letnik CIX - april 2007 ISSN 0350-46907 Varojepod nadzo Staro satje je lahk prekletstvo čebela o tudi IZDELAVA ČEBELARSKE OPREHIE IN TRGOVINA IPSar Delovni čas trgovina: od ponodo//^a do petka od 9.00 do 12.00 m od 13.00 do 17.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00. v- \ AKCIJA! ff I IMATE TEŽAVE PfH PRECEJANJU MEDU? • NUDIMO VAM REŠITEVl CEDILNA POSODA ZA MED 30 KO Predvsem fe nemenjene c^n/u medu ie oö semem (očenfu medu. Postavimo Jo pod oidtočno pipo toiU^ Zgomja odtočna pipe Je namenfeoa pmtakanfu precefenega medu v nl^o posodspodnfa pa sluH 2a konin! Izpust medu Iz posode, Znotr^ posoda se nahajata ^e prečni pre^adnl cedilnl mreh za eafenfe medu. Ob dotoku medu v cedUno posodo se ostarM voska In umazanij dvigujefo prod vrhu In Jih lahko enostsvno posnamete. CedUna mreia se tudi ob celodnevnem točenju ne zamašL CedUna posoda Je v celoti izdelar^a Iz neijavečih materialov. AKaJSKA CENA: 118, 00 € REDNA CENA 129 € Akdjska cena velja od - 30A.2007 oz. do prod^ zalog. N^skcijsk^ cmo mrfprtm&vefe dodaeu pcpuse trt nsve(f»9tsfttc» ugodnosti Nešim zvestim kupcem nudimo KARTICO UGODNOSTI. ma/90č&y0 blago vam lahko oopoiljemo s pahetnc pošto pri gotovinskem nakupu iet>olafske opreme v vrodnosc/ nač 42 < prtznemo čobošsrism z vsifm/no čobelsfsko hskaznico 4% popuste LOQAR TRADE cLo.o. IMakarJeva uHcb 99, Posiovna cona A 4208 Šončur tel.: 04 2S 19 410. faks: 04 25 19 41S o^ošU: info^ogaMrade.si Intomot: vmwJogar-trade.si k UW®DNDK novice iz znanosti in prakse Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Začetek tega leta nam je postregel s precej visokimi temperaturami, neobičajnimi za ta letni čas, to pa je opaziti tudi v naravi. Tako niti ne moremo govoriti, da se narava prebuja iz zimskega spanja, saj ji niti ni uspelo počivati. Podobno, kot se je v tem času dogajalo v naravi, se je dogajalo tudi v Čebelarski zvezi Slovenije. Pridno je izvajala svoje programe in hkrati pripravila tudi programe za prihodnja obdobja. Letos se izteka Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2005-2007, na podlagi katere smo prek različnih ukrepov izvajali programe, ki sta jih financirali Evropska unija in Republika Slovenija. Ukrepi, ki jih bo ČZS - PRO ob pomoči podi-zvajalcev izvajala do 31. avgusta 2007, so: tehnična pomoč čebelarjem (usposabljanje čebelarjev, didaktična oprema, svetovalna služba v čebelarstvu), čebelja varoza (usposabljanje na področju zatiranja varoj), racionalizacija premestitev čebel (vzpostavitev ali obnova stojišč), obnavljanje čebeljega fonda (spremljanje kakovosti čebeljega fonda, investicije v vzrejališča čebeljih matic, vzpostavitev vzrejališča rodovniških čebeljih matic, spremljanje kakovosti vzre-jenih čebeljih matic), kakovost medu (interna kontrola medu, ocenjevanje medu) in aplikativne raziskave v čebelarstvu (karakterizacija slovenskega medu). Prav tako nam je država leta 2005 in 2006 prek gospodarske pomoči - po načelu de minimis - sofinancirala evidentiranje lastnosti čebel, osnovno odbiro in zamenjavo čebeljih matic. Žal, to leto in tudi v prihodnje takšne podpore ne bo več. Leta 2008 bomo vstopili v novo programsko obdobje. Kot sem zapisala v uvodu, smo minule mesece pripravili predlog Programa ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 20082010 in predlog Programa Čebelarske svetovalne službe za obdobje 2008-2014; prvega bosta skupaj financirali Evropska unija in Republika Slovenija, drugega pa samo naša država. Usmeritve smo predstavili tako UO ČZS kot tudi na vseh regijskih posvetih in na obeh ravneh so dobile podporo. Predlog Programa ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 2008-2010 obsega ukrepe, katerih cilji so podpora čebelarstvu predvsem na področju izboljšanja pridelave in posodobitve čebelarstev s sofinanciranjem nakupa pripomočkov, naprav in opreme ter na področjih kakovosti medu in aplikativnih raziskav. Nadaljevanje na naslednji strani ►► dr. Aleš Gregore: Strokovno in raziskovalno delo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v letu 2006 (II. del) Frane Šivie: Čebelarske drobtinice od tu in tam nasveti iz prakse za prakso_ Marija Sivee in Dušan Zunko: Staro satje je lahko tudi prekletstvo čebelarstva Vlado Auguštin: Varoje pod nadzorom Ivan Jurkovič: Satniki delo čebelarja v tem mesecu_ Janez Kropivšek: Čebelarjeva opravila 117 119 121 v AŽ-panjih v aprilu 123 Mihael Kamplet: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v aprilu 125 Mag. Ivo Planinc: Veterinarski nasveti za april 127 iz življenja čebel_ Veroljub Umeljič: Življenje čebelje družine v drevesnem duplu (II. del) 128 medovite rastline_ Robert Brus: Medovite rastline - pravi kostanj (Castanea sativa mill.) (I. del) 131 odmevi in diskusije 133 obvestila, dogodki 136 osmrtnice 140 mali oglasi 142 T INDEX news from science and practical work_ Aleš Gregore, PhD: Professional and Research Work at the Agricultural Institute of Slovenia in 2006 (Part II) 113 Frane Šivie: Beekeepers' News from Here and There 115 practical advice for practical use_ Marija Sivee in Dušan Zunko: Old Honeycombs a Beekeeper's Curse 117 Vlado Avguštin: Varroa Mites Under Control 119 Ivan Jurkovič: Honeycomb Frames 121 beekepers work this month_ Janez Koprivšek: Beekeeper's Chores for Alberti-Žnideršič Hives in April 123 Mihael Kamplet: Beekeeper's Chores for Langstroth Bee Hives in April 125 Ivo Planine, MA: Veterinary Advice for April 127 from the life of bees Veroljub Umeljič: Life of a Bee Family in a Tree Trunk (Part II) 128 forage plants Robert Brus: Forage Plants - Real Chestnut (Castaneva sativa mill.) (Part I) 131 responses and discussions 133 notices, events 136 obituaries 140 small ads 142 Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Fotografija na naslovnici: Franc Šivic Želimo, da bi na podlagi ukrepa Tehnična pomoč čebelarjem omogočili modernizacijo čebelarstev in posodobitev zastarele opreme, saj je ta dotrajana ali neprimerna oziroma ne zagotavlja pridelave varnih čebeljih pridelkov. Z ukrepom Kakovost medu želimo čebelarjem ponuditi nadaljnjo ustrezno podporo pri laboratorijskih analizah njihovega pridelanega medu ter senzoričnem ocenjevanju medu in drugih čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu. Aplikativne raziskave pa bodo namenjene raziskavam na področju izdelkov iz čebeljih pridelkov. V drugem predlogu programa, to je v Programu Čebelarske svetovalne službe za obdobje 20082014 so zapisane prihodnje naloge Čebelarske svetovalne službe. Te se osredotočajo na usposabljanje čebelarjev, usposabljanje otrok, ki so vključeni v čebelarske krožke, dostopnost do strokovne ali poljudne čebelarske literature tako za čebelarje kot tudi za širšo javnost, na svetovalno delo na področju izvajanja splošnih preventivnih ukrepov in higiene v čebelarstvih, na pridobivanje varnega medu in drugih čebeljih pridelkov ter izdelavo razvojnih načrtov za čebelarstva. Nalogam, ki so opredeljene v tem programu, sledijo tudi dolgoročni in letni cilji Čebelarske svetovalne službe. Oba programa smo pod vodstvom g. Boštjana Noča že nekajkrat zagovarjali na pristojnem ministrstvu. Upam, da bosta ostala takšna, kot smo ju predlagali, in da bosta dobila podporo tako na državni kot tudi na evropski ravni. Po sprejetju vseh programov, povezanih s čebelarstvom, pa nas čaka njihova izvedba. Kako bomo izrabili vse te možnosti, ki nam jih bo ponudila država, pa bo odvisno predvsem od čebelarjev samih. Vsekakor vam bomo pri tem v pomoč svetovalci Čebelarske svetovalne službe. Lidija Senič, vodja ČSS Vabilo na 56. redni občni zbor ČZS, ki bo v soboto, 14. aprila 2007, ob 10. uri v prostorih Čebelarskega zveze Slovenije, Brdo pri Lu- kovici 8. Predlog dnevnega reda: 1. Slovesni začetek in izvolitev delovnih organov območnega zbora. 2. Poročilo verifikacijske komisije. 3. Sprejetje sprememb in dopolnitev Pravil Čebelarske zveze Slovenije. 4. Izvedba nadomestnih volitev za predsednika Čebelarske zveze Slovenije in člana Sveta PRO. 5. Razglasitev prejemnikov odličij Antona Janše. 6. Poročilo o uresničitvi delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2006 in predsednikovo poročilo. 7. Poročilo nadzornega odbora. 8. Razprava o poročilih. 9. Potrditev zaključnega računa ČZS za leto 2006. 10. Razrešnica dozdajšnjemu predsedniku in članu Sveta PRO. 11. Letno poročilo o izvajanju ukrepov na podlagi Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2006. 12. Razglasitev volilnega rezultata nadomestnih volitev za predsednika Čebelarske zveze Slovenije in člana Sveta PRO. 13. Sprejetje delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2007. 14. Delegatska vprašanja in predlogi. Občni zbor ČZS je najvišji organ, ki ga sestavljajo delegati članov ČZS. En delegat zastopa enega člana ČZS. Na občnem zboru imajo glasovalno pravico le, če se ga udeležujejo kot delegati, torej s pooblastilom društva oz. zveze. Delegati morajo biti člani ČZS. Občni zbor je javen, zato se ga lahko udeležijo tudi drugi, vendar nimajo pravice do glasovanja.^ Franc Čebulj, predsednik ČZS ^ nnani i¥ ^^^^^^ CENA AZ-SATNIC IZ VOSKA, ANALIZIRANEGA ^ HWHULu VSEBNOST PARAFINA IN PESTICIDOV «lUiltlllA _ ugopho! ANALIZO JE OPRAVIL ČEBELARSKI INŠTITUT V HOHENHAIMU. Certifikat priložimo. Teža 80 g, globoke celice, ugodne cene za društva: Satnice I. vrste po 0,66 EUR (158,10 SIT)/kos za večje količine. Satnice II. vrste po 0,58 EUR (138,99 SIT)/kos za večje količine. Naročite po tel.: 01 898 52 90, faks: 01 898 43 47, e-pošta: PRODAJA@AGROLITSI. Lahko jih kupite tudi v naših prodajalnah: VRTIČEK, Zadobrovška cesta 29, Lj.-Polje; Kmetijska preskrba, Juričeva 14, Šmartno pod Šmarno goro; Kmetijska preskrba Trbovlje, Trg Franca Fakina 30; Kmetijska preskrba Izola, Kajuhova ulica, ali na naslovu: Agrolit, Graška cesta 25a, 1270 Litija. Boštjan Noč - kandidat za predsednika ČZS Sem Boštjan Noč, rojen 5. 4. 1974, iz Žirovnice, rojstne občine Antona Janše. Zaposlen sem v Diagnostičnem centru Bled. V občini Žirovnica sem dejaven v številnih društvih: od leta 2002 sem predsednik Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske, od letos sem tudi občinski svetnik občine Žirovnica in predsednik odbora za negospodarske in družbene dejavnosti. Politično nisem opredeljen, torej sem glede tega povsem »neodvisen«. Že od malih nog sem čebelar, saj je čebelarstvo že več rodov družinska tradicija. Čeprav čebelarim z 250 družinami, sem po srcu pravzaprav ljubiteljski čebelar. Moja velika ljubezen do čebel me je vodila do ustanovitve Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske, katere predsednik sem že drugi mandat. Cilj ustanovitve zveze je bil predvsem združiti moči vseh gorenjskih čebelarjev in izboljšati razmere za čebelarje. O uspešnosti delovanja pričajo uspešno končani projekti in številna priznanja. Moram priznati, da sem ponosen na svoje delo in na delo članov, ki dejavno prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev. Zavedam se, da brez sodelovanja ni uspehov. Z vključitvijo v vodstvo ČZS sem podrobneje spoznal probleme slovenskega čebelarstva. V teh letih sem bil odgovoren za stike z državo, UO ČZS pa me je imenoval tudi za vodjo priprave in izvedbe programov na področju čebelarstva (Uredba 2004, Uredba 2005-2007, Uredba »panjski listi«, priprava programov za obdobje od 2008-2010 in priprava programa državne pomoči za obdobje od 2007-2013). Spoznal sem, kako zelo pomemben je sleherni čebelar, ne glede na število panjev, s katerimi čebela-ri, in ne glede na kraj bivanja, saj ima vsak specifične probleme, ki so zanj zelo pomembni. Ker vem, da je na področju čebelarstva mogoče še veliko postoriti, sem pripravil svoj pogled na ČZS v prihodnje. Menim, da lahko na podlagi idej čebelarjev, z zavzetim delom zaposlenih na ČZS in s preudarnim vodenjem naše organizacije storimo še korak naprej. Prav v teh dneh skupina, ki jo vodim, končuje programe čebelarstva za prihodnja leta in zdi se mi pomembno, da to delo nadaljujemo. Prav iz navedenih razlogov sem se odločil kandidirati za predsednika ČZS. Pripravil sem tudi obširen program na desetih straneh, žal pa zaradi pomanjkanja prostora ne more biti objavljen v naši reviji. Vsi, ki ga želite prebrati, ga lahko najdete na spletni strani ČZS in na inter-netni strani http://www.kranjskacebela.si/, lahko pa Vam ga tudi pošljem po elektronski pošti. Moj elektronski naslov je: bostjan.noc@telemach.net. Boštjan Noč Predstavitev kandidatov za člana sveta Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo MARKO DEBEVC S čebelarjenjem, ki je družinska tradicija, se skupaj z očetom ukvarjam že od sedmega leta starosti. Zato me je kot mladega čebelarja pot vodila na Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani, po končani srednji šoli pa sem študij nadaljeval na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani. Med študijem sem pri prof. dr. Jožetu Riharju študiral tudi čebelarstvo. V začetku osemdesetih let sem bil štiri leta član upravnega odbora ČZS. V tem obdobju sem veliko sodeloval z dr. Janezom Poklukarjem, ki je bil že na fakulteti moj starejši študentski kolega. Kmalu me je navdušil za vzrejo matic, ki se je pozneje organizacijsko in selekcijsko preselila na Kmetijski inštitut Slovenije. V prvi letih vodenja selekcije in vzreje matic na KIS-u sem kot njegov strokovni sodelavec sodeloval tudi pri njegovem delu. Od leta 1983 - tedaj sem bil najmlajši registrirani vzrejevalec matic - tudi sam vzrejam matice. Od tega leta čebelarim z 200 do 300 čebeljimi družinami in vzredim od 1000 do 1200 čebeljih matic na leto. Leta 1990 sem ustanovil prvo zasebno čebelarsko podjetje v Sloveniji. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo čebelarske opreme, z vzrejo matic, vzrejo čebeljih družin in s strokovnim svetovanjem na področju čebelarstva. Dandanes obvladujemo približno 10 različnih vrst proizvodnje na področju čebelarstva. Doslej se imel tudi približno 200 čebelarskih predavanj po celotni Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. V petindvajsetih letih, kolikor se ukvarjam z vzrejo matic, sem pridobil veliko strokovnih izkušenj ter tehničnega in selekcijskega znanja. Zato bom svoje strokovno znanje koristno uporabil pri delu v PRO. Ker zelo dobro poznam celotno čebelarsko problematiko v Sloveniji in delno tudi v Evropi, in to skoraj na vseh področjih čebelarstva, menim, da bi s svojim članstvom v PRO (tudi možnost prevzema predsedstva PRO) lahko koristno pripomogel k izboljšanju delovanja in strokovnosti te organizacije. Čebelarski pozdrav, Marko Debevc FRANC ŠMERC Sem Franc Šmerc, univerzitetni diplomirani inženir zootehnike, iz Podgo-re 40b, Šmartno ob Paki. Star sem 49 let, rodil sem se 14. 2. 1958 v Celju. Osnovno šolo sem končal v Šmartnem ob Paki, na Gimnaziji Celje pa sem maturiral leta 1977. Na Biotehniški fakulteti sem na Oddelku za zootehniko diplomiral junija 1982. Od julija 1982 do 31. 12. 1993 sem delal v podjetju Hmezad Kmetijstvo Žalec, po enoletnem pripravništvu kot tehnolog za živinorejo. Moje delo je bilo predvsem selekcija in prehrana govedi. Ker zaradi odprave govedorejske proizvodnje moje delovno mesto ni bilo več potrebno, sem bil kot tehnološki presežek od 1. 1. 1994 do maja 1996 prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, tedaj pa sem bil zaradi bolezni invalidsko upokojen. V obdobju, ko so na KIS-u ustanavljali selekcijsko službo za kranjsko čebelo, sem kandidiral na to delovno mesto, a sem na prigovarjanje, žal, že pokojnega kolega Janeza Poklukarja to delo prepustil njemu, saj se mi je takrat rodila druga hči, poleg tega pa sem začel graditi hišo. Za to odločitev mi ni bilo nikoli žal, ker je služba začela delovati uspešno in tudi dandanes dosega odlične rezultate. Vseskozi sem spremljal področje selekcije kranjske čebele, o tem pa govori tudi moj prispevek v 11. št. Slovenskega čebelarja leta 1984. Leta 2004 sem kandidiral za člana komisije za vzrejo matic, vendar je bila ta nato ukinjena. Namesto te komisije je bila ustanovljena Priznana rejska organizacija in v njen svet so bili izvoljeni drugi kandidati. Zdaj kandidiram na izpraznjeno mesto člana v svetu Priznane rejske organizacije, ker želim s svojim znanjem, sposobnostjo timskega dela in dela nasploh, prispevati k ohranitvi in uspešnemu napredku kranjske sivke. Čebelarim od maja 1972, član ČZS pa sem od leta 1973. Zdaj čebelarim s 25 družinami. Drugo leto sem predsednik ČD Šmartno ob Paki, v obdobju med letoma 1980 in 1999 pa sem bil tudi tajnik društva. V šolskih letih 1986/87 in 1987/88 sem bil na domači osnovni šoli mentor čebelarskega krožka. Lani, po ustanovitvi ČZ SAŠA, ki združuje čebelarje na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, sem postal član UO ČZ SAŠA in tudi član več njenih komisij. Leta 1986 sem pri Medexu opravil praktično usposabljanje za pridobivanje matičnega mlečka. Leta 1987 sem pod strokovnim vodstvom KIS-a vzre-jal matice, a zaradi pomanjkanja časa tega dela nisem nadaljeval. Že pred tem sem prevažal čebele na akacijevo pašo v Podravino ter na kostanjevo, smrekovo in hojevo pašo po Sloveniji. V obdobju med letoma 1988 in 1993 sem imel tudi svoj tovornjak za prevoz čebel. V minulem letu sem opravil vsa izobraževanja (tehnologija čebelarjenja, varna hrana in zatiranje varoje), ki so po programu ČZS-PRO potekala v Mozirju, ter dvodnevni teoretični del vzreje matic na Brdu, obljubljeni praktični del na Zelenici pa žal ni bil izveden. Zdaj sem na ČZS prijavljen v program za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar. Tudi v tej izobraževalni sezoni ČZS-PRO sem se udeležil vseh predavaj v Mozirju, prijavljen pa sem še na tečaj vzreje matic na Zelenici. Dejaven sem tudi v domači občini Šmartno ob Paki. V prejšnjem mandatu sem bil predsednik nadzornega odbora občine, zdaj pa sem njegov podpredsednik. Obvladam delo z računalnikom in elektronsko komuniciranje. Pri moji kandidaturi me podpirajo žena, vsi trije otroci (študenti), člani matičnega ČD ter člani UO ČZ SAŠA. Moj program: PRO mora postati prepoznaven dejavnik strokovnega dela v čebelarstvu na Slovenskem. V organizacijo se mora vključiti vsak slovenski čebelar, ki mu je mar za obstoj čiste kranjske čebele, ne glede na velikost njegovega čebelarstva in ne glede na to, ali je član ČZS ali ne. PRO mora znati pridobiti strokovne podlage, da bo ČZS z argumenti zastopala čebelarje v pogovorih z državo glede davčne in kmetijske (FFS) zakonodaje, v pogovorih z VURS-om pa glede postopkov pri prevozih in prodaji čebel. Osrednja dejavnost PRO pa je selekcijsko in rejsko delo skupaj s KIS. Franc Šmerc, univ. dipl. inž. zoot. J12. Slovenski čebeu\r 4/2007 I i-.' »t Q NA KMgTDJ® E M dnŠT D ®L®W@NDJ@ V LETU Besedilo: dr. Aleš Gregore, Kmetijski inštitut Slovenije (DD. DEL) b) Delovna skupina za priznavanje plemenišč čebeljih matic je spomladi 2006 pregledala vsa čebelarstva, prijavljena za vzrejo matic. Delovna skupina je pri pregledu na terenu potrdila 86 matičnih družin in predlagala eno vzrejališče za vzrejo rodovniških matic, preostala vzrejališča pa za vzrejo gospodarskih matic. Pomembni merili sta tehnična usposobljenost in možnost vzreje matic zahtevane kakovosti. Pri tem so bila upoštevana določila pravilnika, ki opredeljujejo pogoje vzreje in rejski program za kranjsko čebelo. Vsi odbrani matičarji imajo rodovniško številko in predstavljajo visoko kakovosten plemenski material, ki je namenjen vzreji matic. Posamezni vzrejevalci so tako pridobili vsaj eno vzrejno matično linijo. V vzrejališču rodovniških matic so bili določeni tudi trotarji. Testirani material je arhiviran na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Spremljanje zdravstvenega stanja za potrebe izvajanja programa Vzreja je ustrezala zahtevanim merilom tudi na področju zdravstvenega stanja plemenskih čebel. Rejci sami zagotavljajo izvajanje osnovnih in splošnih preventivnih ukrepov. Na podlagi »Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2006« so bile čebelje družine v odobrenih vzreja-liščih pregledane na: • hudo gnilobo, • tropilelozo, • navzočnost malega panjskega hrošča. Na podlagi tega letnega programa je VF-NVI opravil tudi pregled skupnega vzorca čebel delavk iz čebelnjaka na: • nosemavost (navzočnost spor N. apis) in • pršičavost (Acarapis woodi). Rodovniška knjiga za kranjsko čebelo Rodovniška knjiga za kranjsko čebelo je zasnovana na podlagi operacijskega sistema Windows in relacijske podatkovne zbirke Oracle. Vsaka matica ima poleg rodovniške številke še zapis o letu rojstva, vzrejevalcu, barvi in številki hrbtne oznake, rodovniško številko matere in trotarjev (če so znani, navadno le pri rodovniških maticah), datumu oprašitve oz. datumu prodaje, tipu oprašit-ve in kupcu matice. V Rodovniški knjigi sta še seznam vzrejevalcev in seznam čebelarjev. Preglednica: Število matic v Rodovniku kranjske čebele, vpisanih po letih Leto rojstva matic Od tega Prodaja rodovniških doma EU zunaj EU 2003 196 16 196 - - 2004 3.563 15 3.083 426 54 2005 12.461 100 8.646 3.443 372 2006 12.773 104 9.401 2.892 480 c) Razvojno delo in sodelovanje z izvajalci selekcijskih programov kranjske čebele v tujini Umetno osemenjevanje čebeljih matic v letu 2006 Pri rejskem delu je pogosto zahtevano kontrolirano parjenje, to pa v čebelarstvu ni vedno lahko dosegljivo, saj se reproduktivne živali, to je matice in troti, parijo v zraku. Troti in matice lahko preletijo več kilometrov dolge razdalje, ovira ni niti višinska razlika do 500 m. Poleg tega se matica med svatbenim letom opraši z več troti. Za to, da bi med seboj parili le točno določene linije matic in trotov, marsikje po svetu postavljajo pleme-nilne postaje, vendar morajo biti te na izoliranih mestih, kjer v polkrogu vsaj 10 km ne sme biti nobenega drugega čebelnjaka. V Evropi so take postaje postavljene v hribih ali na otokih. Druga možnost za kontrolirano parjenje je umetno osemenjevanje, ki v primerjavi z oprašitvijo v naravi ni odvisno od vremenskih razmer, omogoča pa tudi uporabo različnih linij trotov (genetsko bolj variabilnega materiala), raziskovanje genetike čebel, hkrati pa je ta tehnika tudi odlično orodje za selektivno vzrejo. To je postopek, pri katerem je nabrano seme trotov z aparaturo za osemenjevanje injicirano v reproduk-tivni organ matice. Letu 2006 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije usvojili postopek umetnega osemenjevanja čebeljih matic. Za potrebe razvoja smo leta 2006 v čebelnjaku Kmetijskega inštituta v Seničnem osemenili 148 matic. Deset umetno osemenjenih matic smo dali tudi v čebelje družine. Pri preostalih maticah smo uspešnost osemenitve za potrebe razvoja preverjali s pregledom semenske mošnjice (spermateke). Sodelovanje z izvajalci selekcijskih programov kranjske čebele v tujini V Bologni v Italiji je bil 16. in 17. januarja 2006 delovni sestanek skupine za selekcijo in vzrejo čebel, ki deluje v okviru evropskega združenja raziskovalcev čebel EurBee. Sestanek je organiziral italijanski čebelarski inštitut v Bologni, udeležili pa so se ga predstavniki inštitutov iz Češke, Hrvaške, Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Slovaške in Norveške. Razpravljali so o selekciji in vzreji čebeljih družin in matic pri različnih rasah čebel ter o rejskih programih, ki jih izvajajo v različnih delih Evrope. Poudarek je bil tudi na možnostih ohranjanja posameznih čebeljih ras na njihovih avtohtonih območjih, s poudarkom na temni čebeli v Franciji. Člani delovne skupine so predstavili izsledke raziskav in dela na področju selekcije v minulem letu ter metode ocenjevanja posameznih lastnosti čebel, ki jih v okviru rejskega programa vrednotimo v različnih delih Evrope. Tema sestanka je bila tudi usmeritev dela skupine v prihodnjem obdobju. V ospredju bosta predvsem določanje enotnih meril pri ocenjevanju lastnosti čebeljih družin, vključenih v rejski program, in izobraževanje čebelarjev. Na sestanku smo sodelovali s temo o metodah selekcije in posebej izvajanja osnovne odbire v Sloveniji ter v diskusijah, ki so potekale v okviru sestanka. V okviru izvajanj strokovne naloge se je na delovnem obisku za potrebe izvajanja umetnega osemenjevanja matic mudila dr. Mirka Lutzova s čebelarskega inštituta v Dolu (Praga, Češka). Relativni odpad varoj (%) v družinah, v katerih smo varoje zatirali s flumetrinom in fluvalinatom. Prikazana so obdobja pred zatiranjem, naravni odpad in odpad po zatiranju na lokaciji Lesce. Zvezdica prikazuje opazno povečanje odpada varoj v primerjavi s prejšnjim merjenjem. Razvojno delo za potrebe strokovnih nalog in vzreje smo izvajali tudi na področju možnosti za zmanjševanje napadenosti čebeljih družin z varojo s fluvalinatom ali flumetrinom. Leta 2006 smo v 47 čebeljih družinah na stojiščih v Seničnem in v Lescah na Gorenjskem stalno spremljali razvoj varoj in v zvezi s tem zapisovali vse posege. V poskusnih družinah smo uporabili akari-cida fluvalinat (Apistan) in flumetrin (Bayvarol). Cilj spremljanja varoj in uporabe sredstev je ugotoviti tolerančno mejo čebeljih družin. V nadaljevanju bomo čebelje družine uporabili za odbiro in vzrejo. d) Raziskovalno delo V okviru raziskovalne dejavnosti smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije končali raziskavo z naslovom: »Toksikološko in imunohistokemično testiranje čebel po dajanju oksalne kisline ali rotenona«. Preučevali smo vpliv dajanja raztopine oksalne kisline ali rotenona na čebeljo zalego in na čebele delavke v kletki ter uživanja različnih koncentracij oksalne kisline in delovanja 3 % raztopine oksalne kisline na srednje črevo čebele. Opravljene raziskave so pomembne za načrtovanje uporabe različnih sredstev in izbiro ustrezne koncentracije raztopine oksalne kisline v čebelarstvu za zatiranje varoj v čebelji družini. Čebele so po dajanju rotenona pogosteje odstranjevale pokrovce pokrite zalege kot po dajanju oksalne kisline v sladkorni raztopini (OA). Rotenon (1 %) je povzročil 75 % izločitev zalege iz satja s pokrito zalego, OA (3 %) 18 % izločitev zalege, kontrolno zatiranje z vodo pa je povzročilo 13 % odstranitev zalege. Po zdravljenju čebel, ki so bile zaprte v kletki, z 1 % rotenonom, s 3 % OA ali s kontrolno sladkorno raztopino, so te odmirale v razmerju 10,9 %, 5,1 % in 1,9 %. Rotenon je povzročil značilno večje odmiranje (P 0.05) zalege in odraslih čebel kot dajanje OA (3 %). Raztopine 3 % OA/32 % sladkorja, 3,4 % OA/47,6 % sladkorja, 3.7 % OA/27,1% sladkorja (w/w) in kontrolna raztopina 32 % sladkorja je povzročila 11 %, 14 %, 11,2 % in 6,5 % smrtnost čebel. Individualno zdravljene čebele so konzumirale večjo količino 3 % OA kot bolj koncentrirane raztopine OA. Na podlagi imunohistokemične preiskave smo po dajanju 3 % raztopine OK ugotovili 69 % nekrotično propadlih celic epitelija srednjega črevesa. Normalno odmiranje celic je približno 8 %. Leta 2006 smo izvedli tudi strokovno spremljanje in vrednotenje neposrednega testiranja čebeljih družin. Potek in rezultate naloge smo v celoti objavili v Slovenskem čebelarju 2006, št. 11, str. 294-296. Kontaktna oseba: dr. Aleš Gregorc Sodelujoči: Marjan Kokalj, Peter Podgoršek, Maja Ivana Smodiš Škerl, dr. Drago Babnik; Vesna Lokar j ©D TU DN TAM ryi Besedilo in slika: Franc Šivic Francija Globalizacija je neusmiljena. Poleg redkih dobrih stvari povzroča tudi veliko slabih. Ena izmed teh je odkritje nove vrste sršena, ki so ga našli v pokrajini Lot-et-Garonne in katerega prvotna domovina je severna Indija, Butan in vzhodna Kitajska. Njegovo latinsko ime je Vespa velutina. V Francijo je prispel kot slepi potnik v obliki roja, skrit med lončeno posodo iz Kitajske. Po zunanjem videzu se skoraj ne razlikuje od evropskega sršena (Vespa crabo), čeprav je nekoliko manjši, precej drugačno pa je njegovo vedenje. V Franciji se je dobro privadil na podnebje, saj je podobno tistemu v njegovi domovini. Gnezda gradi visoko v krošnjah iglavcev, kjer so varna pred pogledi ljudi. Razmnožuje se izjemno hitro in se širi zlasti po gozdovih. Menda je že popolnoma osvojil največji evropski gozd Landes, zato bodo zaman vsi poskusi, da bi tega nepovabljenega gosta zatrli, še preden se bo utegnil preseliti kam drugam. Boj s sršeni Nevaren je zlasti za čebele, ki jih množično napada kar v panjih in odnaša v svoje gnezdo za hrano ličinkam. Ne zadovolji pa se samo z odraslimi čebelami kot njegov evropski bratranec, ampak žre tudi zalego, tako da lahko v kratkem uniči celotno čebelje gnezdo. Francoski čebelarji so zaskrbljeni. Poleg azijske noseme in zastrupitev, ki so zdesetkale francoske čebelnjake, jih čaka zdaj še boj z azijskimi sršeni. Pred dvajsetimi leti sem med drugim v delti Nila obiskal enega največjih egiptovskih čebelarjev. Bil sem presenečen, ko mi je predstavil enega izmed svojih delavcev in mi povedal, da je njegova edina naloga pobijanje nadležnih sršenov pred panji. Teh je v nekaterih letih ob Nilu toliko, da bi uničili vse čebele, če jih ne bi sproti fizično uničevali. Ali bomo tudi slovenski čebelarji prisiljeni postati po-bijalci te nadloge, če se bo azijski sršen pojavil pri nas? Italija Poklicni čebelarji na Apeninskem polotoku so obupani. V drugi polovici minulega leta so zaradi varoze in nove azijske noseme izgubili veliko čebeljih družin. Zdaj pa jih skrbijo neprodane zaloge lani pridelanega medu. Domači trgovci z medom po smešno nizkih cenah kupujejo med iz čezmorskih držav in se ne zmenijo za domači med, ki tujemu ne more konkurirati. Nič ne pomagajo zatrjevanja čebelarjev, da je italijanski pridelek boljši in bolj zdrav, zato pa nekoliko dražji. Trgovska logika je neusmiljena. Povprečni italijanski porabnik je še vse premalo ozaveščen, da bi bil za domači med pripravljen plačati dvakrat ali celo trikrat višjo ceno kot za tujega, uvoženega, kot se to dogaja v sosednji Avstriji. Tudi klici na pomoč državi so zaman. Ta jim skuša pomagati z milejšo davčno politiko in z regresom za gorivo, bolj pa jim, žal, ne more. Pred nekaj leti so se poklicni čebelarji pritoževali in državo prosili za pomoč, ker zaradi suše niso nič točili, zdaj pa jo prosijo, naj jim kako pomaga, ker je medu preveč in ga ne morejo prodati. Nihče več ne ve, kako priti iz tega začaranega kroga. Menda se zdi še najbolj smiselna izjava enega od večjih poklicnih čebelarjev, da se bo zaradi negotove prihodnosti raje prekvalificiral, torej spremenil poklic, in da bo v prihodnje čebelaril le še z manjšim številom panjev za svoje lastno veselje. ZDA Te dni je obup zajel tudi številne ameriške čebelarje. Profesor Jerry Bromenschenk z Univerze v Mon-tani poroča, da je zaradi neke »skrivnostne« bolezni v zadnjih tednih zime ponekod pomrlo tudi do 80 % čebeljih družin, preostale pa so tako oslabljene, da je v panjih le še za pest čebel z matico. Za številne poklicne čebelarje je poglavitni vir preživetja denar, ki ga dobijo od lastnikov sadnih plantaž za opraše-vanje. Ti čebelarji zdaj ne morejo izpolniti svojih pogodbenih obveznosti do sadjarjev, tako da bodo poleg izgube medu še ob dohodek zaradi neizvedenega opraševalnega servisa. Dave Hackenberg, poklicni čebelar iz Pennsylvani-je, je izgubil 2000 čebeljih družin. Po njegovi oceni bo letos izgubil 350.000 dolarjev dohodka, to pa utegne resno zamajati ekonomske temelje njegovega čebelarskega podjetja. Kaj je vzrok za tako velike izgube čebel, strokovnjaki za zdaj še ne vedo. Jeff Pettis, raziskovalec na kmetijskem oddelku v Beltsvillu (Maryland), domneva, da je vzrokov lahko več. Med njimi sta varoza in poman-kanje cvetnega prahu, ne izključuje pa tudi povezave z azijsko nosemo, ki je zdesetkala čebelje družine v Španiji. ZDA Skupina znanstvenikov z Univerze v Minnesoti je dve leti pri dveh skupinah čebeljih družin primerjala odpornost na varojo. V prvi so bile tiste čebele, ki so ob testiranju čistilnega nagona pokazale nadpovprečne rezultate pri odstranjevanju mrtve zalege iz zamrznjenih satov. V drugi, kontrolni skupini so bile povprečne čebelje družine. Ko je bil poskus končan, so znanstveniki ugotovili, da so bile čebele iz prve skupine nekoliko manj okužene od kontrolnih, vendar bo treba zdaj še dodatno raziskati, koliko je tak čistilni nagon deden. Ta poskus je znova pokazal, kako težavna, dolgotrajna in negotova je pot pri iskanju čebeljih rodov, ki bi bili tako odporni proti varoji, da čebelarjem ne bi bilo treba uporabljati nikakršnih zdravil. Argentina V to državo se je v obdobjih med obema svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni naselilo veliko ljudi iz Evrope. V okolici letoviškega mesta Mar del Plata (Srebrno morje), ki leži nekaj sto kilometrov južno od Buenos Airesa, je veliko italijanskih priseljencev, med njimi pa je tudi kar precej čebelarjev. Številni so začeli čebelariti iz veselja do čebel, ker pa so zahodno od omenjenega mesta velikanske površine kulturnih in divjih medovitih rastlin in so letni donosi tudi do 100 kg na panj, so nekateri med njimi postali poklicni čebelarji. Da bi čebelarsko stroko čim bolj približali mladim, vsako leto v začetku marca v Mar del Plati pripravijo mednarodno razstavo in posvetovanje o različnih aktualnih temah. Letos so kot predavatelje povabili tudi nekatere priznane raziskovalce in čebelarske strokovnjake iz Italije, zlasti specialiste za ostanke v medu. Vemo, da so imeli Argentinci v preteklosti zaradi ostankov antibiotikov veliko težav pri prodaji svojega medu v Evropi. Tako se želijo zdaj ob pomoči čebelarskih strokovnjakov iz Italije usposo- biti za pridobivanje neoporečnih čebeljih pridelkov in hkrati še bolj povezati svojo skupnost v tej južnoameriški državi z matično domovino. Tudi med slovenskimi priseljenci v Argentini je nekaj navdušenih čebelarjev. Pred sedmimi leti sem obiskal enega izmed njih, ki je imel tedaj kljub razmeroma visoki starosti več kot tisoč naseljenih nakladnih panjev. To je bil g. Franc Vidic iz znanega turističnega kraja Villa Gesell, sicer pa rojen v Radovljici, kjer ima številne sorodnike. Francija Kaj bo z našimi gozdovi v prihodnjih desetletjih? To se sprašuje francoski gozdar Didier Lorette v svoji najnovejši knjigi Vrednotenje podeželja in pogozdovanje s selekcionirano akacijo. Zaradi segrevanja ozračja se bo začela spreminjati tudi struktura francoskih gozdov. Že zdaj se zelo hitro suši hrast, ki je bil vedno simbol trdnosti in kakovosti. Avtor v svoji knjigi trdi, da ga lahko vsaj delno nadomesti selekcionirana akacija ali pravilneje robinija, katere les ima podobne lastnosti kot hrastovina, vendar je veliko bolj prilagojena toplejšemu podnebju, ki se nam obeta v Evropi. Madžari so v zadnjih petdesetih letih vzgojili vrsto zanimivih klonov robinije, ki imajo ravna debla in ki omogočajo pridobivanje kakovostnega lesa za pohištveno industrijo. Poleg tega je to hitro rastoča drevesna vrsta, podobno kot topol, in ima neverjeten letni prirastek, kar 10 m' na hektar. Zakaj bi torej ne izrabili selekcijskega dela madžarskih gozdarskih strokovnjakov z dr. Belo Keresztesijem na čelu in zakaj ne bi začeli na podlagi njihovih izkušenj tudi v Franciji zasajati plantaž izbranih klonov robinij? Navsezadnje je bil francoski vrtnar Jean Robin tisti Evropejec, ki je iz Amerike prinesel prvo sadiko robinije, tako da je ta nova vrsta po njem dobila tudi ime. In zanimivo, Robinova robinija, mati vseh evropskih robinij, še vedno raste v pariškem botaničnem vrtu. Pa še to: Na Madžarskem so imeli leta 1980 kar 270.000 hektarjev robinijevih sestojev, v Franciji pa samo približno 100.000 hektarjev, in še to po večini v trikotniku med Parizom, Lionom in Belfortom. Velike možnosti za nove nasade so predvsem na južnih območjih Francije, še posebej v Provansi, kjer robinija tudi najbolje medi. Kaj ko bi začeli tudi naši gozdarji razmišljati podobno kot razmišljajo njihovi kolegi na Madžarskem in v Franciji! Viri: Apidologie, 38(2007), 67-76. Abeilles et Fleurs, št. 678, dec. 2006. The black locust, Budapest, Akademiai Kiado. Ina Comunicazioni, Bologna, feb. 2007. Internet. j ©T P ©ATJE JE H R tudd 1KLETSTW© ČEBELARSTVA Naš način kuhanja starega satja v Čebelarstvu LUČKA Besdilo in fotografije: Marija Sivec in Dušan Žunko Aprila iti maja se pri čebelah začtie živahtio delo. Marsikateri, če ne kar vsi ljubitelji čebel, nestrpno čakamo sezono. Vse naše delo, ves naš trud bo poplačan tako ali drugače - z zadovoljstvom zaradi zadovoljstva samega ali z zadovoljstvom zaradi polnih posod medu. Sploh ni pomembno, koliko panjev ima čebelar, kajti vsak, ki dela s srcem in z razumom in ki zna delati s čebelami, se bo potrudil, da bo od njih dobil kar največ. In zato bo v to tudi največ vložil. Obstaja nekaj zlatih čebelarskih pravil, ki bi jih moral vsak čebelar poznati in se jih tudi držati. Eno izmed njih pravi, da je treba vsako leto zamenjati četrtino do tretjino vsega satja v panju. Večina slovenskih čebelarjev čebelari v AŽ-panju z dvajsetimi sati. Zanje bi to pomenilo, da morajo vsako leto zamenjati po 5 do 7 starih satov s satnicami. Saj marsikdo bi jih, toda kam shraniti satje do jeseni, kako ga zavarovati pred veščo in kako ga predelati, potem pa še očistiti satnike, očistiti utore, napeti žico ^ Da se ti zmeša! Pri nas smo ta problem rešili na zanimiv način, tako da postopek ni več mučen, temveč je osredotočen na nekaj delovnih dni. Imeti moramo samo primeren prostor, 220-litrski (lahko tudi manj) kotel na drva (aluminijast kotel ni primeren, ker ga lug razžre), star boben pralnega stroja in nekaj znanja. Na dan lahko ena oseba skuha do 600 satov, izkoristek voska je višji, kot pri drugih načinih, satniki ostanejo nepoškodovani in večina žic celih. Zanimivo? Kotel je iz nerjaveče pločevine, pod njim je kurišče na drva, pri dnu ima izpust. Ima tudi lastno vodovodno pipo. Pod stropom je kovinska cev, po kateri drsi škripec za dvigovanje satov. Ob kotlu je miza, na kateri je nosilec za 15 satov. Nosilec je narejen iz dveh ploščatih, nerjavečih, križno položenih trakov, na katere so za višino 15 satov privarjene kovinske palice, ki imajo zgoraj navoj. Drugi križ ima ob koncih krakov luknje, nasadimo ga na spodnje palice in privijemo z maticami. Ima ročaj, okrog katerega ovije-mo zanko vrvi, ki je napeta prek kolesca, tako da vse skupaj lahko dvignemo, povlečemo nad kotel in spustimo v vrelo vodo. Poleg tega sate s palico pritrdi na dno kotla, da sati ne zlezejo iz vode. Vosek s srajčkami priplava na površje, tako da ga lahko poberemo ter skupaj z vodo s korcem preložimo v jutasto vrečo, ki je v centrifugi. To vlogo pravzaprav opravlja vodoravno položen boben pralnega stroja. Seveda mora biti vreča iz jute dovolj velika, da se prilega obodu, Kuhanje starega satja s satniki v vreli vodi. tako da je vrtenje ne raztrga. Cel boben pokrijemo s pokrovom, da je manj upora zraka in da se vreča ne ohlaja. Vosek steče iz bobna v zbiralno posodo. V tej posodi je najprej veliko vode, ki jo zajemamo v kotlu skupaj z voskom, potem pa jo, ko je posoda polna, pri dnu odtočimo in vlijemo nazaj v kotel. Ker je vosek na vrhu, ima čas, da se počasi ohlaja, ob tem pa se v njem poseda tudi vsa umazanija. Ko je Kotel s pipo za dotok sveže vode Centrifugiranje prekuhanih satov v predelanem starem pralnem stroju posoda polna voska in že teče pri spodnji pipi, naredimo kolač. V plastično 27-litrsko vedro nalijemo vosek do 10 cm pod vrhom in ga zalijemo z nekaj litri vroče vode. Potem v vedro za nekaj časa potopimo še potopni grelec za med in naslednje jutro bo vosek zanesljivo lep kot sonček. Na skuhan sat pridobimo do 140 g voska. Veliko? Kaj pa satniki? Naslednji dan v kotel nalijemo svežo vodo in dodamo natrijev lug, da dobimo 3-odstotno raztopino. Po 15 satov spet zložimo v nosilec in jih po štiri minute namakamo v vrelem lugu, da se razkužijo in očistijo še delčkov voska. Za to potrebujemo natanko toliko časa, da lahko prejšnjo serijo na dvorišču očistimo še z vodnim visokotlačnim čistilcem. Satnike zložimo na suho in počakamo, da se osušijo. Približno pri 90 % satnikov ostane žica cela in utori so čisti. Tudi luknje za nove žice so čiste in satniki so kot novi. Prekuhavanje je predvsem pomembno zaradi higiene in uničevanja povzročitelja hude gnilobe, ki je lahko v starem satju. Ko primem tako očiščen sat v roke, me prešine tako zadovoljstvo kot zjutraj, ko si umit oblečem svežo srajco. Obstaja seveda še problem, kako shraniti satje do takrat, ko ga skuhamo. Pri nas si pomagamo s hladilnico, v katero po točenju tako ali tako shranimo vse mediščno satje. Nekateri uporabljajo stare hladilne skrinje, v katerih satje zažveplajo. Lahko pa, če žena dovoli, postavite satje za 24 ur tudi v zamrzovalno skrinjo in ga potem shranite v polivinilne vreče. Ni odveč povedati, da vreče potem ne smemo več pretrgati. Takšno satje (tudi medeno) smo hranili tudi dve leti in več, pa to ni splesnelo, v medu se ni nabrala vlaga in med se ni skisal. Kotel je uporaben tudi za pripravo sladkorne raztopine. Na kotlu je tudi pipa za natakanje vode, vreče Očiščeni, razkuženi in osušeni satniki sladkorja pa dvignemo nad kotel z električnim dvigalom, ki ima namesto kovinske pletenice 4 cm širok trak iz blaga, da ne trga vreč. Ko je vreča nad kotlom, jo spodaj prerežemo. Palica za mešanje raztopine v kotlu ima dva 10 cm dolga nastavka za mešanje. Za mešanje je primeren tudi motor točila za med, ker omogoča prilagajanje hitrosti vrtenja, ki je odvisna od količine vode. Ker ima kotel izpust pri dnu, nanj nataknemo črpalko (primerna je tudi stara črpalka pomivalnega stroja) in cev ter tekočino pretočimo neposredno v posodo na avtomobilu, s katerim jo potem prepeljemo na stojišče. j Priprava sladkorne raztopine W Besedilo in fotografiji: Vlado Auguštin, predsednik komisije za zdravstveno varstvo Naloga vsakega čebelarja je pridelati neoporečne čebelje pridelke, torej neoporečen med, cvetni prah, propolis, vosek in matični mleček. Biokemične lastnosti in medicinske vrednosti teh naravnih pridelkov morajo biti nespremenjene in brez ostankov kemičnih sredstev, ki jih uporabljamo za zatiranje največjega sovražnika čebel in čebelarja Varroe Destructor. Ne glede na to, katero sredstvo uporabljamo za zatiranje varoj, pa je odločilno, da vemo, koliko so čebelje družine napadene s tem zajedavcem. Ugotavljanje števila odpadlih varoj, tako naravnega odpada kot tudi odpada varoj po zatiranju, je postalo odločilnega pomena za sodobno čebelarstvo. Kakor zdravniki, ki za postavitev pravilne diagnoze potrebujejo laboratorijske izvide, tudi čebelarji potrebujemo takšne izvide za vsako čebeljo družino. Te dobimo na testnem vložku, s katerim kontroliramo odpad varoj. Šele glede na število odpadlih varoj na testnem vložku lahko načrtujemo ukrepe in dela, ki jih bomo izvedli za zmanjšanje oz. uničenje tega zajedavca. Za uspešno zatiranje varoj je poglavitno, da imamo ves čas razvoja čebelje družine dober pregled nad njenim stanjem. Tako je prvi spomladanski ukrep, torej, ko čebelje družine prvič pregledamo in v njih uredimo stanje, ugotavljanje napadenosti z varoja-mi. Tega izvajamo s štetjem naravno odpadlih varoj na testnih vložkih - lovilcih varoj, pokritih z zaščitno mrežo. Testni vložek nam pove: • koliko varoj je približno v panju, • ali so varoje odporne na sintetične akaricide, • ali se ni morda zgodila reinvazija iz okolice, • kako uspešni smo bili pri zatiranju. Poleg teh prednosti ima testni vložek še druge pomembne naloge. Dokazano je, da je v obdobju zaleganja v čebeljem panju približno 20-30 % varoj na panjskih čebelah, na katerih se prehranjujejo z njihovo hemolimfo. Zaradi čistilnega vedenja čebel in delovanja hlapnih, pršilnih, dimnih in kontaktnih sredstev, ki jih uporabljamo pri zatiranju, se te varoje osipajo s čebel in uničene ali omamljene padajo na dno podnice. Če na podni-ci nimamo testnega vložka z namaščenim dnom, omamljene varoje tam počasi oživijo, se znova pritrdijo na čebele in v čebelji družini nadaljujejo svoje uničujoče delovanje. Tako imajo čebelje družine brez testnih vložkov v panjih velike izgube, čebelarji pa velikanske pro- bleme z uspešnim čebelarjenjem. Testni vložek mora biti osnovni del vsakega panja, ne glede na njegov tip. Tako so pri nakladnem panju klasično ameriško podnico že pred leti zamenjali z mrežasto podnico, ki ima za dno mrežo namesto desk. Pod mrežo je predal iz pločevine, v katerega padajo varoje. Ker ta nima neposrednega stika s čebelami, lahko pri vsaki družini vsak hip preverimo naravni odpad varoj. Izdelavo in prednosti podobne mrežaste podnice oz. testnega vložka za AŽ-panj je že leta 2005 v Slovenskem Podnice pripravljene za uporabo čebelarju (št. 2) opisal in slikovno predstavil Janez Gregori. Raziskave, ki so jih pod vodstvom slovitega ento-mologa Jeffa Pettisa pred leti izvedli v Združenih državah Amerike, dokazujejo, da je v čebeljih družinah v LR-panjih s takšno mrežasto podnico od 14-28 % manj varoj kot v tistih s klasično podnico. To so potrdili tudi kanadski čebelarski raziskovalci, katerih rezultati so bili v panjih s takšno posodobljeno podnico še boljši, saj so ugotovili, da je v čebelji družini tudi do 37 % manj varoj. Te ugotovitve in tudi moje lastne izkušnje pri zatiranju varoj so Predelana podnica z mrežo in testnim vložkom za ugotavljanje odpada varoj bile tako meni kot mojemu tastu g. Martinu Adleši-ču osrednje vodilo, da sva klasične LR-podnice že pred leti zamenjala z mrežastimi. Konstrukcija mrežaste podnice pri nakladnih panjih je zelo preprosta, tako da si jo lahko izdela vsak nekoliko spretnejši čebelar. Gre za trden lesen okvir v velikosti tlorisa nakladnega panja z ekspandira-no aluminijasto mrežo v sredini. Če bi uporabili navadno mrežo, bi jo kaj kmalu uničile kisline, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj. Ker je pri LR-panjih podnica del, ki je najbolj izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom in zato najhitreje propade, je njene lesene dele priporočljivo impregnirati in zaščititi proti vlagi. Pod mrežo v podnici je pločevinast predal, ki ima funkcijo testnega vložka za štetje odpadlih varoj po zatiranju ali za preverjanje naravnega odpada varoj. Podnica je skonstruirana tako, da so vsi njeni deli spojeni z vijaki in jih je ob morebitnih poškodbah mogoče zamenjati. V moji dozdajšnji čebelarski praksi je takšna mrežasta podnica s svojo specifično konstrukcijo pokazala številne prednosti, še posebej pri sodobnih načinih zatiranja varoj in pri uporabi zelo zahtevnih pravil ekološkega čebelarjenja. Največje prednosti takšne podnice so predvsem: 1. Popoln nadzor nad napadenostjo z varojami in nad stanjem čebelje družine Pločevinast predal pod mrežasto podnico sega čez celotno dno čebeljega panja, izvlečemo ga lahko kadar koli, ne da bi ob tem vznemirjali čebele. Tako lahko varoje preštejemo ob vsakem času in v vsakem vremenu ter glede na njihov naravni odpad ugotovimo ogroženost družine. Ker čebele zaradi mreže nimajo dostopa do odpadlih varoj in jih ne odnašajo iz panja, so na ta način pridobljeni podatki o naravnem odpadu varoj zelo objektivni. Naravna umrljivost varoj nam omogoča, da lahko na preprost način ocenimo, koliko teh zajedavcev je v čebelji družini. Pri tej kontroli si zapisujemo število odpadlih varoj in število dni, v katerih so te padle v predal. Če v aktivni dobi, tj. v dobi zalega-nja, odpade ena varoja na dan, to pomeni, da je v družini od 120 do 130 varoj. Kontrolo naravno odpadlih varoj opravljamo v časovnih presledkih od 7 do 10 dni. Ob vsakem pregledu preštejemo število odpadlih varoj. To število delimo s številom dni od zadnjega pregleda in tako dobimo število odpadlih varoj na dan. - Če odpade manj kot ena varoja na dan, zatiranje še ni potrebno; - če odpadejo več kot tri varoje na dan, je treba zajedavce zatirati takoj po točenju medu; - če odpade več kot 10 varoj na dan, je potrebna takojšna intervencija. Z mrežasto podnico preprosto ugotavljamo tudi uspešnost zatiranja. Število odpadlih varoj po zatiranju pa je le približna informacija o številu varoj v družini in o uspešnosti postopka oziroma sredstva, ki smo ga uporabili za zatiranje. Pri takšni podnici lahko glede na preostali odpadli drobir ugotovimo še: kje sedi družina, koliko satov zaseda in kolikšna je njena moč. Takšna informacija je še posebej pomembna pozimi, ko ni priporočljivo odpirati panjev. 2. Priprava vitalnejših čebel za prezimovanje V čebelji družini z mrežasto podnico matica prej preneha zalegati, tako da zimske čebele pozno jeseni niso več obremenjene z vzrejo zalege. Glede na to čebele ostanejo v dobri kondiciji, neobremenjene in dolgožive, vse to pa zagotavlja zanesljivo preživetje zime. V čebelji družini tako pozno jeseni nimamo zalege, ki je pravi razvojni inkubator varoj. Te so zdaj na čebelah, tako da jih lahko že sredi novembra uničimo z oksalno kislino. 3. Uspešnejše prezimovanje čebeljih družin Če čebelje družine prezimujemo nad mrežastimi podnicami v panju, zagotovimo dobro zračenje, satje ne plesni, čebele pa zaradi mraza niso prizadete. Za malenkost se poveča zgolj poraba zimske zaloge. Število čez zimo umrlih čebeljih družin v panjih s takšno podnico je precej manjše kot v tistih s klasično podnico. 4. Hitrejši spomladanski razvoj čebeljih družin V čebelji družini v panju z mrežasto podnico začne matica pozneje zalegati, zato bodo imele pozneje izležene mladice boljše temperaturne razmere za donos nektarja, cvetnega prahu in vode. Tako bo odpadlo tvegano izletanje čebel po vodo in cvetni prah, če je vreme hladno, panjske čebele pa ne bodo obremenjene z nego zgodnje zalege. 5. Boljše zračenje med prevozom Z umikom pločevinastega predala izpod mreže pod-nice dobimo prostor, ki nam med prevozom omogoča boljše zračenje panja. Ob prevozu so čebele vznemirjene, zato povečajo temperaturo v panju tudi do 41 °C, to pa povzroči intenzivno odpadanje varoj. Zmanjšanje števila varoj sicer ugodno vpliva na zdravstveno stanje čebelje družine. Mrežasta podnica poleg preprečevanja neposrednega stika odpadlih varoj in čebel ter preproste kontrole naravnega odpada varoj v veliki meri pospešuje razvoj čebelje družine in na ta način nadomesti morebitne izgube čebel zaradi tega zajedav-ca. Slovenski čebelarji se na žalost vse premalo zavedajo prednosti, ki jih takšna mrežasta podnica omogoča čebelarstvu. V AŽ-panj je nekaterim težko vstaviti celo preprost testni vložek, preureditve AŽ-panja z mrežasto podnico pa so prej izjema kot pravilo. j KI Besedilo in fotografije: Ivan Jurkovič Glede na vrsto panjev, ki jih uporabljamo čebelarji v Sloveniji in tudi v sosednji Hrvaški, lahko trdimo, da sodimo v eno izmed tistih držav, v katerih raznolikost satnikov ni velika, saj pravzaprav uporabljamo le dve meri: AŽ-satnik Gerstungove mere 410 mm x 260 mm in LR-satnik 448 mm x 232 mm z višinami 137 mm, 159 mm in 185 mm. Zaradi preračunavanja colskih mer v metrske in zaradi neenakih dejavnikov so pri LR-satnikih nastale manjše razlike v dimenzijah. V prihodnje naj bi za tri-četrtinski LR-panj na predlog Evropske zveze za na-kladno čebelarstvo začeli tudi za tričetrtinski satnik uporabljati višino 185 mm. Satniki drugačnih mer so manj pogosti - npr. satniki pri Kirarjevih in DB-panjih. Mere satnika in letvic pri LR-panju so v svetu standardne, žal pa jih čebelarji oz. izdelovalci, predvsem v Sloveniji, vedno znova spreminjajo. Največkrat zmanjšujejo mere letvic, da bi tako povečali površino satja in zmanjšali proizvodne stroške satnikov. Odkar spremljam LR-panj, sem v Slovenji redkokdaj našel pravilne dimenzije sestavnih delov satnikov. Tako lahko vidimo predvsem oslabljene letvice, ki jih napeta žica deformira, posledice tega pa so prizidki in zazidave - in težave pri pregledu panja. AŽ-satnik (ki je Gerstungov in je že čas, da začnemo, vsaj v strokovnem jeziku, spoštovati intelektualno lastnino avtorja) je sicer že dalj časa nespremenjen in glede na to se lahko vprašamo, ali so njegovi sestavni deli še ustrezni. Pri določanju mer panja in satnikov se moramo brezpogojno držati ugotovitve in pravila, ki ga je pred 150 leti postavil Langstroth in po katerem je dimenzija (angleško »bee space«) oz. razdalja med satniki in razdalja med satniki in panjem, ki jo čebele ne zlepijo z voščenimi prizidki (ne zazidajo, ne povežejo med seboj), pri (evropskih) čebelah 8±2mm. Ta zakonitost, ki je do zdaj ni še nihče zanikal, je bila pri nas premalo Predelan AZ-satnik s standardnimi plastičnimi distančniki. Omogoča preprosto obešanje in hitro žičenje satnikov. Deli _ satnika so enaki za aŽ-, GJ- in LR-panje. upoštevana in največkrat je celo izdelovalci panjev niso poznali (v rabi je ime ulica). Neuradno jo menu-jemo še čebelji prostor, čebelji presledek ali čebelji odmik. Med spodnjim robom satnika in dnom panja pa se ta prostor poveča in je 15-20 mm. Pri izdelavi satnikov po mojem mnenju delamo napake predvsem pri širini zgornjih in stranskih letvic. Kako določimo pravilno širino letvic satnika? Razdalja od sredine do sredine naravno zgrajenih satov je pri naših čebelah 35 mm. Če od središčne razdalje 35 mm odštejemo srednjo vrednost čebeljega presledka 8 mm, dobimo idealno širino letvic satnikov 27 mm, med katerimi nastane čebelji presledek. To velja za vse panje, tudi za AŽ-panj, v katerem je zdaj neustrezna širina letvic 25 mm, zato so zazidave med sati večkrat tako velike, da jih moramo včasih vleči s kleščami iz panja. Toliko bolj zato, ker je pri razstojiščih s 37 mm sredinske razdalje dosežena zgornja meja presledka, tj. 10 mm. Satnik v nakladnih panjih V Sloveniji je največkrat uporabljena širina zgornje letvice pri LR-panju 22 mm. Celo predavatelji v svojih predavanjih in člankih navajajo širino zgornjih letvic 22 mm in ne 27 mm, čeprav se je ta širina v svetu uveljavila v milijonih panjih. Vedno znova se postavlja tudi vprašanje, zakaj mora biti zgornja letvica satnika tako debela (19-20 mm) in ali ni škoda lesa in prostora. Odgovor je na dlani: zaradi zazidav. Z vsakim zmanjšanjem debeline zgornjih letvic satnikov se poveča debelina zazidav med satniki. Bojazen, da debelejše letvice (19-20 mm) ovirajo matico pri prehodu med nakladami ali plodiščnimi prostori, je odveč. Matica se pri prehodu navzgor ne izogiba lesenih delov, saj jo bolj ovirajo medeni venci na zgornjem delu satnika. Kakšen naj bo satnik? Zunanja mera standardnega LR-satnika je 448 mm x 232 mm, standardne so tudi mere elementov. Vse Narobe obrnjeni predelani AZ-satniki m Slovenski čebeu\r 4/2007 A21_ bolj postavljajo pod vprašaj tudi Hoffmannovo izvedbo satnika, predvsem stranskih pokončnih letvic sat-nika, ki so razširjene, tako da se med seboj dotikajo in s tem urejajo razmik med satniki. Oglašajo se tudi ameriški čebelarji, ki niso zadovoljni s Hoffmannovim satnikom. Slaba stran teh satnikov je, da jih čebele zlepijo in jih je težko jemati iz panja, posebej spomladi , ko je v panju veliko vlage in se les napne (tudi izdelava je draga). Razumljivo je, da je čebelam v takem panju oteženo zračenje in odstranjevanja vlage. Sam že dalj časa ne uprabljam več Hoffmannovih satnikov. Razširjene letvice pri Hoffmannovem satni-ku so postale ovira pri pregledu čebeljih družin. Namesto njih uporabljam distančnike - plastične čepe (iz pohištvene industrije - nosilci polic), ki odlično opravljajo svojo nalogo in so zelo poceni. AŽ-satnik - Gerstungove zunanje mere 410 mm x 260 mm seveda ne bomo spreminjali, predlagam pa spremembo mer letvic, debeline in širine, saj te ne ustrezajo zakonitostim presledka. Stranski letvici in zgornja letvica naj bodo široke 27 mm, spodnja pa naj bo ožja, da bodo čebele lahko gradile ma-tičnike, da jih pri pregledu ne bomo poškodovali in da jih bomo laže uporabili. Da pri AŽ-panju ne bo treba menjati razstojišč, pokončnim letvicam posnamemo robove. Zgornja letvica naj ima pri vseh satnikih na spodnji strani utor, globok 3 mm in širok 3 mm, na zgor- Spremenjeni način obešanja AŽ-satnikov v GJ-panju. Ker je upoštevan čebelji presledek, satnik zlahka dvignemo. Poenotenje elementov pri satnikih, mere v mm nji strani ima žleb kot doslej, poleg tega pa na vsaki strani zgoraj po en 5 mm globok prečni utor, ki čebelam omogoča izhod iz žleba. Satnik v nakladnem panju Žleb, ki je v rabi pri AŽ-satniku, je zelo pripraven tudi pri satniku za nakladni panj. V nakladnih panjih je vse bolj v rabi visoka podnica s pitalnikom. Satniki v zgornji nakladi so v tem primeru pokriti s PVC-folijo ali pozimi s tkanino. Na folijo položimo 20 mm debelo izolirno ploščo (plošča Foča), na izolirno ploščo položimo dve 1 cm debeli letvici, ki omogočata odvajanje vlage. Ta bi se sicer nabirala pod pokrovom, navlažena izolirna plošča pa seveda ne bi delovala kot izolacija. Spodnja letvica v vseh satnikih naj ima 8 mm globok in 3,5 mm širok utor, v katerega vstavimo satnico in jo dvignemo v 3 mm globok zgornji utor. Tako vstavljeno satnico čebele lepo izdelajo. Med izdelanim satom in satnikom ni odprtin oz. prehodov, to pa nam predvsem olajša ometanje pri točenju. Pri LR-satniku in drugih satnikih v nakladnih panjih predlagam naslednje izboljšave: 1. Pokončni letvici naj bosta enako široki kot zgornja, tj. 27 mm. 2. Zgornja letev ima zgoraj enak žleb kot pri AŽ-sat-niku in dva prečna žleba za izhod čebel, če jim folija zapre izhod iz žleba. 3. Pokončni letvici imata po štiri prečne utore za žico. 5. Spodnja letvica ima 8 mm globok in 3,5 mm širok utor. 6. Pravilen razmik med satniki dobimo z zabitimi plastičnimi, 8 mm visokimi čepi. 7. Obešanje na kolarske žičnike v izvrtino 10 mm pod zgornjim robom satnika. Take satnike je mogoče vzeti iz panja brez pripomočkov, tj. klešč, vzvodov ali nožev. Žičenje v utore (žico vstavimo v utore pokončnih letvic in ne v luknjice, to pa je mogoče tudi zato, ker pokončna letvica ni razširjena kot pri Hoffmannovem satniku) je trikrat hitrejše kot pri dozdajšnji izvedbi. Zelo se uveljavlja nakladni kompatibilni panj, zdaj imenovan GJ-panj s satniki, kakršne ima AŽ-panj; to je naša posebnost. Imamo namreč enake satnike Satnik v panju Satnik d x š Zg. letev d x š x v Pokončna letev Spodnja letev AŽ-panj - v rabi: 410 x 260, 394 x 25 x 15, 260 x 25 x 8 394 x 25 x 15 GJ- in AŽ- korig.: 410 x 260, 392 x 27 x 19, 260 x 27 x 9, 392 x 19 x 12, Standardni LR-panj: 448x232 Prilagojen LR-sat.: 448 x 232, 430 x 27 x 19, 232 x 27 x 9, 430 x 19 x 12 Ob izdatnem medenju čebele zaradi neupoštevanja čebeljega presledka gradijo medeno satje med satniki in mrežo okenca. v AŽ- in nakladnem GJ-panju, ki so tudi v praksi dobro preizkušeni. Prednost tako izdelanih satnikov in poenotenja je tudi nizka cena izdelave. Morda se nekateri ne boste strinjali z mojim predlogom, a poskus z desetimi satniki stane manj kot 5 evrov! Naslov avtorja: Ivan Jurkovič, Magajnova 26, 1231 Ljubljana e-pošta: ivanjurkovic2002@yahoo.de Pripis uredniškega odbora: Trditve in predlogi avtorja članka so brez dvoma zanimivi in po našem mnenju odpirajo vrsto vprašanj, za katera bi bilo dobro poiskati odgovore v diskusiji. Po našem mnenju so izboljšave potrebne, a preden jih lahko priporočamo, jih moramo preizkusiti v praksi kot na koncu članka navaja tudi avtor. Glede AŽ- satnika pa le toliko: nihče od slovenskih piscev v pisnih virih še ni zanikal, da je njegova zunanja mera Gerstungova, vendar je to vse kar imata skupnega. j w V V APR V Besedilo: Janez Kropivšek - Jeronim nad Vranskim _ ne ve, kaj bi rad! Že po pregovoru je vreme aprila zelo nestanovitno, vendar to ne ustavi silovitosti razvoja čebeljih družin. Nepričakovan sneg in dolgotrajen mraz pa sta pred leti vendarle še pobrala zadnji davek in prešibke družine so lahko celo odmrle. Sla-bičev se zato rešim že jeseni. Pri rotacijskem čebelarjenju skoraj vsaka družina pozno jeseni dobi še priboljšek v obliki vedra čebel, očiščenih varoj. Taka močna družina potem aprila ob obilici jeseni predelane hrane seveda že razmišlja o graditvi satja in ni je cvetlice, ki bi sončnim žarkom pokazala svoje grudi, naše ljubljenke pa je ne bi obiskale. To je tudi čas, ko bo kar nekaj naših ljubljenk zamenjalo kraj bivanja oz. delovanja. Nekaj najšibkejšim družinam bom odvzel matico in jim dodal novo, mlado družino iz rezerve, tako, kot sem opisal v prejšnji številki. Večino rezervnih družin pa bom prodal. Res je, da je bila letošnja zima neverjetno topla in da so imele družine že konec februarja kar precej zalege, vendar jih bom prodal šele, ko bodo panji polni zalege in čebel, tako da bodo laže prestale premestitev v večji panj. Pa tudi dokumentacijo hočem imeti kar najbolj urejeno. Letos se spreminja tudi zakonodaja, zato danes, 4. marca 2007, še ni jasno, kako bo. Upam, da pristojni ne bodo poskrbeli za tako neprijetno presenečenje, kot je bil za čebelarje novi zakon o dohodnini. Proti koncu meseca ali morda že prej bi lahko zacvetela že oljna ogrščica, tako da se bodo/bomo nekateri podali na prvo pašo. Prejšnji teden sem govoril s prijateljem iz Šempasa na Primorskem in povedal mi je, da pri njih veselo cveti marelica, pa tudi prve breskve se odpirajo (februarja!) in da je tehtnica izravnana. Kaj bo šele aprila?! Ne glede na vreme pa naše družine vztrajno rastejo in počasi prehajajo v »puberteto«. Potrebni bodo redni tedenski pregledi in ustrezni ukrepi, da se bodo dobro razvile, hkrati pa jih bomo morali dovolj zaposliti, da ne bodo imele časa misliti na neumnosti in se nekontrolirano pripravljati na razmnoževanje. Takrat, ko je pri hiši svatba, se samo dobro je in zabava, delo pa počaka. Zato smo se nekateri čebelarji ženili pozimi, čebelam pa skušamo to breme prihraniti, in če smo pri tem uspešni, smo nagrajeni z obilico medu. Kot sem že povedal, čebele prezimujem v plodiščih. Ko podsedajo po celotnem panju in je napovedano lepo vreme, je čas, da odprem medišče in vanj izmenoma namestim sat in satnico, v plodišče pa dodam prazen satnik za trotovino. Čebele nato ob Kaj je treba storiti v meseeu aprilu? • Poskrbeti moramo za napajalnik. • Preveriti in po potrebi izpopolniti zalogo hrane. • Prilagoditi velikost prostora moči čebelje družine. • Dodati satnice in gradilnik, da izrabimo gradilni nagon. • Preverjati, ali so v panju matičniki oz. rojilno razpoloženje. • Napisati prošnje za pasišče. • Pridobiti dokumentacijo za prevoz. paši začnejo graditi satnice v medišču. Če je v plo-dišču preveč medu, kakšen sat z medom tudi prestavim. Pri močnih družinah spraskam pokrovce in dam sat v sredino gnezda, da čebele nato med prenesejo in pripravijo sat za zaleganje. Če pa so na satih medeni venci nad zalego ali za njo, jim spraskam medne pokrovce, nekaj satov obrnem na glavo in tudi s tem prisilim čebele k prenosu medu. Natančno si tudi zapisujem, kaj sporočajo tehtnice. Če je vreme le preslabo in tehtnice sporočajo minus, je pač treba krmiti. Padec tehtnice si včasih privoščim proti koncu meseca, zato da bi sladkor ne prišel v med, pa tudi časa navadno zmanjka. Ta mesec po navadi cveti češnja in to je čas, ko pri pregledu družine poiščem matico, da vidim, ali je res tista, kot piše na panjskem listu. Če morda ni označena, je zdaj tudi najprimernejši čas za to opravilo. Da pa ob rojenju ne bo mogla odleteti, ji odrežem še polovico krilca. Ko je satje v medišču delno izdelano, premestim štiri do šest starejših satov z zalego v medišče, preostale sate z zalego dam na sredino gnezda, ob te pa delno izdelane satnice. Če mi v katerem panju ni uspelo najti matice, nanj pripnem listek in čez nekaj dni preverim, ali je matica še v plodišču, da ne bi zalegala v medišču (če so jajčeca v celicah), saj tako pozneje ne bi mogel točiti, pa tudi starejših satov se ne bi mogel znebiti. Čez kakih deset dni (če je paša dobra in vreme toplo, je to prej, sicer pa pozneje) mlade sate premestim na sredino gnezda. Nekaj satov mora biti že zaleženih, preostali pa delno izdelani. Gnezda namreč ne smemo preveč razbiti, saj bi to škodilo razvoju čebelje družine. Ko je trotovina pokrita, jo izrežem in tako odstranim tudi nekaj varoj. Trotovina pa je tudi barometer dogajanja v panju. Če čebele ne gradijo, je nekaj narobe. Morda smo poškodovali matico ali je sama odmrla. Če nam ni uspelo preprečiti »pubertetniških« težav, ki pa se ob vestnem delu vsaj ta mesec še ne bi smele pojaviti, se pojavijo tudi prvi matičniki. Nalašč nisem nobenega opravila povezal z datumom, saj so vsa potrebna opravila odvisna predvsem od pašnih in vremenskih razmer. Mislim, da je bilo leta 2002, ko je bil spomladanski razvoj sicer dober, sledila pa mu je huda ohladitev s pozebo, tako da čebele cel mesec niso naredile popolnoma nič. Tja do ledenih mož je še vedno možen vdor hladnega zraka, in če je čebel premalo, da bi grele zalego, jo zapustijo in se stisnejo okrog matice. Zalega odmre, to pa je idealno za izbruh bolezni. Dobro sem si zapomnil izrek velečebelarja Kirerja, ki je potem, ko mu je na Pohorju ob nepričakovani ohladitvi odmrla prezgodaj premeščena zalega, dejal, da je medišče sodišče, pozneje pa je zato, da ga skušnjava ne bi še kdaj premagala, izdelal panj, v katerem premeščanje zalege v medišče zaradi različnega satja ni mogoče. Izolacija naj v panju ostane vsaj do konca ledenih mož. Začel se bom tudi pripravljati na vzrejo matic. Nekaj družinam, ki dobro vzrejajo matičnike, bom dodal zalego iz rezervnih družin in jih po potrebi začel še dražilno krmiti, tako da se bodo približale rojilnemu razpoloženju. Odbrani matičarji, ki so bili dobro ocenjeni tudi v KIS-u, bodo deležni posebne nege, tako da bodo žerke, ki jih bom precepil, kar najbolje negovane, imeli pa bodo kar najmanj svojih trotov. Tro-tarjem pa bom pustil dovolj trotovine, da bo za opra-šitev matic na voljo dovolj kakovostnih trotov in da ne bo parjenja v sorodstvu. Obiskala me bo tudi komisija za vzrejo matic. Pa prošenj za pasišče ne smem pozabiti napisati in jih poslati poverjenikom. Tudi čebelarjeva opravila za mesec junij moram napisati. No, počasi se začenja. Škoda, da ni bilo prave zime in da je prihodnja še tako daleč. Saj je zanimivo in lepo, ampak spati. j ^ Htm f^mUH ioAlIrd ipttmtMi» n-iahthtlttilit ^ SOOOBftO MKlAPnO ČtBEURJINIi! Izdelujemo nakladne JG-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirano oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ-, LR- in AŽ-PANJE ter SMUKALNIKE za GJ- in LR-panje. rriln^Wltni^ -LC^iMirrn^lu p^nirjl Pü naLliJqr Lt- in ü'puiir. hh-rlAhnJ h ^tMl^in-u: i'KTEtt /.AkftySKk, vp. ^ PrfJnjff^t.L um Ilühlijllj. ■ li^HnJfl^ ji^ IeL: (OJ) ^(Mi- Č@B@LARJ@WA ©PRAVD NA K TT dH Besedilo: Mihael Kamplet - Pekre NJDH PRDLU Lanska jesen je bila topla, tako da so čebele lahko izletavale še vse do decembra. Prinesle takrat sicer niso ničesar, ker pa so bile aktivne, so porabile več hrane. Tudi letošnji januar je bil topel, zacvetele so trobentice, teloh, zvončki in tudi leska. Čebele so prinašale obnožino in matice so začele zalegati. Toplo vreme se je nadaljevalo še februarja. Tako lahko računamo, da je bila to zimo poraba hrane večja kot po navadi, zato bodimo pozorni, da je čebelam ne zmanjka, saj se aprila to še vedno lahko zgodi. Lačne družine rešujemo tako, da vzamemo iz zaloge ali od družin, ki imajo hrane preveč, sat s hrano in ga ogretega in s popraskanimi voščenimi pokrovčki dodamo do gnezda. Če takšnih satov nimamo, lahko v prazna sata nalijemo toplo sladkorno raztopino in ju damo na vsako stran gnezda, čez sate pa še pogačo. Sat nalivamo v vodoravnem položaju in ga moramo stresti, da se iz celic izločijo mehurčki oz. zrak, sladkorna raztopina pa steče vanje. Aprila dvakrat posežemo v panj, če pa ob polnem cvetenju sadnega drevja za 4 do 5 dni nastopi slabo vreme, tako da čebele ne izletavajo, opravimo še tretji poseg, pregled glede rojivosti. V začetku aprila ali točneje, približno tri tedne po cvetenju vrbe ive, dodamo 1 -2 kg pogače in pregledamo količino hrane. Če smo zazimili na devetih satih, na predzadnje mesto v zgornji nakladi vstavimo prazen satnik oz. gradilnik. Po njem bomo videli, kdaj bodo čebele začele graditi. Opaž pustimo, le vlažen papir zamenjamo z novim. Vstavimo podnične vložke, da preverimo, ali smo dobro opravili zimsko zatiranje varoj. Če je bilo to uspešno, bomo na vložkih našli le posamične varoje ali celo nobene. Če je tako, smo glede varoje lahko do konca kostanjeve paše brez skrbi. Naš cilj je čim bolj pospešiti razvoj čebel. Poleg vstavljanja pogače ali namestitve navez-njenega vedrca je še več drugih možnosti, vendar pri teh posegih ne smemo pretiravati, da ne naredimo več škode kot koristi. Čebele ogrevajo gnezdo s svojimi telesi. Njihova gostota po celotni površini zalege ni enaka. Največ čebel je strnjenih na obrobju, na zunanjem obodu gruče. Takšna, približno krogli podobna oblika, ima najmanjšo zunanjo površino. Ko zalego premestimo iz takšne oblike krogle, morajo čebele na zunanjem obodu zasesti dosti večjo površino, da zajamejo vso zalego in ogrevajo notranji prostor. Na satu s hrano ob zalegi lahko popraskamo ali natrgamo voščene pokrovčke, tako da bodo čebele to hrano porabile, matica pa bo to površino zalegla. S tem sicer potrebne zunanje površine gruče ne povečamo občutno. Enega ali največ dva sata zalege v sredini gruče lahko obrnemo za 180 °, voščene pokrov-ce na medu pa spraskamo. V tem primeru se obod, ki ga morajo zasesti čebele, zelo poveča, gruča pa se mora raztegniti od prednje do zadnje stranice naklade. Takšen poseg lahko opravimo le takrat, kadar je dovolj čebel in kadar je po dolžini zaležena več kot polovica sredinskih satov, tako da je zalega na obrnjenih in na neobrnjenih satih vsaj delno v stiku. Za zamenjavo naklad je pri LR- panjih v začetku aprila po navadi še prezgodaj. Da smemo naklade zamenjati, morajo biti v zgornji nakladi zasedene vse ulice, vsaj na sredinskih dveh ali treh satih pa mora zalega segati do zgornje letvice satnika. Pri dvotretjinskih nakladah zamenjava naklad ni tako resen oziroma tvegan ukrep, zato lahko zamenjavo opravimo prej. Zamenjava LR naklad u u e prej potem PRAVILNO prej potem NAPAČNO Kmalu bo nastopil čas, ko bomo panjem dodali nove naklade. Pripraviti moramo vse, kar bomo potrebovali med sezono, če tega doslej še nismo storili. Satnike razkužimo v 3-odstotni raztopini vrelega natrijevega luga (NaOH), jih speremo pod curkom vode in posušimo. Razkuženi satniki so čisti, lepi, skoraj kot novi. Naklade od znotraj ožgemo s plamenskim gorilnikom. Če gorilnika nimamo, naklade naložimo eno na drugo, luknje zamašimo, vanje damo zmečkan časopisni papir, prižgemo in zgoraj pokrijemo. Ko dlan položimo na zunanjo površino naklad, mora biti ta topla, če ni, pa postopek ponovimo. Stare, prazne sate, ki smo jih razkužili z ocetno kislino, moramo prezračiti. Zažičimo satnike in vtremo satnice. Sat-nice morajo biti pred vtiranjem ogrete. Ogrejemo jih lahko tudi s sušilnikom za lase, tako da dobijo lepo rumeno barvo. Tako bo inventar pripravljen, ko bo treba nad gnezdo družine dodati novo naklado. Ko zacveti divja češnja Ko zacveti divja češnja, so njena drevesa lepo vidna iz še neolistanega gozda. Takrat se lotimo večje preureditve gnezda čebel. Če je vreme lepo in toplo, lahko to storimo že kak dan prej, tako da se bodo čebele do cvetenja divje češnje že prilagodile novim razmeram v panju. V tem času, če so družine dovolj razvite, nakladi zamenjamo. Poskrbimo, da so v novi zgornji nakladi trije zaleženi sati, po možnosti brez vencev medu. V zgornjo naklado dodamo dve sat-nici, eno ob zalego, drugo na predzadnje mesto. Gradilni sat ostane na svojem mestu. Na naklado položimo matično rešetko, nanjo pa tretjo naklado s praznimi sati. Zgornjo naklado nato primerno toplo opažimo. Čebelja družina ima 6-8 zaleženih satov. Ko se bodo čebele izlegle, bo zanje potrebnih 15 do 20 satov. Čebele, izležene iz enega sata, potrebujejo za opravljanje svojega dela in gibanje od 2 do 3 sate, da niso utesnjene. Zdaj nastopi približno 14 dni trajajoče obdobje, ko je za čebele vsega v izobilju, samo da je vreme lepo. Za divjo češnjo zacveti vse sadno drevje, travniki pa porumenijo od regratovega cvetja. Sočasno cveti tudi oljna repica. Te paše so poleg nektarja izjemno bogate s cvetnim prahom, to pa čebele spodbudi k silovitemu razvoju. Izjemno dobro gradijo sate. Ko je s čebelami zasedena zgornja, tretja naklada in ko so sati že poškropljeni z medičino, lahko damo sat-nice tudi v medišče. Med cvetenjem sadnega drevja lahko družina zgradi vsaj 3 do 4 sate. Čebele lepo gradijo satje tudi med akacijevo in kostanjevo pašo, vendar za graditev satja porabijo nekaj medu. Zgodnji pomladni med pri porabnikih ni najbolj priljubljen, predvsem yaradi tega, ker se že v desetih do štirinajstih dneh strdi, zato naj čebele v tem času zgradijo čim več satja. Obdobje cvetenja sadnega drevja je primerno za vzrejo matic, če jih vzrejamo sami iz svojih najboljših družin. Najprej moramo poskrbeti za trote. V eno ali dve dobri družini damo v sredino gnezda gradilni sat ali izdelan trotovski sat, ki ga ne izrezujemo, ampak pustimo, da se izležejo troti. Sam nekaj matic vzredim po Rauchfussovem načinu. Za to moram žrtvovati lep nov zaležen sat, eno močno družino in še nekaj zrele zalege od drugih družin. Vzrejo imam v dveh LR-nakladah, ki sta spodaj pregrajeni na dva oddelka, zgoraj pa na tri oddelke, tako da so med seboj po vertikali povezani z manjšimi matičnimi rešetkami. Tako dam v vzrejo pet matic, rezultat pa so tri do štiri oplojene matice. Dobro in zanimivo je vzgajati matice iz dobrih družin, čeprav jih je preprosteje in ceneje kupiti pri bližnjem vzrejevalcu matic ter jih po koncu pašne sezone zamenjati. Pred pašo na regratu in sadnem drevju lahko družine združimo v dvomatične. Takšne, dvomatične, lahko ostanejo do konca pašne sezone, vse do tedaj, dokler ni pomanjkanja. Združene družine prinesejo več, manj so rojive, vendar je delo pri njih te-žavnejše. Situacija pri njih je takšna, da je spodnja družina dobro založena s cvetnim prahom in je več ali manj suha. Medičina je po večini v zgornji, vrhnji nakladi. Položaja obeh družin med pašno sezono večkrat zamenjamo. Združimo dve sosednji družini. Delamo dopoldne. V eno prazno naklado damo tretjino zalege obeh družin, a brez čebel. V drugo prazno naklado damo delno ometene sate s hrano obeh družin. Preostali sta dve nakladi, v katerih sta matici z delom zalege. Dodamo jima po dve satni-ci. Na podnico prve družine damo naklado s hrano, nanjo pa naklado prve družine z matico. Naklado druge družine z matico pustimo na njenem mestu. Na to naklado položimo matično rešetko in nanjo naklado z zalego brez čebel. Čebele bodo čez dan zasedle zalego. Tako pustimo do večera. Proti večeru, ko izlet poneha, položimo na prvo družino časopisni papir, čezenj pa plastično matično rešetko. Papir čim večkrat prebodemo. Nato previdno dvignemo drugo družino, in to obe nakladi brez podnice, in jo naložimo na prvo družino. Če je mogoče, vse skupaj pomaknemo na sredino prejšnjega položaja obeh družin. Čebele bodo čez noč pregrizle papir in se Plemenilna postaja Kranjska čebela Završnica 4M tih. kontrolirana vzreja visoko kvalitetnih matic brez uporabe antibiotikov ob strokovni pomoči strokovnjakov iz Kmetijskega inštituta; stroga selekcija, s ciljem ohraniti čisto Kranjsko sivko; povečati donos medu; zmanjšati rojivost; doseči večjo mirnost čebel in povečati stopnjo odpornosti proti boleznim RODOVNIŠKI LIST Možna prednaročila! Informacije na elektronskem naslovu: info@kranjskacebela.si ali po telefonu: 041 860 625, 041 400 456 ali 041 692 775. P.s. Možen ogled plemenilne postaje in organizacija izletov po celi Gorenjski! ČD Kranjska čebela, Selo 42, 4274 Žirovnica; email: info@kranjskacebela.si; www.kranjskacebela.si Možnost zavarovanja čebel Besedilo: Vlado Auguštin Vsak čebelar, ki je z dušo in telesom navezan na svoje čebele, je vedno v skrbeh, da se jim ne bi pripetila kakšna nezgoda. Poln čebelnjak zdravih čebel je čebelarjevo veselje, bogastvo in velika odgovornost. Čebele so čebelarjeva naložba, ki jo mora dan za dnem skrbno negovati, da ohranja in povečuje njihovo vrednost. Ob morebitni nezgodi, zastrupitvi s FFS ali bolezni je edini način, s katerim si lahko zagotovimo nadomestilo škode in povrnitev stroškov, kakovostno zavarovanje. Čebelarska svetovalna služba se je pri vseh zavarovalnicam, ki so z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja sklenile pogodbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za leto 2007, pozanimala, kako je z zavarovanjem čebel. Najugodnejšo ponudbo zavarovanja čebel nam je poslala Zavarovalnica Triglav (glej spodaj). Zavarovalnica Triglav, d. d., ponuja na podlagi Splošnih pogojev za zavarovanje živali in Posebnih pogojev za zavarovanje čebel, panjev, satja in medu v medišču zavarovanja naslednjih rizikov: - bolezni (z izjemo bolezni, ki jih je treba zatirati po Zakonu o veterinarstvu), - nezgod (poplava, požar, vihar in podobno), - škode, ki nastane pri čebelah, na panjih, satih in v medu ob prevozu čebel na pašo, - škode, ki jo povzroči divjad, - škode, ki jo pri domačih živalih povzročijo čebele, - zastrupitve čebel (dodatno doplačilo). Predmet zavarovanja so: čebelje družine, panji, satje in med v medišču. Glede na to, da obstajajo razlike v dejanski vrednosti, predlagajo, da so vrednosti ovrednotene po spodnjem zgledu: -čebelja družina: 40,00 € - panj: 40,00€ - satje: 1sat 1 € (20 kosov) 20,00€ - med v medišču (10 kg po 1,7 € ) 17,00 € 117,00 € Premijska stopnja za to zavarovanje je: - 1,7 % od skupne zavarovalne vsote pri stacionarnih čebelnjakih, - 3,0 % od skupne zavarovalne vsote pri prevoznih čebelnjakih. Za dodatno zavarovanje povrnitve delnih škod zaradi odmrtja čebel, ki je posledica uporabe kemičnih pripravkov v kmetijstvu, je treba plačati 20 % doplačila na obračunano premijo. Zavarovalnica Triglav, d. d., vam priznava: - 20 % popust (če je zavarovanje sklenjeno prek čebelarskega društva in je zavarovanih več kot 50 % članov tega društva). Za zavarovanja, sklenjena v letu 2007, je vlada RS 20. decembra 2006 sprejela Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Pri zavarovanju čebel je del premije v višini 30 % sofinanciran z zavarovalno premijo za zavarovanje samo čebel pred boleznimi. Do subvencije so upravičeni nosilci KMG-MID-a. ja nj a n CN ^ . TJ P (U v a d ja nj p to cn Ji js a rova > zav e n N O) . ^ LL ^ Fa % rov Q (D > dav % ,5 CiD + an C Ji ^ Informativni izračun brez doplačila za zavarovanje zastrupitve s FFS - vrednost zavarovanja 117,o0 € Stac.čebel. 1,7 % 1,99 € 1,59 € 1,69 € 1,51 € Prev. čebel. 3,0 % 3,51 € 2,80 € 2,98 € 2,67 € Informativni izračun z doplačilom za zavarovanje zastrupitve s FFS - vrednost zavarovanja 117,0o € Stac.čebel. 1,7 % 1,99 € 2,39 € 1,91 € 2,03 € 1,85 € Prev. čebel. 3,0 % 3,51 € 4,21 € 3,37 € 3,59 € 3,28 € Zavarovanje čebel je mogoče skleniti spomladi, ko so že mogoči spomladanski pregledi čebeljih družin oz. najpozneje do 15. 10. tekočega leta (za obdobje enega leta) in ko so zbrane vse pristopne izjave, ki jih zbere čebelarsko društvo. Vsem čebelarskim društvom priporočamo, da se organizirajo, navežejo stik z zastopnikom zavarovalnice Triglav na njihovem območju in izrabijo ugodno skupinsko zavarovanje. To še posebej velja za društva na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo, saj je tam velika tudi nevarnost zastrupitev čebel s FFS. Pokazatelji kakovosti medu Besedilo: Andreja Kandolf Kakovost medu je zelo pomembna. Med je toliko bolj kakovosten, kolikor manj vode vsebuje. Poglavitna parametra za ocenjevanje svežosti ter ustreznosti skladiščenja medu sta merjenje aktivnosti encima diastaza in vsebnosti HMF. Merjenje vsebnosti HMF je primernejše kot merjenje aktivnosti diastaznega števila, saj ga je v svežem medu zelo malo, poleg tega pa za razliko od aktivnosti encima, katerega izvor so tako čebelje žleze kot rastline, tudi količina HMF ni odvisna od vrste medu. Pregrevanje medu spremeni kemično sestavo medu in zmanjšuje njegovo kakovost. Aktivnost naravnih encimov v medu se pri pregrevanju medu in skladiščenju pri neustreznih temperaturah zmanjšuje, poglavitna sprememba pri tem pa je povečanje vsebnosti HMF v medu. Po Pravilniku o medu namreč med lahko vsebuje največ 40 mg HMF/kg oziroma 15 mg/kg po Pravilniku o KBZ, aktivnost diastaznega števila pa mora biti najmanj 8. HMF - hidroksimetilfurfural HMF nastane v medu iz sladkorjev, konkretno iz fruktoze. Na nastanek vplivata temperatura in vsebnost kislin. Na začetku so ob višji vsebnosti HMF v medu sumili na ponarejanje medu, saj se trsni sladkor s segrevanjem in ob navzočnosti kislin invertira, tako da nastaneta fruktoza in glukoza. Vendar samo z merjenjem vsebnosti HMF še ne moremo z gotovostjo trditi, da je bil medu dodan sladkor. Ker pa so kmalu ugotovili, da vsebuje HMF tudi naravni med, ki je izpostavljen visokim temperaturam, je merjenje vsebnosti HMF postalo merilo za ugotavljanje pregrevanja medu. Na nastanek HMF v medu vpliva več dejavnikov: • temperatura in čas segrevanja medu, • razmere, v katerih je med shranjen, • kemične lastnosti medu (pH, kisline v medu, vsebnost mineralov, vsebnost sladkorjev v medu). Diastaza Diastazo sestavljata dva encima: a-amilaza in ß-amilaza, ki razgrajujeta škrob. Diastaza po večini izvira iz čebeljih žlez, delno pa tudi iz cvetnega prahu in nektarja. Ker je encim občutljiv na povečano temperaturo, diastazno aktivnost uporabljajo kot merilo kakovosti medu. Invertaza Invertaza je encim, ki invertira saharozo v glukozo in fruktozo. Ta encim je občutljivejši na segrevanje kot diastaza. Vir invertaze v medu so čebelje žleze in nektar, pomemben je pri zorenju nektarja v med. Količina tega encima je odvisna od starosti čebel, količine paše, razmer v okolju in čebelarske prakse. Po Pravilniku o medu invertaze ne uporabljamo kot merila za določanje kakovosti medu, saj je količina tega encima v medu v veliki meri odvisna od vrste medu. Vpliv temperature na kakovost medu Če med 24 ur segrevamo, se aktivnost invertaze zmanjšuje, povečuje pa se vsebnost HMF. Ob segrevanju maninega medu pri 75 °C se je aktivnost invertaze zmanjšala iz 200 na manj kot 5, Graf 1: Sprememba vsebnosti HMF in aktivnosti invertaze pri 24 ur trajajočem segrevanju Graf 2: Sprememba vsebnosti HMF glede na čas segrevanja pri 100 °C Graf 3: Sprememba vsebnosti HMF in aktivnosti diastaze glede na čas hranjenja pri T= 20 ± 5 °C Graf 4: Sprememba vsebnosti HMF in aktivnosti diastaze glede na čas hranjenja pri T < 16 °C vsebnost HMF pa se je z 1,2 mg/kg povečala na 43 mg/kg (graf 1). Če med segrevamo pri višji temperaturi (100 °C), se vsebnost HMF povečuje veliko hitreje. Pri kostanjevem medu se je vsebnost HMF med segrevanjem pri 100 °C v štirih urah povečala za 40 mg/kg, v enem dnevu pa za več kot 2000 mg/kg (Graf 2). Ko so cvetlični med eno leto hranili pri T = 20 ± 5°C, se je vsebnost HMF od povprečno 3,3 mg/ kg medu povečala na 19 mg/kg, aktivnost diastaze pa se je s 14,6 zmanjšala na 10,7 (Graf 3). Če med hranimo pri temperaturi manj kot 16 °C, se vsebnost HMF povečuje počasneje, in sicer ±1-2 mg/kg na leto, prav tako pa se počasneje zmanjšuje tudi aktivnost diastaze (Graf 4). Pomembno je torej, da med shranjujemo na hladnem in da ga pri utekočinjanju ne segrejemo na več kot 40 °C, saj se v nasprotnem zmanjšuje aktivnost encimov in med izgublja kakovost, vsebnost HMF pa se poveča. HMF sicer ni škodljiv za človeka, je pa dober kazalec kakovosti medu. HMF pa je škodljiv za čebele, saj povzroča razjede na njihovem prebavnem sistemu. VIRI: Fallico, B., Zappala, M., Arena, E., Verzera, A. (2004): Effects od conditioning on HMF content in uniflorala honeys. Food chemistry, 85: 305-313. Karabournioti, S., Zervalaki, P. (2001): The effect of heating on honey HMF and invertase. Apiacta, 36: 177-181. Luz Sanz, M., Del Castillo, M. D., Corzo, N., Olano, A. (2003): 2-Furoymethyl amino acids and HMF as indicators of honey quality. J. Agric. Food. Chem. 51: 4278-4283. Ramirez Cervantes, M. A., Gonzalez Novelo, S. A., Sauri Duch, E. (2000): Effect of the temporary thermic treatment of honey on variation of the quality of the same during storage. Apiacta 34: 162-170. Sancho, T., Muniategui, S., Huidobro, J. F., Lozano, J. S. (1992): Aging of honey. J. Agric. Food. Chem. 40: 134-138. Yilmaz, H., Küfrevioglu, I. (2001): Composition of honeys collected from eastern and south-estern Anatolia and effect of storage on HMF content and diastase activity. Turk. J. Agric. For. 25: 347-349. OBVESTILO Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v kratkem pripravilo navodilo čebelarjem, kako ravnati v primeru pomora čebel zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Navodilo bomo objavili v naslednji številki Slovenskega čebelarja. JAVNI RAZPIS Sofinanciranje nakupa električnih mrež in pašnih aparatov za preprečevanje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris) Z Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje nakupa električnih mrež in pašnih aparatov za preprečevanje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris). Razpis je odprt od 16. marca 2007, ko je bil objavljen v Uradnem listu RS. Sofinanciran bo nakup, opravljen v obdobju od 10. maja 2006 do 10. maja 2007. Za ta namen je v tem letu zagotovljenih 63.000 EUR. Upravičenci do omenjenih finančnih podpor so fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in živijo na območju, na katerem je škoda, ki jo povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris), objektivno pričakovana. Takšna pa je, če so velike zveri v obdobju zadnjih treh let posamezniku že najmanj dvakrat povzročile škodo. Upravičenec mora vložiti vlogo na razpisnem obrazcu »Vloga za sofinanciranje nakupa elek-tromrež in pašnih aparatov«. Do teh sredstev ni upravičena tista fizična ali pravna oseba, ki je za ta namen že prejela javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije. Finančni in tehnični pogoji za dodelitev sredstev, razpisna dokumentacija in druge informacije so vam na voljo na spletnih straneh http://www.arso.gov.si/ in http://www.czs.si/. Vloge je treba poslati po pošti na naslov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, ali jih osebno vložiti v vložišču Agencije Republike Slovenije za okolje do 10. maja 2007 do 14. ure. Pisne vloge morajo biti v zaprtih ovojnicah ter označene z »Ne odpiraj - vloga za javni razpis - 3544«. Komisija bo strokovno ocenila vse popolne in pravočasno prispele vloge. Nepovratna sredstva bodo do porabe dodeljena po vrstnemu redu dospetja vlog na Agencijo. Po omenjenem javnem razpisu povzela Lidija Senič OBVESTILO MENTORJEM KROŽKOV Maja in junija bomo začeli izvajati enodnevne čebelarske tabore. Iz vsakega čebelarskega krožka je mogoče prijaviti dva kandidata, če bo število prijav premajhno pa bo mogoče poslati naknadne prijave do zasedbe prostih mest (40 na tabor). Prijave pošljite na naslov Čebelarska zveza Slovenije ali po elektronski pošti: tanja.magdic@czs.si najpozneje do 15. aprila. Pripišite prosim imena otrok, njihovo starost, kontaktne podatke in želeno lokacijo tabora (Brdo pri Lukovici, Maribor ali Zelenica). Dodatne informacije dobite pri Tanji Magdič. VI SPRASUJETE, MI ODGOVARJAMO Ali sodi vzreja matic v osnovno ali dopolnilno dejavnost? Dopolnilna dejavnost pomeni predelavo kmetijskih proizvodov, nasprotno pa osnovna kmetijska dejavnost zajema pridelavo čebeljih proizvodov in vzrejo. Vzreja matic torej sodi v osnovno kmetijsko dejavnost, to pa pomeni, da davčno osnovo lahko ugotavljamo pavšalno, po normiranih odhodkih ali po dejanskih prihodkih in odhodkih (vodenje knjig). Tanja Magdič Uradne ure ob ponedeljkih od 10. do 14. ure: Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane, ČZS, Brdo pri Lukovici 8, tel.: (01) 729 61 33, 040 436 514, e-pošta: andreja.kandolf@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec za tehnologijo, Mestni trg 4, 8330 Metlika, tel.: 040 436 516, (07) 30 60 236, e-pošta: vlado.augustin@czs.si; Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko, Rožna dolina 40, Lesce, tel.: 040 436 513, e-pošta: tanja.magdic@czs.si; Jožica Kapun Maršik, terenska svetovalka, Martjanci 5c, 9221 Martjanci, tel: 040 436 517, (02) 548 16 39, e-pošta: jozica.kapun@czs.si; Lidija Senič, vodja ČSS, Vinska gorica 10, 3204 Dobrna, tel: 040 436 515, e-pošta: lidija.senic@czs.si. Uradne ure svetovalcev na sedežu ČZS so ob četrtkih od 8. do 14. ure. združile. Imele bodo samo en skupen spodnji izlet. Med pašo na sadnem drevju so čebele dobro preskrbljene z medičino in s cvetnim prahom. Zalega se zelo poveča in množično se izlegajo mlade čebele. Če takrat, ko cvetenje sadnega drevja preide v drugo polovico, nastopi 4 do 5 dni slabega vremena, tako da čebele ne morejo izletavati, moramo ob prvem lepem dnevu čebele pregledati. Lahko se namreč pojavi rojilno razpoloženje in ukrepati moramo temu primerno. Letos je bila zima izjemno oz. nadpovprečno topla. Zato je tudi razvoj pri čebelah zelo zgoden. V začetku marca (4. 3.) so imele čebele v vzhodnem delu Slovenije pokrito zalego na treh do petih satih. Če bo tako toplo vreme še ves marec, v začetku aprila ne bo nič prezgodaj za zamenjavo naklad pri LR-panjih. j Besedilo: mag. Ivo Planine, Veterinarska fal Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. ' Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Standardni LR-panj in dvotretinjski LR-panj akcijska cena 74,70 EUR! PRIZNANO VZREJALISCE CERELJIH MATIC DEREVC. Sprejemamo prednaročila za označene in selekcionirane matice kranjske pasme (8 ^€-10 ^B), Maja in junija lahko pri nas dobite čebelje družine na AŽ 5S in 7S (50 €-60 €).