vrednotenju valgusnega položaja kolena pa je tudi ta, da v srednji fazi opore pride do pridruženih gibov, kot so primik kolka, notranja rotacija kolka in zunanja rotacija kolena, kar pri 2D analizi v čelni ravnini ni vidno, zato lahko pri analizi lažno interpretiramo valgusni položaja ko- lena. Žal nobena izmed vključenih raziskav ni ugotavljala veljavnosti 2D video analize za analizo kotnih položajev v bočni ravni- ni, zato s tem pregledom literature žal ne moremo opisati veljavnosti 2D video ana- lize pri določanju naklona trupa, upogiba kolka, upogiba kolena, upogiba in iztega gležnja in drugih parametrov pri teku. Uporabnost dvodimenzionalne video analize S pomočjo 2D video analize lahko vredno- timo tehniko teka v kontekstu preventive pred poškodbami. Avtorji raziskav pogosto omenjajo večje obsege gibanja v čelni rav- nini kot dejavnik tveganja za razvoj kronič- nih poškodb. Mousavi in sodelavci (2019) so v preglednem članku ugotavljali povezavo med kinematičnimi parametri teka in ten- dinopatijami spodnjih okončin pri tekačih. Ugotovili so, da je izrazita everzija stopala močen dejavnik tveganja za razvoj sindro- ma iliotibialnega trakta, patelarne tendi- nopatije in disfunkcije tetive m. tibialis po- sterior. Pokazali so tudi, da obstajajo zgolj omejeni dokazi, ki povezujejo večji upogib kolena v zgodnji fazi opore in notranjo ro- tacijo stegnenice z razvojem tendinopatij spodnjih okončin. Barton idr. (2009) so na- redili sistematični pregled literature, v kate- rem so raziskovali lastnosti tehnike teka pri Slika 2: Primer 2D video analize teka za najpogostejše parametre: primik kolka/stegnenice (1), kontralateralni spust medenice (2), kot stopala glede na podlago (3) ter naklon golenice (4) ob prvem dotiku podlage ter upogib gležnja (5) in kolena (6) v sredini faze opore (Slika je izdelek avtorjev) iz prakse za prakso 37 osebah s patelofemoralnim sindromom. Ugotovili so, da te posamezniki kažejo večjo everzijo stopala ob začetnem stiku s podlago, večjo zunanjo rotacijo kolena v trenutku največjega navora iztega v kolenu in večji obseg notranje rotacije stegnenice. Bramah idr. (2018) so s pomočjo kinematič- ne analize pokazali, da poškodovani tekači kažejo spust kontralateralnega dela me- denice in nagib trupa naprej v srednji fazi opore, medtem ko v začetni stik s podlago stopajo z manj upognjenim kolenom in večjo dorzalno fleksijo zgornjega skočne- ga sklepa. Dva izmed najpogostejših de- javnikov tveganja za tekaške poškodbe naj bi bila tudi povečan kontralateralni spust medenice in povečan primik kolka med fazo opore (Davis in Futrell, 2016). Kinema- tični vzorec povečanega kontralateralnega spusta medenice in povečanega primika kolka je bil zasleden pri tekačih s patello- -femoralno bolečino (Neal, Barton, Gallie, O’Halloran, in Morrissey, 2016), medtem ko je zgolj povečan primik kolka pogosto pri- soten pri tekačih s sindromom iliotibialne- ga trakta (Noehren, Hamill, in Davis, 2013). Glede na to, da raziskave kažejo na dobro ponovljivost, kot tudi veljavnost 2D video analize omenjenih telesnih položajev pri teku, se slednja lahko uporabi za ustrezno analizo in korekcijo tehnike teka. Če z video analizo pri posamezniku ugotovimo pove- čan kontralateralni spust medenice in po- večan primik kolka, se slednjemu priporoča implementacija živčno-mišičnega treninga m. gluteus medius in m. gluteus maximus v sam trening ustrezne tehnike teka (Ford idr., 2015). V bočni ravnini se z 2D video analizo pogosto opredeljuje tudi vzorec postavitve stopala na podlago v zgodnji fazi opore. Pri rekreativnih tekačih je zelo pogost začetni stik s peto, pri katerem vrh sile reakcije podlage nastopi bolj zgodaj v primerjavi s tistimi, ki začetni stik s podla- go opravijo s sprednjim ali srednjim delom stopala. Posledično je koleno ob največji sili manj upognjeno in so obremenitve na proksimalne sklepe večje (Gruber, Edwards, Hamill, Derrick, in Boyer, 2017). Poleg pre- ventive pred poškodbami nam analiza teka pomaga tudi pri izboljšanju ekonomičnosti in napredka v športnem dosežku. To dvoje gre pogosto z roko v roki, saj odprava ne- učinkovitih gibanj v čelni ravnini prispeva tako k izboljšanju ekonomičnosti kot tudi zmanjšanju obremenitev sklepov in meh- kih tkiv. Ekonomičnost teka se definira na podlagi energijske potrebe oziroma deleža največje porabe kisika pri submaksimalni hitrosti teka (Saunders, Pyne, Telford, in Hawley, 2004). Dejavniki, ki izboljšajo eko- nomičnost teka, so manjše gibanje mede- nice v vertikalni smeri, večja togost spod- njih okončin, manjši izteg noge ob koncu zadnje faze opore, ohranjanje zamaha rok, poravnava osi sile reakcije podlage in nog med propulzivno fazo in uporaba last- no-izbrane dolžine koraka (Moore, 2016). Dvodimenzionalna video analiza kaže do- bro korelacijo z laboratorijskim zlatim stan- dardom. Zaradi njene enostavnosti, cenov- ne in časovne dostopnosti je uporabna v kliničnem okolju. Za veljavno in zanesljivo merjenje je potrebno biti pozoren na za- dostno kvaliteto videoposnetka, dobro osvetlitev snemanega kadra, postavitev ka- mere, zajem videoposnetka in oddaljenost kamere od merjenca. Avtorji predlagajo, da se snemanje izvaja z visokofrekvenčnimi kamerami (> 120 Hz) v dneh ravninah hkra- ti. Za zagotavljanje ponovljivosti meritev je pomembno, da sta kameri pravokotni na ravnino, ki jo želimo zajemati in da ohranja- mo položaj kamer in kot med ravninama (Souza, 2016). Analiziranje z uporabo zgolj ene kamere je pokazalo veliko variabilnost stopnje ponovljivosti (Kotecki idr.,2015). Za lažjo in natančnejšo analizo kotov in odno- sov med telesnimi segmenti se predlaga previdno označitev kostno-anatomskih točk, pri čemer je za analizo teka običajno smiselno označiti: trnasti odrastek sedme- ga vratnega vretenca, posteriorni superi- orni in anteriorni superiorni trn črevnice, veliki trochanter, lateralno linijo kolenskega sklepa ali lateralni kondil stegnenice, late- ralni maleol, sredino goleni in glavo meta- tarzalne kosti petega prsta. V večini prime- rov zadostuje lepljenje svetlo obarvanega traku (Souza, 2016). Za večjo ponovljivost je smiselno, da se analize lotimo sistematično. Najbolje je, da se analize lotimo od proksi- malnih k distalnim segmentom ali obratno (Souza, 2016). Študije so si nasprotujoče pri vrednotenju ponovljivosti 2D video analize s strani izkušenih ali neizkušenih preisko- valcev, zato je za večjo ponovljivost same video analize priporočljivo urjenje in tudi redno izvajanje analize za vrednotenje tehnike teka (Brunnekreef, van Uden, van Moorsel, in Kooloos, 2005; Reinking idr., 2018). Vrednotenje tehnike teka z video analizo je na terenu tehnično težko izve- dljivo, zato je priporočljivo, da se meritev izvaja na tekaški preprogi. Obstajajo razlike v kinematičnih parametrih pri teku na na- ravni podlagi in tekaški preprogi, a so le-te dovolj majhne, da nam omogočajo veljav- no analizo kljub različnim pogojem (Riley idr., 2008). Za zmanjšanje variabilnosti teka se priporoča 6 do 10 minut ogrevanja na hitrosti teka, pri kateri se nato meritev izva- ja. Raziskava je pokazala, da je potrebnih 6 minut za familiarizacijo s tekom na tekaški preprogi in zmanjšanje variacij v teku (Lav- canska, Taylor, in Schache, 2005). Za natanč- nejše rezultate se pri analizi priporoča vzeti povprečje meritev vsaj sedmih zaporednih korakov (Dingenen idr., 2018). Glede na to, da je ponovljivost 2D video analize pri po- sameznem preiskovalcu nekoliko večja kot med preiskovalci, se svetuje, da analizo pri istem merjencu vedno opravlja isti preisko- valec (Pipkin idr., 2016). Svetujemo, da se za vrednotenje in popravljanje tehnike teka izvaja video analiza v čelni in bočni ravnini, pri čemer se merijo koti v sklepih med po- sameznimi fazami tekaškega cikla. „ Zaključek Dvodimenzionalna video analiza je v pri- merjavi z zlatim standardom, trodimen- zionalno kinematično analizo, precej bolj priročna, enostavna, cenovno in časovno ugodna metoda za analizo tehnike teka. Pregled literature je pokazal dobro pono- vljivost in veljavnost dvodimenzionalne video analize pri analizi sklepnih položa- jev, vzorca postavitve stopala in trajanja posameznih faz tekaškega cikla. Za zago- tavljanje čim večje natančnosti in pono- vljivosti dvodimenzionalne video analize je potrebno slediti opisanim priporočilom in biti pozoren na kakovost videoposnetka, dobro osvetlitev merjenca, ustrezno posta- vitev kamere in stalno oddaljenost kamer od merjenca, koristna je tudi kar najbolj na- tančna označba kostno-anatomskih točk. Kljub temu da je pregled literature poka- zal dobro ponovljivost dvodimenzionalne video analize teka pa je pri odčitavanju in analizi podatkov ter sami interpretaciji po- trebna dodatna pozornost in kritična pre- soja. Ker v pregled vključene raziskave niso ugotavljale ponovljivost in veljavnosti dvo- dimenzionalne video analize vseh telesnih oziroma sklepnih položajev pri teku, je pri analizi rezultatov v povezavi s temi položaji potrebna dodatna previdnost in kritičnost. „ Literatura 1. Barton, C. J., Levinger, P., Menz, H. B., in Web- ster, K. E. (2009). Kinematic gait characteristi- cs associated with patellofemoral pain syn- drome: A systematic review. Gait & Posture, 30(4), 405–416. 2. Booth, F. W., Roberts, C. K., in Laye, M. J. (2012). Lack of exercise is a major cause of 38 chronic diseases. Comprehensive Physiolo- gy, 2 (2), 1143. 3. Bramah, C., Preece, S. J., Gill, N., in Herrington, L. (2018). Is There a Pathological Gait Asso- ciated With Common Soft Tissue Running Injuries? The American Journal of Sports Me- dicine, 46 (12), 3023–3031. 4. Brunnekreef, J. J., van Uden, C. J., van Moor- sel, S., in Kooloos, J. G. (2005). Reliability of videotaped observational gait analysis in patients with orthopedic impairments. BMC Musculoskeletal Disorders, 6 (1), 17. 5. Damsted, C., Larsen, L. H., in Nielsen, R. O. (2015). Reliability of video-based identificati- on of footstrike pattern and video time fra- me at initial contact in recreational runners. Gait & Posture, 42 (1), 32–35. 6. Damsted, Camma, Nielsen, R. O., in Larsen, L. H. (2015). Reliability of video-based quan- tification of the knee- and hip angle at foot strike during running. International Journal Of Sports Physical Therapy, 10 (2), 147-154. 7. Davis, I. S., in Futrell, E. (2016). Gait Retrain- ing: Altering the Fingerprint of Gait. Physical Medicine and Rehabilitation Clinics of North America, 27(1), 339–355. 8. Dingenen, B., Barton, C., Janssen, T., Benoit, A., in Malliaras, P. (2018). Test-retest reliability of two-dimensional video analysis during running. Physical Therapy in Sport, 33, 40–47. 9. Dingenen, B., Staes, F. F., Santermans, L., Steurs, L., Eerdekens, M., Geentjens, J., … Deschamps, K. (2018). Are two-dimensio- nal measured frontal plane angles related to three-dimensional measured kinematic profiles during running? Physical Therapy in Sport, 29, 84–92. 10. Esculier, J.-F., Silvini, T., Bouyer, L. J., in Roy, J.-S. (2018). Video-based assessment of foot strike pattern and step rate is valid and reliable in runners with patellofemoral pain. Physical Therapy in Sport, 29, 108–112. 11. Ford, K. R., Myer, G. D., in Hewett, T. E. (2007). Reliability of landing 3D motion analysis: Im- plications for longitudinal analyses. Medici- ne and Science in Sports and Exercise, 39(1 1), 2021–2028. 12. Ford, K. R., Nguyen, A.-D., Dischiavi, S. L., Hegedus, E. J., Zuk, E. F., in Taylor, J. B. (2015, avgust 25). An evidence-based review of hip-focused neuromuscular exercise inter- ventions to address dynamic lower extremi- ty valgus. 13. Gruber, A. H., Edwards, W. B., Hamill, J., Der- rick, T. R., in Boyer, K. A. (2017). A comparison of the ground reaction force frequency con- tent during rearfoot and non-rearfoot run- ning patterns. Gait & Posture, 56, 54–59. 14. Hespanhol Junior, L. C., Pillay, J. D., van Me- chelen, W., in Verhagen, E. (2015). Meta- -Analyses of the Effects of Habitual Running on Indices of Health in Physically Inactive Adults. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 45(10), 1455–1468. 15. Kotecki K, Rolfing J, Justman M, idr. (2015) Re- liability of a standardized single-camera run- ning gait analysis in active adults. J Orthop Sports Phys Ther.43(1):A68. 16. Lavcanska, V., Taylor, N. F., in Schache, A. G. (2005). Familiarization to treadmill running in young unimpaired adults. Human Move- ment Science, 24(4), 544–557. 17. Lopes, A. D., Hespanhol, L. C., Yeung, S. S., in Costa, L. O. P. (2012). What are the Main Running-Related Musculoskeletal Injuries? Sports Medicine, 42(10), 891–905. 18. Maykut, J. N., Taylor-Haas, J. A., Paterno, M. V., DiCesare, C. A., in Ford, K. R. (2015). Concur- rent validity and reliability of 2d kinematic analysis of frontal plane motion during run- ning. International Journal Of Sports Physical Therapy, 10 (2), 136-146. 19. Moore, I. S. (2016). Is There an Economical Running Technique? A Review of Modifiable Biomechanical Factors Affecting Running Economy. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 46(6), 793–807. 20. Nakagawa, T. H., Moriya, É. T. U., Maciel, C. D., in Serrão, F. V. (2014). Test–retest reliability of three-dimensional kinematics using an elec- tromagnetic tracking system during single- -leg squat and stepping maneuver. Gait & Posture, 39 (1), 141–146. 21. Neal, B. S., Barton, C. J., Gallie, R., O’Halloran, P., in Morrissey, D. (2016). Runners with patel- lofemoral pain have altered biomechanics which targeted interventions can modify: A systematic review and meta-analysis. Gait & Posture, 45, 69–82. 22. Noehren, B., Hamill, J., in Davis, I. (2013). Pro- spective Evidence for a Hip Etiology in Patel- lofemoral Pain. Medicine & Science in Sports & Exercise, 45(6), 1120–1124. 23. Pipkin, A., Kotecki, K., Hetzel, S., in Heider- scheit, B. (2016). Reliability of a Qualitati- ve Video Analysis for Running. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 46(7), 556–561. 24. Reinking, M. F., Dugan, L., Ripple, N., Schle- per, K., Scholz, H., Spadino, J., … McPoil, T. G. (2018). Reliability of two-dimensional video- -based running gait analysis. International Journal of Sports Physical Therapy, 13(3), 453–461. 25. Riley, P. O., Dicharry, J., Franz, J., Croce, U. Della, Wilder, R. P., in Kerrigan, D. C. (2008). A kinematics and kinetic comparison of over- ground and treadmill running. Medicine and Science in Sports and Exercise, 40 (6), 1093–1100. 26. Saunders, P. U., Pyne, D. B., Telford, R. D., in Hawley, J. A. (2004). Factors Affecting Run- ning Economy in Trained Distance Runners. Sports Medicine, 34(7), 465–485. 27. Schache, A. G., Blanch, P. D., Dorn, T. W., Brown, N. A. T., Rosemond, D., Pandy, M. G., … Effect, M. G. P. (2011). Effect of Running Speed on Lower Limb Joint Kinetics. Run- ning Speed on Lower Limb Joint Kinetics. Med. Sci. Sports Exerc, 43(7), 1260–1271. 28. Schurr, S. A., Marshall, A. N., Resch, J. E., in Saliba, S. A. (2017). Two-dimensional video- -analysis is comparable to 3D motion captu- re lower extremity movement assessment. International journal of sports physical the- rapy, 12(2), 163–172. 29. Souza, R. B. (2016). An Evidence-Based Vi- deotaped Running Biomechanics Analysis. Physical medicine and rehabilitation clinics of North America, 27(1), 217–236. 30. Van Middelkoop, M., Kolkman, J., Van Och- ten, J., Bierma-Zeinstra, S. M. A., in Koes, B. W. (2008). Risk factors for lower extremity injuri- es among male marathon runners. Scandi- navian Journal of Medicine and Science in Sports, 18(6), 691–697. Nejc Šarabon Univerza na Primorskem / University of Primorska Fakulteta za vede o zdravju / Faculty of Health Sciences Polje 42 SI-6310 Izola Slovenija nejc.sarabon@fvz.upr.si