.'J JS! XOBtssn ?he Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States ofi America. amerikanski LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmagel. GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 2P8 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 27, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ? % OGROMNE MNOŽICE POSLUŠALE AL SMITHOV KAM-. PANJSKI GOVOR. — OŽIGOSAL REPUBLIKANCE ZA HINAVCE IN SLEPARJE. — SEDANJA ADMINISTRACIJA NI POVOLJNO REŠILA NITI ENEGA VAŽNEGA PROBLEMA. ODGOVOR MUSSOLINIJU Ameriški listi povdarjajo, da Italija ni vredna, da bi se ji odpustili dolgovi. —o— Chicago, 111. — Zanimivo je, kako "prisrčno" je sprejelo tukajšnje vodilno časopisje Mus-solinijevo povabilo, ki ga je naslovil preteklo nedeljo v svojem govoru v Turinu na "ljudstvo velike zvezdnate države," namreč, da naj črta vojne dolgove Evropi. Tako piše list "Chicago Tribune" v svojem uvodniku : "Povabilo, ki ga je izrekel Mussolini, bi na ameriško ljudstvo napravilo več utiša, ako bi prišlo od kod drugod. Italijanska vlada iz leta 1914 je čaka-da je imelo 600 la, kam se bo priključila, toliko Newark, N. J. — Roosevelt ima v Al Smithu, s katerim je pred nedavnim obnovil svoje u-kinjeno prijateljstvo, izvrstnega kampanjskega pomočnika. Ne le, da je ta mož, zlasti na vzhodu, izredno popularen, ima poleg tega neki svojevrstni način govorniškega daru, s katerim si pridobi še bolj skeptičnega poslušalca. Njegova popularnost se je opazila pretekli ponedeljek, ko je imel v tukajšnjem mestu svoj govor. Cela pot iz New Yorka do tukaj je bila skoraj ena sama velikanska parada. Množice, broječe na tisoče in stotisoče oseb, so ga navdušeno pozdravljale po mestih, skozi katera se je vozil. — Pred tukajšnjo Armory dvorano, v kateri je bilo naznanjeno zborovanje, je pa bila taka gneča V SPOMIN ŽRTVAM ZRAKOPLOVA R-101 policistov dovolj dela, da je držalo v redu mase ljudstva. V časa, da je napravila najboljšo kupčijo. Na takozvani mirovni dvorani je bilo okrog 17,000 konferenci je zopet dosegla Poslušalcev, kar jih je pač moglo iti v njo; nad pol milijona jih je poslušalo govor po cestah, kamer je bil prenesen potom zvočnikov, na mjilijone in milijone ga je pa slišalo širom dežele po radio. Z vso silo je Smith udrihnil Po republikanski stranki; do-čim jo je v kampanji leta 1928 imenoval versko nestrpno, je šel zdaj še bolj daleč in jo je ožigosal naravnost kot stranko sleparstva in hiinavščine. Skozi celi svoj dolgi govor ni prav do zadnjega omenil demokratskih kandidatov. Šele ob koncu, ko je še enkrat pozval volilce, naj premislijo, kaj je storila republikanska stranka za nje, 3e priporočal tudi Roosevelta 'n Garnerja. "Ko nocoj odidete domov," ie pozval poslušalce, "vprašajte svojo vest, preiščite svoj spojin ,in poskusite, ako se more- največji profit, k'i ga je mogla, in še danes stiska te pridobitve ter vlada nad stotisoči tujezem-skega ljudstva in s silo drži njih narodno ozemlje pod italijansko zastavo. S tem, da je u-grabila Trst in Reko, je bila prva izmed zmagovitih velesil, ki je ogrožala mir v Evropi, in je bila prva, ki je kljubovala mednarodnemu sodelovanju, ki ga je imela predstavljati Liga narodov. "Niti med vojno, niti po vojni ni ameriško ljudstvo imelo pri like videti v delovanju italijanskih vlad, prejšnjih ali sedanje, kako spoštovanje za mir. In Mussolini, četudi je to-časno prenehal rožljati s sabljo, naj bo prepričan, da ameriško ljudstvo ne bo svojih evropskih dolžnikov oprostilo brez večje garancije, kakor nam je bila do zdaj podana, da žrtve ne bodo zastonj, ne samo. Iz Jugoslavije. V SREDIŠČU NA ŠTAJERSKEM SO NEZNANCI NAPRAVILI NAPAD NA ŽUPNIŠČE, A SE NI POSREČIL. — KAKO SE REŠUJE DOMAČE GOSPODARSTVO. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NEZGODE. Slika nam kaže prizor, ko so nedavno v Franciji, v bližini mesta Beauvais, odkrili spomenik žrtvam, ki so napravile tragičen konec s ponesrečenim angleškim zrakoplovom R-101, ki je svoječasno iz nedognanih vzrokov na tem mestu treščil na zemljo in eksplodiral. SPORAZUM CLEDE0R0ŽJA Med Anglijo in Ameriko se vodijo dogovori. London, Anglija.,— Že dva tedna se vodijo med zastopniki ameriške vlade in med MacDo-naldom in njegovimi pomočniki dogovori glede sporazuma v redukciji orožja. Pretekli ponedeljek so se zborovalci zopet sestali in, kakor se čuje, je bila to njiih glavna konferenca. Podrobnosti se sicer niso objavile, vendar pa se trdi, da se je sporazum dosegel v zadovoljstvo obeh strank. domisliti kakega velikega v kolikor se nas tiče, marveč javnega vprašanja, ki ga je re- tudi glede pac/ifikacije Evropa sedanja republikanska ad- P® " ^inistracija, ali da je vsaj na- "Daily News", drugi tukaj* pravila razmeroma uspešen po- šnji list, pravi, da je Amerika že dovolj popustila Italiji, kar pa je Mussolini porabil v to, da je ojačil svojo armado in mornarico. -o- NEKAJ NEVERJETNEGA Chicago, 111.— Pregovor pravi, da so tašče bitja, ki so le za zlo na svetu, in da se jim zetje, ako le mogoče, daleč ognejo. Vse drugače pa misli o svoji tašči neki Teodor Pawloski. — Njegova žena Lillian, ki živi na 1309 Ilolt St., je vložila proti njemu tožbo za razporoko, v kateri je navedla, da jo je mož zapustil in ušel z njeno materjo že začetkom leta 1928 in se še zdaj ni vrnil. Ob odhodu ji je pustil pismo, v katerem je o-menil, da ljubi njeno mater bolj kakor njo. KRIŽEM SVETA DVOUMEN ODGOVOR l2kus, da ga reši. Namesto rezanja teh problemov nam republikanska stranka ponuja Program groženj, češ, ako bo Pri volitvah poražena, se bo zakasnel povratek prosperitete. "o grožnjo odločno zanikavam 111 izjavljam s tega odra svojemu Poslušalstvu cele dežele, da •>® izvolitev demokratske liste Najboljši način, da se rešijo ti Problemi, in najboljši način, p se prikliče nazaj prosperite-a, je — izvolitev Roosevelta in Garnerja." Obsojal je med govorom re-Publ,ikansko mokro platformo s°t hinavsko in imenoval pred-^dnika Hooverja kot voditelja j^eriških suhaških sil. Da po-' kakih moči se republi-k nci Poslužujejo pri svojih j, mPanjah, se je obsežno bavil Mrs. Willebrandt, ki je Prit' i?28 Šla v 0hio in tamkaJ storjg na metodistovske pa-za j, ' naj zastavijo svoj vpliv ska ?0Verja. Pozneje je ta žen-' 1 Je bila znana kot zagri- zena suhačkinja, dobila 20 milijonov' posojila od republikanske vlade, da je lahko začela prave vrste butlegerstvo z iz- delovanjem bricks". takozvanih "wine POD NOŽEM Chicago, 111. — Zadnje dni se je moralo več naših mladih rojakov podvreči operacijam na slepiču. Istočasno sta odšla v Francis Willard bolnico pretekli ponedeljek John Terse-lich ml. in Henry ("Hank") Baskovec, nad katerima je v torej zjutraj izvršil operacijski nož svoje delo. Isti dan pa se j je vrnil iz bolnice, kjer je bila (izvršena nad njim enaka operacija, Frank Koporc, kateremu ise zdravje povoljno vrača. — | Vsi trije so znani našemu ob-jčinstvu kot dobri baseball igralci in smo jih imeli v polet-jnem času večkrat priliko videti pri žogarskih tekmah na našem igrišču. Želimo jim in upamo, da kmalu okrevajo in nadaljujejo s svojo športno aktivnostjo. -o- POLITIČNA BLAZNOST Pittsburgh, Pa. — Kako so nekateri ljudje v duši in krvi prežeti s politiko, kaže naslednji dogodek: Pretekli teden so se neki tukajšnji družini rodili trojčki, katerim so starši dald imena po demokratskem kandidatu, namreč Franklin, Delano in Roosevelt. — Da pa se na nobeno stran ne zameri, je pretekli ponedeljek prinesla štorklja zopet trojčke, a zdaj neki vneti republikanski družini v Bridgeville. In ti trojčki so bili imenovani po republikanskem kandidatu Herbert, Clark in Hoover. — Moskva, Rusija.— Tukaj • j šnji hoteli in prodajalne, kate- j re so namenjene za dnozemce,; so objavile,, da v naprej ne bodo več sprejemale plačila v rubljih, marveč samo v inozemskem denarju; prej se je zahtevalo samo rublje. — Friedrichshafen, Nemčija. — Vodilni zrakoplov Graf Zeppelin je v ponedeljek zjutraj ponovno odplul proti južni A-' merilci, že devetič to leto. Na' tem poletu, ki je zadnji v letoš- j nji sezoni, je peljal s seboj 12 potnikov. — Bukarešta, Rumunija. — Vojaške čete so še ravno pravočasno prispele, da so preprečile splošen pobeg jetnikov iz državne kaznilnice v Cernauti.i Kaznjenci so že obvladali stražnike in bili na tem, da u-bijejo ravnatelja jetnišnice. — Rio de Janeiro, Brazilija. — Velike proslave so se vršile pretekli ponedeljek v spomin druge obletnice revolucije v 1. 1930, ko je bila vržena prejšnja vlada in je postal G. Vargas predsednik. Papen ne zanika monarhistič-nih teženj. Berlin, Nemčija. — Na pritisk od različnih strani, je-li res, da se pogaja z monarhistl, ž^klmnaglavnimrobcemlka Napad na biseromašnika v Središču V temni deževni noči dne 3. oktobra so temni elementi poskusili svojo srečo, da bi prišli do denarj-a. Okoli 11. ure, ko so v župnišču v Središču na Štajerskem pogasile luči in ko sta 'se tamošnji župnik, biseromaš-(nik g. Canjko in kaplan podala k počitku, so se lopovi spravili na nepošteno delo. Prislonili so z dvorišča od vrtne strani le-stvo k oknu, iz katerega so izrezali veliko šipo in skozi tako napravljeno luknjo se je eden splazil v notranjost župnišča. V pisarni je že odprl vse predale in se podal v župnikovo spalnico, kjer je enako stikal po predalih za denar in si pri tem svetil z vžigalicami. Ne vedoč za skritega gosta, je župnik vstal in napravil luč, tat se je pa med tem pomaknil skozi vrata nazaj v pisarno, kjer se je hotel skriti. Ker je pa župnik zaslišal nekak šum, je mislil, da je kdo domačih in je vprašal, kdo je. Vstopil je bližje vrat in zapazil bosega moškega, ki si je zakril obraz z se je kancler Papen izognil z zelo dvoumnim odgovorom, s katerim ni vprašanja niti potrdil, niti zanikal. Dejal je le, da te vesti prinaša tujezemski tisk, da pa "mi ne bomo nikoli priznali tujezemcem pravice, da bi določevali, kaka oblika države je najbolj primerna za Nemčijo. To ima določiti nemško ljudstvo samo." — Po tem odgovoru so vpraševalci vedeli ravno toliko kakor prej. -o- SLOVENKA POJE NA RADIO -o— IZGREDI KITAJSKIH KMETOV Šangaj, Kitajska. — Kakih 50 milj od prestolice Nanking, v mestu Jangčov, so se kmetje uprli novim davčnim predpisom. Ko so oblasti aretirale 50 upornih kmetov, so se ostali dvignili in pričeli oblegati mesto, v katerem so nastanjene davčne oblasti. Pri spopadu s policijo je bilo ubitih sedem oseb, aretirali pa so nad 200 kmetov. SLOVENSKI POLITIČNI SESTANEK, ki se vrši v četrtek večer, 27. oktobra v šolski dvorani na 22nd in Lincoln St., se otvori točno ob 7:30 zvečer. Kdor Hoče čuti glavne govore, naj pride torej ob določenem času, ker govorniki se morajo pato udeležiti še drugih raznih zborovanj. Slovensko ob« činstvo je ponovno vabljeno k obilni udeležbi!—Odbor. terega je vzel v kuhinji. V odgovor je dobil le besedo "denar" in obenem ga je ropar porinil, da je župnik padel in se udaril ob rob mize. To je tat izkoristil in zbežal. Ropot in pa besede je prebudilo kaplana, ki je takoj prihitel in ustrelil skozi okno, da s strelom prikliče sosede na pomoč. Slišali so klice na pomoč in strele, in kmalu prišli gledat, kaj je. Prišli so tudi orožniki, ki so začeli za vlomilci zasledovanje. — Pokradli niso veliko, a razburje-Chicago, 111. — S tukajšnje inja je bilo vse polno. Še naj-radiio postaje KYW. bomo imeli bolj mirnega se je pokazal 85-ta četrtek, 27. oktobra, priliko letni župnik - biseromašnik g. slišati petje naše mlade roja-jCanjko, ki se je izrazil, da se kinje Miss Veronike M. Gla- mu je to v njegovih 85 letih pr-vach, hčerke znane družine vič primerilo. Andrew Glavach. Malokomu je bilo znano, da je to dekle jemalo pouk v petju že dalje ča- Gotivo iz benzina in alkohola bil za svoj pridelek precej lepo svoto. Največ bodo po pri tem zaslužile seveda špiritne tovarne. Skladi črnega premoga v Ko-šakih V Košakih pri Mariboru je rudoslovec Ferdinand Ošlak tik za mariborskim kolodvorom odkril bogata nahajališča prvovrstnega črnega premoga. — Strokovnjaki, ki so pregledali ležišča, so potrdili, da je okraj tehniško in trgovsko eno najboljših ležišč te vrste premoga v Jugoslaviji. Eksploatacija bi bila, kakor sodijo, ena najren-tabilnejših v Jugoslaviji, ker ni nikjer v državi takega najdišča. ma nom V nekaterih pokrajinah Ju-sa, m bo torej ta njen nastop goslavije pridelajo zelo veliko marsikoga presenetil. Pričetek koruze Na izyoz ni mislitij ker programa bo ob ?:30 popoldne ge ne žzpla5a. Koiikor je bolje in bo pela z dvema znameniti- vnte koruze> jo porabijo za PZC!.M,a:.,Z.nanim.fi°d ime" !P°moč P° uJmah Prizadetega prebivalstva, katero vlada po- _____[kupi in jo po znižanih cenah HORNER ŽIGOSA SMALLA 'prQPdaja Jrevnim in prizadetim Chicago, 111. — V ponedeljek |družinam. Slabejše vrsto koru-je pričel sodnik Horner, demo- zo tudi pokupijo in iz nje izde-kratski kandidat za governor- lujejo alkohol, katerega meša-ja, s svojo kampanjo v tukaj- jo z benzinom. To gorivo po-šnjem mestu potem, ko je te- tem porablijo za pogon benzin-meljito obdelal vse kraje širom skih motorjev, kakor so avto-države. V svojem govoru je oži- 'mobilski in aeroplanski. Za vse gosal svojega republikanskega te potrebe pa mora Jugoslavija nasprotnika Smalla kot lažnji- uvažati velike količine benzina. vega pristaša mokrih, češ, da je S tem, da bodo pridelovali al-bil svoječasno, ko je prvikrat kohol iz koruze, se bo uvaža-kandidiral za governorja, trd nje benzina zmanjšalo za naj-suhač in je bil izvoljen tudi s manj 5 milijonov Din. Ta de-pomočjo protisalunske lige. Po- nar bo torej ostal v državi. Za doben je tudi njegov sedanji koruzo, ki je namenjena za fa-kampanjski vodja, prosluli brikacijo 500 vagonov čistega Thompson, bivši župan mesta alkohola, bodo pa dobili kmet-Chicago. (je 15 milijonov Din. Država bo -o--ipri tem imela torej izgubo, po- SlRITE AMER. SLOVENCA! magano bo pa kmetu, ki bo do- Strop se udri med službo božjo V vasi Brestu v bližini Duge Rese na Hrvatskem so imeli v t ponedeljek, 3. oktobra, prošte-nje, h kateremu se je zbrala velika množica ljudstva. Med službo božjo se je nenadoma v cerkvi porušil del stropa. Nastala je med ljudmi velika panika in precej jih je dobilo lažje in težje poškodbe. Pri tem je že itak slabo zidovje dobilo še večje razpoke. -o- Nesreča Izdelovalec kemičnih izdelkov Anton Šerbec iz Št. Vida nad Ljubljano je v Dravljah padel s kolesa in so ga morali peljati v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa V Novem mestu je umrl Ivan Škerlj, višji sodni svetnik y pokoju. — V Krškem je umrl Milan Mencinger, sin pisatelja Mencingerja, star 60 let. — V Češnjicah pri Moravčah je u-mrl posestnik Franc Kos, oče akademičnega kiparja Tineta Kosa, star 83 let. — V celjski bolnici je umrl Ivan Turk, dninar piti raznih posestnikih z Go-milskega, star 58 let. -o- Nesreča V vasi Sv. Križ, obč. Velika vas pri Litiji je po nesreči padel pod voz 121etni Martin Šu-ster, sin hišarja, in se tako poškodoval, da so ga odpremili v ljubljansko bolnico. -o- Kravo je ukradel Neki tat je Jožetu Andrejči-ču iz Brenganjc pri Škocjanu ukradel kravo kar iz hleva, ker so bila hlevska vrata nezaklenjena. Za tatovom ni sledu. Obilen ribji lov V Bakarskem zalivu so ribiči v zadnjih dneh ujeli okoli 800 tunov v skupni teži nad 8000 funtov. Sezona za tune traja navadno do konca oktobra. Nesrečni kolesar V Zagorici pri Kamniku je padel s kolesa 401etni ključavničar Franc Bernot. Pri padcu si je zlomil desno ključnico in se tudi drugače nevarno pobil. ftMEKiiistei toviirae Četrtek, 27. oktobra 1932 * »s; AMERIKANSKI SL'OVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891, fivi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki, , . . Ustanovljen let« lft& r lafoja v»ak dan razun nedelj, pon«» Aaljkov in dnevov po praxnildk, Izdala in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnin*; _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto------- Za pol leta----- Za četrt leta------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___$6.00 Za pol leta ----3.00 Za četrt leta___1.75 Issued daily, except Sunday, Mod-day and the day after holidays Published By! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription! For one year______ „$5.00 2.50 1.50 For half a year__ For three months___ Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year _ For three mouths 3.00 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znaei, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopo slani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Visoka politika je polje, katerega "nas eden" obdelovati ne zna. Naj se politikarji med seboj zmenijo, če kaže Rusijo priznati ali ne kaže. Gotovo pa je, da boljševiški propagandi ni treba čakati na tisto priznanje. Amerika ji je odprta na stežaj že sedaj in ji november :n dan vernih duš se je odprta že precej dolgo. Vendar doslej ta boljševiška pro- spominjam tudji svoje drage paganda v Ameriki ne more pokazati kaj prida uspehov. mamice, katero krije črna zem- V SPOMIN MOJI DRAGI MATERI Enumclaw, Wash Vsako leto, ko se bliža mesec Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under tlie Act of March 3, 1879. . P. Nikodem, O.F.M.: "Krivica napravlja bolj še vike..." i. Poslušali smo javno debato o Rusiji in o boljševikih. Nekdo je trdil, da je škandal, ker Amerika še ni priznala sovjetske Rusije. Drugi so mu krepko ugovarjali in protestirali zoper njegove zahteve. Dejali so, da ima Amerika prav, ko bolj-ševiške Rusije noče priznati. Ako bi jo priznala, bi odprla na stežaj vrata boljševiški propagandi tostran oceana. Pa se je oglasil oni, ki je zagovarjal misel o potrebi priznanja Rusije po Ameriki, in je dejal: "Gospodje/ saj ni propaganda tisto, kar rodi komunizem m boljševizem pri nas v Ameriki. Če ne veste, kaj je vzrok našega komunizma, vam jaz povem. Krivica napravlja bolj-ševike in komuniste!" Na to prerekanje sem se spomnil, ko sem te dni bral v. ameriških dnevnikih, da obetajo pri letošnjih volitvah socijali-stu Thomasu izredno velfikd število glasov. Komaj četrt milijona da jih je dobil leta 1928, letos pa mu jih obetajo kake tri milijone. Listi dostavljajo, da bodo ti glasovi — protestni glasovi. To se pravi, volivci, ki bodo dali svoje glasove Thomasu, ne bodo — vsaj po veliki večini — teh glasov dali iz prepričanja, temuč v znak protesta zoper Hooverja in Roosevelta . . . Mnogi Thomasovi volivci ne žele, da bi bil Thomas res tudi izvoljen. Toda prav tako ne pričakujejo nič dobrega ne od Hooverja in ne od Roosevelta. Oba se jim zdita le eksponenta nekega ustaljenega javnega reda, ki nikakor ni dober. Oba se j£m zdita, da tičita do nosu v mlakuži nekega smrdljivega duha, ki je izraz najsuro-^ ejšega kapitalizma. Oba se jim zdita, da sta predstavnika in zastopnika neke struje, ki ji ni za resnobo, ki ji ni za dobrobit ameriškega ljudstva, temuč za vzdrževanje javne krivičnosti. Brez dvoma današnja "javna skrb" in naši "javni skrb-stveniki" resnično napravljajo tak vtis. Ni čudno, da se trpeči človek obrača tn ogleduje po kaki tretji stranki, ki bi prišla na dan s kakim drugačnim programom. Pravijo, da se svet za enkrat nagiba proti socijalistu Thomasu. Če drugega ne, menda samo v znak protesta. Prav za prav noče njega in njegovega programa, želi pa. da bi vsaj na ta način pripravil obe "vladajoči stranki" do tega, da bi začeli nekoliko — misfciti. To je prvi korak. Nič pa ne dvomimo, da je stiskani človek v stanu, v slučaju potrebe narediti še korak dalje. Ako bo videl, da ta prvi korak ne bo pomagal, posebno če bo spoznal, da tudi socijalističen program ni zmožen prinesti resničnega odrešenja, bo naprav)'.! še en korak in prihodnjič bodo narasli glasovi — komunističnega kandidata . . . Najbrž takrat tisti komunistični glasovi ne bodo glasovi prepričanja kakor baje letošnji socijaiistični ne bodo. Celo nad tem jako dvomimo, da bodo tisti komunistični glasovi — glasovi protesta. Bojimo se, da bodo tisti glasovi — glasovi obupa . . ■ Da, res: Krivica napravlja komuniste in boljševike! Boljševiška Rusija v Ameriki še vedno ni priznana in skoraj gotovo še dolgo ne bo. Ne potegujem se za to, da bi bila. Niti največji nezadovoljneži z vladajočim javnim redom, ki so se odločili in se še bodo za javni protest zopet ta javni red, za protest z volivnucami v rokah, ne mislijo na komuniste, temuč za enkrat v prvi vrsti na socijaliste. V tem je jasen dokaz, da ameriško ljudstvo ne kaže posebnega razpoloženja za komunizem. Ameriško ljudstvo za enkrat ni dostopno komunistični propagandi, pa naj že prihaja predenj v obliki ruskega boljševizma ali pa v bolj svetovno prikrojenji suknji takozvane Tretje internacijonale. Za enkrat tako. Kako dolgo? Celo neki Meksikanec je javno poudaril, pred svojimi poslušavci, da je ruska revolucija za Meksiko nekaj tujega, eksotičnega. Sam je revolucijonar d.otični govornik, pa mu ruski način revolucije ne imponira. Toliko bolj tuja in eksotična mora čisto naravno biti ruska revolucija Amerikancu. Zato boljševiška propaganda, u metno zasejana med nas po tujcih, ne kaže mnogo nevarnosti. Tuja nam je, eksotična. Prav nič tuja in prav nič eksotična pa ne bo Amerikancu tista propaganda, o kateri se zdi, da se vedno bolj bohotno razrašča na domačih tleh — propaganda, ki jo doma in brez direktne tuje pomoči ustvarja krivični, s surovim kapitalističnim duhom prepojeni javni red. VSPOF.ED 40-URNE POBOŽ-NOSTI New York, N. Y. Spored 40urne pobožnosci v slovenski cerkvi sv, Cirila, ki se slitve potrebni, ker so bili nekateri že po par let brez dela in zaslužka in trpeli pomanjkanje. Delati je seveda treba težko, plače so pa majhne, da se družine le s težavo preživ- vrši 5., 6. in 7. novembra, je ta: ljajo. To naj bo o delu dovolj v nedeljo se pri sv. maši ob 10. izpostavi Najsvetejše; ob 8. uri zvečer, pridiga, litanije, blagoslov. V ponedeljek ob 7. uri sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšem, zvečer ob 8. pridiga. Kdo drugi delavske razmere bolj razume, naj pa tudi poroča kaj več. Iz starega kraja sem dobila prav žalostno vest, da je nara- litanije, blagoslov. V torek reč tam preminula naša dobra (zjutraj ob 7. uri vse kakor v ponedeljek) zvečer ob 8. uri slovesen sklep pobožnosti. Po pridigi in litanijah procesija po cerkvi, h kateri pripeljite mati Terezija Šuštaršič dne 27. septembra ob 4. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti. U-mrla je v Birčni vasi pri Novem mestu po dolgi ir mučni boiez- svoje otroke. Blagoslov, zahval-'ni. Veliko je pretrpela, saj je na pesem. Slovenci, pridite v' bila mati štirinajstim otrokom, obilnem številu zjutraj k mizi j od katerih nas živi še osem. Za-Gospodovi, čez dan obiskat Je- j pušča še soproga, pet sinov in zusa, zvečer k pilidigi itd.- Rev. H. Podgoršek, župnik. -o- SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ OHIO Blaine, O. Ker vam g. urednik pošiljam naročnino za list, ki se mi zelo dopade, pa sem se namenila napisati par vrstic iz naše naselbine, saj se od nas tako redkokdaj kdo zmisli, da kaj napiše. — Poročam pa, da so meseca septembra začeli v naši naselbini delati most na National Park cesti. Ta cesta je zelo zavita in ima mnogo ovinkov, kjer se je zgodilo že veliko nesreč. Z mostom, ki so ga pričeli delati, upajo, da bodo število nesreč zmanjšali. Pri tem delu je zaposlenih tudi nekaj domačinov, kar nekoliko pomaga v teh časih. Dalje je Lorain Dock kompanija odprla eno jamo, ki je bila poldrugo leto zaprta. Tudi tam je dobilo nekaj naših ljudi dela. So bili pa tudi zapo- tri hčere. Dva sinova sta v bližini doma, eden je za žandarja v Bosni, eden na Štajerskem, ena hči v Jevnici pri Ljubljani, dve hčeri in eden sin pa tukaj v Ameriki, in sicer Josephine Goldie v Pittsburghu, Penna., Louis Šušteršič v Bridgeport, O. in mene, žalujočo hčer, v Blaine, O. — Naj še omenim, da je bila moja pokojna mati mnogim krstna in birmanska botra, splošno nekaterim celim družiinam in mnogokrat po desetim v eni družini. Ker je več teh otrok tukaj v Ameriki, zato prosim, da vsak teh otrok, ki bere te vrstice, naj zmoli za pokojno očenas in zdravo Marijo. Pa tudi drugi čitatelji naj se jo spomnijo. — Naj ji bo o-hranjen blag spomin 'in Bog ji naj podeli večno plačilo in naj ji sveti večna luč. — O j, preljuba mamica — lahka naj bo vam žemljica. — Tako vam kli- lja že celih 37 let. Najprej po-romajo moje misli nazaj v preteklo mladost, ko je ona še ži-ivela in se ob tem spominjam, kako srečna sem bila, ko sem z njo kramljala in ona mi je, kot najmlajši v družini, vselej rada odgovarjala na razna vprašanja, jaz sem pa tudi najraje bila pri njej. Ob spominu na tisti žalostni dan, ko je mama ležala na mrtvaškem odru med medlimi svečami, se mi pa še sedaj krči srce, da bi najraje zajokala. Dobro se še spominjam, da ko sem onega usodnega jutra vstala, sem zagledala mamo že na mrtvaškem odru. Milo sem jo klicala, naj vstane, ker pač nisem vedela, da je mrtva; nazadnje so me s silo odpravili od njenega mrtvaškega odra. mamo an le k njej sem hotela, vanju in mi je rekla, da same dobre mamice umrejo, jaz pa, da moram še živetli. In tako sem živela vedno v mislih na mamico. — Ko se oče ni mogel sam ukvarjati z gospodarstvom in gospodinjstvom, je poiskal drugo mater. Tega vam pa, dragi čitatelji, ne morem popisati, kakšno je bilo življenje od sedaj naprej, ker vas nočem žaliti in radi tega mi je moja mamica še bolj ostala v spominu, katero sem najbolj pogrešala ob nedeljah in praznikih, ker me je ona vselej vzela v cerkev. Bila je cerkvena pevka in jaz sem stala poleg nje, ko je hodila na cerkveni kor prepevati, dokler je ni bolezen vrgla na posteljo. Še sedaj jo slišim, kako si je še doma na postelji lajšala bolečine z lepo pesmico. Tudi jaz sem jo večkrat nadlegovala, da mi je zapela zlasti jlsto lepo pesem "Vse mine", katero je ona tako rada pela. Ker ni bilo nje, je oče prevzel Vedno sem klicala n'ieno težavno da.nas je učil svete vere. Od mamice sem se naučila komaj par majhnih pa so me tolažili na vse načine,! kakor so vedeli in znali. - U-! m°h,tvic' katere 80 mi ^ vedno mrla je 30. oktobra, pokopali!0f**le. ,v spominu. - Ko sem smo jo pa na dan vseh svetni- odhajala v tujino ni bilo nje. kov. V domovini je lepa navada, da na dan vseh svetnikov hodijo ljudje molit na grobove ranjkih in tam prižigajo svečke; grobove tudi okrase s poznim jesenskim cvetjem, prav tako kakor tukaj na dan Kin-čanja grobov 30. maja. Ti, kateri ste iz mojih krajev doma, se boste ob tem času gotovo domislili, kako lepa je b.ila ta navada. — Še se tudi spominjam, kako so se na dan pogreba, ker je bil ravno praznik vseh svetnikov, zbrali sorodniki in veliko prijateljev, — teh je moja mati imela veliko, — ki so jo spremili k večnemu počivališču na domače pokopališče. Tudi še vem, kako mi je bilo hudo, ko sem zagledala rakev, katero so prinesli, in ko smo se poslovili zadnjič od ljubljene mamice. Dasi sem tedaj bila še mlada in majhna, mi je vse ostalo v tako živem spominu in vse vidim še sedaj pred svojimi očmi, kakor bi se sedaj godiilo, kako se vije pogreb proti pokopališču. In poslušam zvonove, ki tako žalostno brne. Tudi čutim, kako hudo nam je bilo vsem, ko so mamo, naše najdražje, polagali v globoko jamo, kako sem se oklepala mrzlega železnega križa, da so me komaj od njega odtrgali, ker se nisem hotela ločiti od ljubljene mamice. Ko smo se od pogreba vrnili domov, sem vse hotela pregledati, da morda vendar kje najdem dobro mamico, a zastonj. Nikjer več je ni bilo in v žalosti in dolgočasju so mi potekali dnevi, in ker sem ravno tisto leto pričela hoditi v šolo, rni je bilo še hujše, ker ni bilo nje, da bi me blagoslavljala. Kako so bile druge moje tovarišice vese-e, ker so imele svoje mamice, meni se je pa zdelo, da sem manj vredna kakor one. Pa čejo vaši otroci, in pa da še enkrat vsi združimo nad zyez-( sem vse to potožila stari ženi-dami. Mrs. Frances Vovlco. ci, ki je bila pri nas na star.o- da bi me blagoslovila, je pa oče rekel, naj nikdar ne pozabim Boga in sv. vere. — Koliko razočaranje me je objelo, ko sem prišla v novo domovino v Ameriko, katero sem si poprej vse drugače predstavljala. Vedno sem mislila, da imajo cerkve, kakor pri nas v domovini, pa je bilo vse tako divje. Kar sapo mi je zaprlo, ko sem vprašala sestro, kje "da je cerkev in če imajo vsaki dan sv. mašo. Ko se mi je sestra nasmehnila in rekla, da tukaj ni cerkve, da pa je ena pet milj daleč, kjer je sv. maša samo enkrat na mesec Prav gptovo, da mi je bilo težko, še posebno težko, ker smo živeli doma poleg cerkve. Pa sem se morala tudi v to vživeti in vesela sem bila, da sem dobila dovoljenje, da sem mogla k sv. maši, pa če tudi je bilo daleč. Hudo je bilo tudi to, ker g. župn/ik, ki je tam maševal, ni bil Slovenec, temveč Poljak po narodnosti. Bil je sicer dober za nas Slovence, in to nas je tolažilo, — saj tudi njega že krije črna zemlja, — Bog mu daj večni mir. To so torej spomini moje mladosti, ki ni bila postlana s cvetlicami £n ki se ni dolgo časa grela na materinem srcu. Lepi so pa vseeno ti spomini, ker so spomini na mojo mater in pa na domovino, katero ne vem, če jo bom še kedaj videla. Gotovo je, da si želim videti vsaj še očeta, ki še živi in je že prav prileten. Pa na materin grob bi tudi še enkrat rada pokleknila in tam zmolila par očenašev za mir in pokoj njene duše in duše vseh umrlih. — Zato pa, drage hčerke, katere imate še svoje matere, poslušajte jih in u-bogajte ter jih spoštujte in jim pomagajte. To bo vašim materam v veliko zadoščenje, vam pa nekdaj v prijeten spomin. Zapomnite si tudi to, da materinega truda ne boste nikdar Vsak v svoji časti — če poiščeš na nekem starem sodišču določen prostor, najdeš tri kabine. Na vratih prve čitaš napis: Višji uradniki, na drugih: Srednji uradniki in na tretjih vratih končno Možje. * # * Časnikarsko poročilo — Bogatega moža so našli v njegovem stanovanju umorjenega. Lokalni list je poročal o tem med drugim sledeče: Za srečo je bil umorjenec deponiral denar in dragocenosti v banki, tako da ni utrpel večje gmotne škode. * * * Smešno — V neko prodajalno pride kupovalec. Medtem ko se pogovarja s trgovcem zagleda njegovo mačko in vzklikne: Pri moji veri, imate takšno mačko kakor jaz, samo da je malo manjša in druge barve! * * * Hotel je prav povedati — Na nekem zborovanju, ki se je pred kratkim vršilo tu, je neki govornik s sledečimi besedami pari-ral medklice: Če bi smešnost mogla ubijati, bi bili vi najbolj ubiti ljudje, kar jih teče po svetu. O te ženske! — Iz kopalnice se začuje čudno praskanj-e, potem pa krepka kletvica. — Kaj pa je? se začudi žena in odpre vrata. — Prokleta britev, danes sploh ne reže! — Ne bodi no smešen, saj vendar tvoje kocine niso trše od linoleja. * * * Gospodinja in najemnik. —- Dejali ste, da oddajate soho s kopalnico. Sobo ste mi pokazali, zdaj bi pa rad vedel, kje je kopalnica. — Kopalnica je pa pri moji sestri, ki stanuje na oni strani ulice. * * * On in ona — Ona vzame s seboj štiri velike kovčege, tri ročne in 14 škatel za klobuke, a vse mora nositi on. Ves prepoten pride na kolodvor in vzdihne; O, zakaj nisva vzela s seboj še klavirja! — Samo brez ironije, prosim. — Ironija? Niti najmanj. Nji klavirju sem namreč pozabi) vozne listke. * * * Zakaj pa ne? — Čujte, gOH-pod, vi imate moj dežnik. Že mogoče. Kupil sem ga v zastavljalnici. * * * Pomni, da katoliški časopis stoji za tvoje ideale v strelnih jarkih. poplačale. — Vam, draga in nepozabna mamica, sem posvetila te vrstice, ki že 37 let počivate v hladni zemlji, ker $e vas še vedno tako živo spominjam. Vaša hčerka J. R. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (61) (Metropolitan Nevrepaper Service) Gorilska ss.nca, ki ata po Tarzar.overn navodilu oblekla arabsko obleko s$r. no. enkrat skočila skupaj. Razposajeni Chu.i- ■ n.r.ireč še vedno dražil starega Taglata in mu jo potegnil arabsko pokrivalo naprej preko oči, tla slednji ni ničeear videl. Taglat je zdaj vedel, tU to a« pomeni lovenje muh, pač. pa, da je napaden in da ga je napadel Chuik. Skočil je vos faajz-'- isn "i zgrabil Chulka za vrat. Tarzan je moral pos:.c:. vjnes. . , Par ninut je Vzelo, da ju je zopet pomiril. Tarzan je bil navajen takih spopadov med ar*-tropidi. Navadno si gorile v takih spopadih populijo nekaj diake in zopet zavlada5 mir. Tudi to pot je bijo tako. Samca sta ubogala Tarzana in sta pocenila za nekaj časa vsak na svojo vejo h kratkemu počitku. Tarzan pa je opazoval in preučeval, kako naj izvede napad. Končno so šli do ograje, katero je Tarzan na tiho preskočil. Goriiskima samcema pa je nazaj pomoli! svojo dolgo sulico, po katefi sta splezaja preko o-graje. Noč je zagrinjala pokrajino # svojo ve, rao in trojic« Tarzan in gcrilslts je in tiho šfppicala. med kabinami in šotori v arabskem naselju. Vsi trije" so imeli posebni naravni džungelski dar vonja, da so ljudi za4uhaii že na daleč. Tarzan je kmalu zadišal kabino, v kameri je bila Ivana Clayton, njegova žena. Natlho ja dal direktivo obema. . . Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ?^<*><><><><><><><>^ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "10-82", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi 55 velikimi stroški. • Pil . . . Rorilskima samcema. Obljubil je njima, da bota dobila po ten činu obilice dobre hrane in same? ats od hrepanepjs po hrani kar cmak-Ijala z je?ikom. Tarzan ju je peljal'proti kabini Ahmed Zflka samega/ Neki mimoidoči Arab ju je opazil, toda, ker »o bili vsi oblečeni po arabsko se ni zmenil za nje, misleč da so kaki A-rabi. V kabini je imel Ahmed Zek ravpo neko rasgovarjanje z njegovimi zaupniki. Zunaj je prisluškoval Tarzan. . , amerikanskj; Slovenec, 1849 W. 22nd St.. Chicago. IU. Priloženo vam pošiljam svoto 5....................*a obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca"'. Ime Naslov —— M»sto --------- ooooooooooooooooooooo oooooooo< letrtek, 27. oktobi'a 1932 AMERIKANSK! SLOVENEC GEfiB Iz življenja in sveta« DATELJI, ŽIVILJENJE PUŠČAVE Vsi poznamo male okrasne palme, ki imajo v Afriki pod vročimi solnčnimi žarki velike sestre. Najlepše palme, ki so včasih visoke 60-100 čevljev, r&stejo v afriških puščavah v oazah. Da morejo uspevati kar iz puščavskega peska tako visoka drevesa, povzroči talna voda, ki namaka izžgani puščavski pesek. Sicer je voda večinoma slana in včasih se v okolici oaz lesketa ves pesek od samih drobnih solnih zrnc. Vendar uspevajo palme tudi v slanih tleh. Navadno rastejo v skupinah po 20—30 dreves. Na visokem in vitkem deblu ni nobenega lista. Pač pa se v globokih zarezah poznajo letnice. Vsako leto namreč listje odpade in tako nastajo vprav valovita debla. Kolikor let je palma stara, toliko valov naštejemo na deblu. Na vrhu debla pa se palma šele razraste. Mogočen šop 9-18 čevljev je njena glava. Navadno ima palma 60-80 takih listov. V oazah uspevajo palme dobro in včasih najdemo v večjih oazah prave gozdove palm, kjer je več tisoč debel. Kljub temu, da palme lepo uspevajo, raste iz peščenih tal kvečjemu se kaka žitarica. Drugega zelenja tudi oaze ne poznajo, vendar ga tudi ne potrebujejo. Prebivalci oaz so zadovoljni s tem, kar jim je dala narava in žive v resnici le od palm. Vse, kar rabijo za življenje, jim rodijo palme. Tako uporabljajo že poganjke in mladike palm kot sočno zelenjavo. Posušene in zmlete mladike pa dajo prav dobro moko. Žilavi les palmine-ga debla porabljajo za orodje, hlode, sedla in kurivo.-r Dolge liste spletajo v preproge, iz močnih vlaken vije jo vrvi. Te vrvi so znane na vseh obalah Afrike. Celo v morski vodi vzdr-že mnogo bolje, kakor najmočnejše konopnene vrvi. Domačini Arabci pa pridelujejo izredno tanka nitkasta vlakna, katera obeljena in pobarvana Uporabljajo za tkanje blaga. Najbolj slabe in neporabne liste Pa porabljajo za pokrivanje sVojih koč in z njimi ograjajo Svoje borne njivice, da jih tako Zavarujejo pred puščavskim Peskom. V poletju pa nakloni palma žabcem svoje najžlahtnejše darove. Od julija do oktobra |raja žetev dateljev. Arabci go-^ mnogo različnih vrst datelje-v'h palm. Boljše vrste spravlja-lo lepo v zaboje, spletene iz laminih vlaken, in jih pošilja-lo s karavanami na trge. Zase javljajo datelje prav tako v ^boje iz palminih listov, ven-I ai' stlačijo datelje v teh za- °-)ih tako močno, da so stisnje-^ kakor v konzervah. Nato pa 5 Naboje zakopljejo v .suh pe-lSok in datelji ho polagoma suše, v.e da bi se pokvarili. Na ta na Cl.ri si delajo Arabci zalogo za ko palma ne rodi. Vsaka dobra palma rodi na INSULLOV SIN guv. roosevelt odlikovan od katol. mladeničev leto okrog 115 funtov dateljev. Je to malo. Še manj pa, če pomislimo, da predstavlja teh lic funtov dateljev za Arabce borno vrednost 80c. In vendar je ta malenkostna vsota za tamo-šnje kraje premoženje. Če ima le eno samo palmo, more od nje živeti. Ne samo on,od nje žive z njim njegovi otroci in vnuki, zakaj palma rodi celih 100 let od 10 leta starosti naprej. Ko se začne žetev dateljev, oživi vsa puščava. Dolge kara^ vane kamel romajo od oaze do oaze in otovorjene kamele prenašajo datelje na tržišča. Tudi kamela, živi od palme, vendar ima tudi palma koristi od kamele. Gnoj od kamel je edino gnojilo, s katerim gnoje Arabci sicer nerodovitno zemljo, iz katere rastjo palme. Slabi in nezreli odpadli datelji so najboljša slaščica za kamele. Celo kof kamen trde koščice dateljev pojedo kamele kot najboljšo krmo. V gospodarstvu Arabcev pa so datelji pravo menjalno sredstvo. Kar je pri nas papirnat denar, to so pri njih datelji. Z datelji se plačujejo kazni in davki. Ker je radi davkov treba javiti število dateljevih palm, je razumljivo, da Arabci precej dreves utaje in zato je oficielno število dateljevih palm mnogo premajhno. Če je datelj kruh in krompir Arabca, tedaj je boha njegov tekoči kruh. Iz sladkih dateljev stisnejo sladko tekočino, katero prevreto žgo, kak ki je po ganja cvetove zaporedoma. Ker jgpeševala razkroj. Zanimivo pž je ženski cvet kakor velik grozd, je jasno, da z enim samim delom moškega cveta delavec oplodi velikanski kobul dateljevih cvetov. — Ko pa datelji dozorijo, se zopet začne plezanje na palme. Dolge verige dateljev mora delavec previdno odtrgati in prinesti z vi- pa je to, da so našli okoli obeh živali ostanke najrazličnejših rastlin, ki so danes sestavna flora severnih tunder. To dokazuje, da živali niso živele v okoliščinah, ki bi bile podobne da- gre največ sokov po palminem soke palme na tla. Vendar deblu, r> a vrta j o deblo v bližini'Arabci to delo kaj radi oprav-tal in vtaknejo v luknjo votlo bambusovo palico. Dve do tri galcne mlečnate tekočine steče vsak dan po tej cevki iz debla v spodaj nastavljeno posodo. Kakih 8-10 galon te sladke o-pojne pijače lahko pridelajo Arabci iz enega drevesa. Pijača se imenuje lekbi — palmino vino. Če pustijo teči sok 10 dni, se palma posuši. Navrtana palma pa tudi, če se ne posuši, za tisto leto ne rodi. Vendar vse te dobrote ne padejo Arabcem — kar na krožnik. Palma zahteva nego in mnogo truda. Znano je, da sc moška in ženska palmina drevesa. Le ženske palme rodijo datelje, dočim obe vrsti palm cvetita. Cvetje moških palm je potrebno za oplojevanje ženskih cvetov. Pri nas oplojajo cvetje čebele in veter. Na veter se Arabci ne zanesejo, čebel pa ljajo, saj so palme edine, ki jih žive. -o- PREDPOTOPNE NAJDBE Kraj" Starunia v vzhodnih Karpatih leži v miocenskem o-zemlju, ki vsebuje mnogo o zoic er it a ali zemeljskega voska. Pri izkopavanju te rudnine so že 1. 1907 naleteli na ostanke velikega mamuta in na dobro, 3 kožo in dlakami ohranjen del predpotopnega nosoroga. Čudno pa je bilo, da so našli te ostanke starih živalskih oblik med ostanki žuželk in rastlin, ki se povsem skladajo z današnjo favno in floro v teh krajih. Da bi pojasnili to protislovje, so začeli v zadnjem času znova raziskovati ozemlje in so v 18 m globokem rovu ponovno naleteli na ostanke novejših živalskih in rastlinskih vrst ter Človeško orodje. O vsem tem so ugotovi- COOLIDGE NA POGREBU InsuU, Jr., katerega ti, jj^8*5 trudijo ameriške obla-Je, ^ 8a dobe domov iz Grč »e je zatekel. Bivši predsednik Coolidge se vidi na sliki, ko se je nedavno udeležil pogreba nekega svojega prijatelja v New Yorku, pri čemer je bil častni nosilec krste. Na levo stran Coolidgea jc predsednik Columbia univerze, dr. N. M. Butler. Naznanilo in zahvala. S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je dne 13. septembra v Willard, Wis. v starosti 70 let, preminul naš ljubljeni soprog in oče, Peter Zeli, Sr. Pokojni je bil rojen v vasi Zalilog pri Škofji Loki. Spadal je k društvu sv. Družine, KSKJ., v Willard, Wis. Dolžnost nas veže, da se v prvi vrsti zahvalimo pogrebnemu zavodu Schiller Bros. v Greenwood, Wis., ker sta vse tako lepo uredila in prepeljala truplo pokojnega v Chicago. Pokojnika truplo je ležalo en večer v hiši žalosti v Willardu. Lepo 3e zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit^ katerih je bilo lepo število iz Willard, Gorman in Tioge. Lepa hvala gre tajniku, Mr. L. Perušeku, kateri je molil rožni venec ob krsti in preskrbel nosilce krste. Lepa hvala tudi nosilcem krste. Zahvaljujem se tudi za cvetlice, katere so prinesle Mrs. Zupane, Mrs. Petkovsek, Mrs. Pekol, Mrs. Rovtar, Mrs. Bukovec in Mrs. Rakovec. Lepa hvala gre tudi zetu Joseph Baskovec in njegovi družini, ker so nam pomagali v vsakem oziru. Hvala tudi tistim, ki so čuli celo noč pri krsti pokojnega; ti so bili: Joseph Baskovec, Anton Trunkel, Frank Urbanz in Frank Lovriha. Sv. mašo zadušnico so opravili častiti gospod župnik, Rev. John Novak, dne 16. sept. ob pol devetih. Iskrena njim hvala za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za ganljivi govor v cerkvi ob krsti pokojnega. Po sv. maši smo prepeljali truplo v Chicago v pogrebni zavod Mr. Louis Žefran, kjer je ležalo truplo eno noč, da so vsi sorodniki in prijatelji imeli priliko, še enkrat videti našega dragega pokojnega. Dolžnost nas veže, da se prav lepo zahvalimo Mr. John Sta-jerju, ki je pripeljal mojo sestro, Mrs. Stare, in hčer pokojnega iz Chicage, da so nam pomagale vse urediti v Willardu, in potem nas je zopet sem pripeljal v Chicago. Lepa hvala celi Štajerjevi družini za vse, kar so za nas storili. Hvala lepa pogrebniku Mr. Louis Žefranu za ves trud in požrtvovalnost, ker je vse tako lepo uredil in nam dal kapelo na razpolago. Hvala vsem darovalcem vencev, kateri go: Mrs. Anna Asič, družina Stare, družina Baskovec, družina Štayer in družina Štefane. Lepa hvala tudi vsem, kateri so darovali za sv. maše za-dušnice, namreč Mr. in Mrs. A. Čučnik za tri; družini Stare za dve; Mrs, Anna Asič, družini J. Cerjanec, družini Roblek, Miss Mary Janesh, družini Mr. Kaučič, družini John Mladič, družini Peter Kure, Mrs. Jennie Medižovec, Mrs. Katherine Logar in Mrs. Mihelič. Lepa hvala tudi Mrs. Anna Asič, katere stric je bil pokojni, za vso pomoč. Hvala lepa tudi moji sestri iz South Chicage, Mrs. Gorenc, in njeni celi družini, ker so se vsi udeležili pogreba. Hvala lepa tudi nosilcem krste in njim, ki so čuli celo noč ob krsti pokojnega, katera sta moja svaka Mr. John Stare in Mr. Frank Gorenc. Hvala lepa tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Iskrena hvala tudi gre častitemu gospodu župniku cerkve sv. Štefana v Chicagi, Aleksandru Urankarju, kateri so prišli blagoslovit taiplo pokojnega, predno je bilo odpeljano v cerkev, in kateri so opravili sv. mašo zadušnico 17. sept. ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Štefana in tudi spremili pokojnega na Resurrection pokopališče. Lepa hvala tudi Mr. Leo Mladiču, ki je molil rožni venec ob krsti pokojnega. Iskreno se »ahvaljujemo še enkrat vsem skupaj za vse. kar ste za nas naredili v 'teh žalostnih urah. Lepa hvala tudi K. S. K. Jednoti za tako hitro izplačano posmrtnino. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 2alijjoči ostali: KATHERINE ZELL, žalujoča soproga; PETER, sin; FRANCES in ANNA, hčere. Chicago; I'll. 25. «#• 1932. Večina od njih ni še nikdar videla kakega večjega mesta. Modernih iznajdb, kakor kina in radia, razen iz pripovedovanja tudi ne poznajo. Kako je to, da so ljudje v teh skromnih razmerah učakali tako častitljivo starost. Italijanski zdravnik Um-berto Gabbi se je več let zanima! vzroke, ki podaljšujejo prebivalcem te vasi življenje. Ugotovil je sledeče: Vsi prebivalci so preprosti ljudje, ki že radi revščine ne morejo dobro in mnogo jesti. Jedo večinoma le rastlinsko hrano in ker mnogo delajo, tudi zelo malo spe. Alkohola skoraj ne poznajo in le ob največjih praznikih je pri njih tudi malo vina na mizi. -Nihče od njih ne kadi, nihče se ne briga za politiko. Dober zrak da najbrže svoje in mirno življenje brez razburjanja jim ne uniči živcev in skvari zdravja kakor človeku iz mesta. -o- KAKO SE JE GTROK MAŠČEVAL MEHIKA PROTI PIJANCEM Governer San Louisa Potosi-ja v Mehiki je izdal prepoved, ki zabranjuje zakon vsakemu pijancu. Zakonski kandidati, k) želijo stopiti v zakon, morajo predložiti oblasti zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno tudi to, da niso pijanci iz navade. Istočasno je guverner razpisal posebno nagrade za kemike, ki bi se jim posrečilo iznajti sredstvo proti zavre-vanju soka rastline maguey v želodcu. Iz soka te rastline pripravljajo Mehikanci močno o-pojno pijačo, ki jo vživajo ne le možje, ampak tudi ženske. Ta opojna pijača, ki jo domačini zovejo pulque, je človeškemu organizmu še bolj škodljiva kakor naša šmarnica. slovenski inteligenci v ameriki! vasi praznovalo pet starek.qv stoletnico svojega življenja. ifea niso samo ti starčki take srejiiti, da so učakali tako redko starost. Poleg njih živi v tej vasi še 33'starčkov;, ki so stari iiad 90 let. Kljub starosti so vsi ti starčki telesno in duševno zdva* vi in krepki. Vaščani so vsi precej ubožni in ne jedo mnogo. V občani Sv. Valentin blizu Linca v Avstriji se je odigrala nenavadna otroška drama. V hiši delavca Geiblingerja sta se sprla dva brata, osemletni Jožef in triletni Janezek. Starejši dovinsko knjigo: Veliko onega, kar odlašamo za jutri, bi lahko danes izvršili. * * * Kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni. brat je vzel mlajšemu lesenega konjička. Janezek je zahteval igračo nazaj, Jožef pa mu je namestu konjička prismolil klofuto. To je Janezka tako razjarilo, da se je po prstih splazil v kuhinjo, vzel kuhinjski nož, tekel z njim v sobo in porinil rezilo bratu do vratu v trebuh. Starejši brat je začel obupno vpiti na pomoč. Prihiteli so sosedje in poklicali zdravnika, k; je dal otroka prepeljati v bolnišnico, kjer so mu s hitro operacijo oteli življenje. Ko so malega Janezka vprašali, čemu je zabodel brata, je rekel,da ga je lfatel samo jnaio zaklati, ker mu jč ponovno vzel igrače in mu še vedno dal kakšno po hrbtu- -o- IZVOR NADARJENCEV Čestokrat beremo razprave, da nadarjenci izumirajo, ker kažejo višje družbene plast; čedalje nižje število rojstev. Ta trditev bi bila upravičena, če bi nadarjenci izvirali samo iz teh plasti, znano pa je, da izhaja elita kakšnega naroda po pre težni večini iz srednjega, kmečkega in delavskega sloja. Tako so to vprašanje statistično preiskali pred kratkim za 3000 čeških Nemcev, ki so v svojem življenju zavzeli odlična mesta 70 odst. njihovih očetov je bilo revnih, 5.6 odst. jih je izšlo iz kmečkega stanu, 14 odst. iz malih obrtnikov, 6.5 odst iz trgovskega stanu, 2 odst. iz družin vseučiliških profesorjev itd. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in sr£nc bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 Went 26th Street Uradne ure: 5 do 9 sveč. razen «red| > sredah y do 11 dpp.j ob sobotah '•o ♦ ooo. Leonova družba v Ljubljani nam je poslala zanimivo zgo-'SLO VENCI V DESETLETJU 1918-1928". Prejeli smo 20 izvodov te knjige, ki je tiskana na finem papirju. Knjiga vsebuje 776 strani, je obsežna po formatu In tehta blizu treh funtov. Ta knjiga se je prodajala vezana po $8.00, broširana po $5.00. Kakor smo poučeni, se je te knjige tiskalo le nekaj nad 700 izvodov, le bolj za slovensko inteligenco in ne toliko za splošen trg. Doma v starem kraju je menda izdaja že skoro pošla. Od teh 20 izvodov, ki jih je Leonova družba poslala nam v prodajo, se je doslej prodalo samo 1 izvod. — Ameriške Slovence je v tej knjigi imenitno opisal naš znani slovenski pisatelj Rev. Dr. Hugo Bren. Moj-stersko je opisal naše slovenske župnije in naselbine in drugo gibanje iin življenje med nami. 2e samo to ima veliko literarno vrednost za nas ameriške Slovence. Knjiga pa vsebuje 31 različnih poglavij, v katerih je obdelana zgodovinska plat Slovencev v omenjenem desetletju. Ta knjiga je velike vrednosti zlasti za inteligentnejše kroge. Ker bi pa Leonova družba to knjigo rada razpečala in da ji ne bomo vračali teh 19 izvodov, nam je dovolila, da vržemo teh 19 izvodov na posebno razprodajo, kar s tem izvršujemo. Ta knjiga, "SLOVENCI V DESETLETJU 1918-1928" se dobi do 15. novembra za znižano ceno in sicer za samo $1.75 s poštnino vred, oziroma, dokler teh 19. izvodov ne bo razprodanih. Apeliramo zlasti na naše slovenske duhovnike in druge naše inteligente, naj sežejo po tej knjigi, da se razpeča vsaj zdaj, ko je Leonova družba dovolila, da se razproda te izvode dale-ko pod ceno, kar knjiga njo stane. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec, 184f) W. 22nd St., Chicago, 111. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 We»t 8th Straet. Sheboygan. Wi». . Priporočamo naš pogrebni zavod. "Dobite nas ^pdnevi iu ponoči Iniamg tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. iiiaiiiiininiBiii KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudiii vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium Sixth Street, Calumet IU!l!BII!!!ail!!B!!»IBI!llfl ^"Bft'&fl AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 27. oktobra 1932 Kmečki punt i i- > -i. 1 AVGUST ŠENOA: ^ Poslovenil Joža Glonar, f .1.1 iJ •MtafJBS nf»»»»»')»»»»»»»»»»»ift»»»»»»»m»»tft»»f»»f»»t»»»mii»nt<>m»Tii m "Mama, mama! Kruha nam daj! Kruha! Lačni smo." Solza je privrela ženi iz očesa. "Počakajte," je zaklicala Kata, "ravno sem ga dala v peč." "Oho!" se je izza meje pokazalo grčasto lice Gušetičevo, "Vi imate kruh v peči? Ej, vidi se, kaj je gospoda! Samo pazite, da vam sosedje ne podrejo peči!" "Kruha, da!" je kmetica s solzami odvrnila, "iz mekin in hrastove skorje! Ali je to, Bog mi odpusti ta greh, božji dar? In otrokom ga moram dajati po malih kosih, da mi ne poginejo na tem kamenju." "Jaz pa sem, glejte, bolj pameten je odvrnil Gušetič, in se živim z žganjico. Res sem jo v Zagrebu ukral, toda, ali glad vpraša, kje je moka rastla? Vi ste še srečni, ker bi se kje drugje ljudje za mekinje pobili. Čujte! Cuj-te!" V tem trenotku se je v jutranjem zraku oglasil tanki glas mrtvaškega zvonca in črez nekaj časa so se za mejo pokazali štirje kmetje, ki so nosili s črnim suknom pokrito trugo. "Koga nesete?" je zaklical Gušetič? "Bistričko nesemo, ta je danes že tretja, včeraj pa jih je bilo osem," je odgovoril kmet. "Kaj pa ji je bilo?" "To, kar vsem manjka," je odgovoril kmet, "ni imela kaj grizti. Včeraj ji je prinesel mož iz Štajerske hlebec kruha, deset ur daleč je šel ponj, ona je vsega do mrvice snedla in bila mrtva." 'Na zdravje!" se je nasmejal Gušetič, "danes sta pri nas samo dva sita, Tahi na Susjedu in črv v grobu. Toda — mi se bomo povabili v goste. Zbogom, botra Kata! Da, res, recite Jani, naj se pazi, Peter Bošnjak se mota okoli nje, kakor kragulj okoli piščeta. Vem, da je poštena, toda Bošnjaku je bil za botra sam hudič, če ne Tahi. Lahko bi se zgodilo kaj hudega. Z Bogom!" "Ne bojim se za Jano, boter! Z Bogom!" je odvrnila Kata in stopila v hišo. ♦ * * V vas je na konju prihitel Peter Bošnjak z dvema človekoma, ki sta vsak na povodcu vodila jato lovskih psov. Pred hišo župana Ivana Horvata so se ustavili, psi pa so začeli skakati, lajati in tuliti. "Kje je župan?" je zaklical sluga s konja. Pred vrata je stopil gospodar. "Ali si nabral po vasi hrane za lovske pse?" se je zadri Peter. "Za pet ran božjih !" je župan sklenil roke, "kaj nam vodite te cucke sem, ko že sami gladu umiramo? Saj smo jih danes že troje pokopali." "Kaj to briga mene?" se je zasmejal sluga, "meni ni treba skrbeti za vas, ampak za gospodarjeve pse. Taka je zapoved, da morate pse nakrmiti, jaz ne vprašam, kje boste vzeli." "Toda kje naj vzamemo, če sami hrastovo Skorjo glodamo?" "Poznam jaz vas falote. Ali vam ne nosi vaš pop iz Zagreba kruha, ali vam ga ne daje gospa Marta iz Mokric. Dajte hrano za pse!" "Da, župnik nam daje nekaj kruha, da ga razdelim med bolnike." "Daj hrano! Naprej, fanta, v bajto!" je zakričal Bošnjak in ošinil župana z bičem preko glave. Možakarja sta vdrla v hišo in črez nekaj časa prinesla košarico s črnim kruhom. "Aha! Vidiš ti, lopov! Dajte sem košaro! Husa!" je zaklical Bošnjak, prelomil vsak hlebec na dvoje in začel kruh metati med pse, ki so besno poskakovali okoli konj, "husa! Da bi vam dišalo. Ha! Ha! Grizite, glodajte! Zdaj vas je tudi pop enkrat nakrmil!" Psi so se renčeč trgali za kruh, stokajoč si je župan brisal ranjeno lice. Dalje v stran pa so stali vaščani, ženske, otroci, starci, suhi, bledi, z odprtimi usti. Njih krvave oči so bulile v pasjo gostijo, krvave oči, ki so jim hotele skočiti iz jam. Psi renčijo in žvečejo, mrtvaško zvonec cinka. Peter pa kriči svoj "Husa! Hu- sa i" "Duhovni oče," je rekel Babiču Gubec, sedeč za mizo preprostega župnišča, dočim je Ili-ja s prekrižanimi rokami stal pri oknu, "tako ne gre več dalje! Ne, gospoda nas s svojo pravico ne bo več goljufala. Pravice ni več na svetu. Po vašem nasvetu smo nekaj časa čakali, toda sedaj je mera polna. Duša nam je na jeziku, kri nam je stopila v glavo in če ne vzdignemo o pravem času rok, nam bo ta stara pijavka na, Susjedu izpila še zadnjo kapljico in naše roke bodo preslabe, da bi porinile nož v Tahovo srce. Gospoda pravi, da nismo ljudje. Dobro. Dokazali jim bomo, da smo, da to zavrženo kmečko srce nosi v sebi prav toliko krvi kakor velikaško; dokazali jim bomo, da nismo zveri. Da, duhovni oče, treba vam je vedeti, da se bo v imenu našega kralja vse vzdignilo na Susjed. Ne zaradi krvi, ampak zaradi pravice se bo vzdignil kmet, ne da kolje gospodo, ampak da reši svoje pošteno življenje." "Otroci moji," je pripomnil župnik blago in položil roko na Gubčevo ramo; "poslušajte, zakaj sem vas poklical. Potrpite!" "Potrpeti!" je planil Ilija po konci. "Doklej pa še, častiti gospod? Goli smo, nesrečni. Ali ne vidite, kako ljudje od gladu padajo? Gosposke kašče so polne, mi pa glodamo skorje in moramo krmiti gosposke pse, in če kaka psica pogine, jo mora kmet plačati. Gosposki kozolci so polni, pri nas je komaj kakšna betva krme, mi pa moramo gosposko živino krmiti in če kako živinče pogine, ga moramo mi plačati." "In čujte dalje,", je nadaljeval Gubec, "kaj se je pri nas zgodilo? Tahu se je pokvarilo tisoč veder vina. Niti za jesih ni. Naše dobro vino nam je vzel. Naenkrat pa je razglasil po celem okraju, da nam hoče dati vina in da naj pridemo s sodi na Stubico; in on je po-točil ljudem onih tisoč veder vina in ukazal, da mora vsak za vsako vedro v osmih dneh plačati tri zlate. Gospod za mlako tri zlate, ko se za dobro vino plača samo eden! Ljudje so pobesneli, razlili Tahovo mlakužo in niso plačali. Tedaj pa so prišli Tahovi krvniki. Za vino so vzeli kmetom govedo, konje, drobnico, vse, vse. Tako se je Tahi sam plačal. Nekatere vasi so se spuntale. Prišli so nad njih s kolci, biči in vešali. Oh, čemu molimo k Bogu? Čemu nas je mati rodila? Čemu tlačimo to zemljo? In služimo njemu, ki nam trga srce iz prs? Ne, stokrat ne! Če ima pes zobe, maček kremplje, krokar kljun, da se brani: — imamo mi roke, trde kmečke roke, imamo več ko pes, maček in krokar, imamo pamet kakor gospoda, dušo in srce kakor gospoda, in tudi naš kmečki rod je starejši ko gosposki, saj je bil naš prvi oče A-dam tudi kmet. Ne bomo v čredah hiteli pod sekire kakor govedo. Trpeli smo, molili, obupa-vali, pa smo tudi mislili in v mislih sablje brusili. Vsi bomo kakor en zamah, en grom, ena strela. Temu hudiču ne maramo več služiti, pohodili ga bomo, toda samo njega; ljudje smo, kristjani, ki bi radi imeli mirno življenje. Potrkali smo pri sodniji — pa nas je Tahi oplenil; potrkali smo pri banu — Tahi je streljal na nas; potrkali smo pri kralju — in Tahi nas je vesil; sedaj — pri sami Jezusovi krvi! — bomo z jekleno pestjo potrkali na božja vrata. Saj menda Bog tudi ni izgubil srca?" j \ ) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva!— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AmeriKanski Slovenec ** 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, II ■ ■ ■ .._ 40c Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: AJDOVSKr GRADEC, Dr. J. Tominšek ------------------- 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ........................................................... DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek ........................................................................$LS0 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ...................................................................'J*®? DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald ................................................................ 75c FILOZOFIJA, Fr. Veber ...................................................-S1-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 tično gospodinjstvo ........................................................$1-25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ..........................................................*............ IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ................... 60c nistva ............................................................................. KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .............................................................................. KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c KLETARSTVO. B. Kalicky .............-................................$2-00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Ušeničnik................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................$1-0° KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1-00 LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ........................... 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1-00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO iN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in ....................................$1(50 25c strupenih gob ....................................................... NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena .......!blt£j razprava ............................................—...........:.......... OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek ..........-................................................................. 25c OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem zivljenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ............................................- - 15c GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za^prak-OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M Brezigar ...............-................................................... OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po......................-- 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem....... 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ......................- 40c POGLED V NOVI SVET .......-.............................. POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ---------- POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .......... POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič ........................................................................ $1.50 60c 25c PRAKTIČEN SADJAR Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju .............................................................. PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ................................... «c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1-0° RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik . ^ ^akon .................................... 45c R A Č U NA R1 V DIN A RS TVU IN KRONSKI VE- LJAVI 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.- latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka---------------- 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida .....................................................................— 1Sc SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler-------- 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal............$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del. Vsak po ............................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ................................................................................ 95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike ..............................................................................$1-45 SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ..........................1—..................................................- 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak po ............................................................................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik ............................................................................ 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Zmavč ..............!.............................$2.00 VLADAR Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba .................................................. 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva....................... 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar .....................................................50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ............................................... 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ................................................................................... 85c ZDRAVILNA ZELIŠČA ................................................... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...............-.................................................................... 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ...............................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po ................................... 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata .......................................................................... 75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH In SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem .........................................................................—91.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ............................................................'.........$2.00 000000«000000000000000000000000000000000000000000^ SKRIVNOSTI ŽUŽELK Človeštvo še ni poznalo boljšega omamljajočega sredstva nego udarec ž batom po glavi, ko so kresnice znale pripravljati mamilo, ki ga žrtve niso niti čutile, ko so jim ga vbrizgavale, a je bilo vendarle tako močno, da ni moglo ničesar motiti globokega spanca, ki ga je povzročalo. Naši predniki še niso ukrotili niti psa, ko so mravlje že redile svoje "krave" in gojile "gobe". Davno pred človekom so čebele poznale zračenje svojjih domov po metodah, ki jih danes rabimo v premogovnikih. Kačji pastir je s fizično prilagoditvijo dosegel oko s 30 tisoč facetami, ki mu omogoča, da vlovi neznatni, leteči plen. Pri poskusu so neki hrošči živeli dve leti v zaprti steklenici brez druge hrane razen kožic, ki so jih odmetavali pri svojih spremembah. Čebele, mravlje, termiti, ose so v teku svojega razvoja spremenili svoje "kra-i ljice" v stroje za leganje jajc, ki so popolnejši od vseh člove-jških strojev. Te kraljice se o-| plode le enkrat v življenju in so zato v svojem telesu razvile vrečico, v kateri ostanejo samčeve življenjske klice žive. — Vrečico imajo pri leganju po mili volji odprto ali zaprto in določajo tako spol in značaj potomstva, kajti iz oplojenih jajčec se izvalijo samice itd. Čudovit je voh mnogih žuželk. Fabre je imel samico veščo, ki se je rešila zapredka nekega majskega dne. Še isto noč je priletelo 40 samcev in jo snubilo, v teku nadaljnjih 8 dni jih je prišlo še 150, in sicer so morali prispeti iz daljave več kilometrov, kajti te vešče so v dotičnem kraju zelo redke. Fabre je skušal naval snu-bačev zajeziti s tem, da je samico obdal z močnimi, slabimi dišavami, toda duh samice je bil močnejši in prihajali so vedno novi snubci,. Šele ko je mlado samico dal v zrakotesno zaprto posodo, je prenehal dotok. Ce je kakšnemu obiskovalcu odrezal tipalke, je ta tudi izgubil sposobnost, da bi našel samico, pa čeprav je bila ta samo meter oddaljena od njega. V tipalkah imajo namreč žuželke organe zo vohanje, mikrosko-pično majhne jamice, ki so jih našteli v enli sami tipalki nekega hrošča 40,090! Ce primerjamo moč žuželk z močjo človeka in njegovih tehniških pridobitev, moramo ugotoviti, da v marsičem zaostajamo za žuželkami. Ce bi na pr. mogel kakšen skakalec doseči to, kar doseže navadna bolha v razmerju s svojo ne-znatnostjo, tedaj bi mu morali uspeti skoki preko nebotični- kov. Eifflov stolp, ki so ga zgradili z vsemi mogočimi stroji, ni razmeroma nič višji nego mravljišče, ki so ga postavile same nožice Jn čeljusti. Mravlja zmore brez napora breme, ki bi bilo, preneseno v človeške razmere, enako teži zvrhanih tovornih vozov. A instinkt žuželk je še večji čudež nego njih telesna prila-goditev okolici. Travnica leže svoja jajčeca v bližino gnezd nekih čebel, ki žive v zemlji. Ko se izvalijo ličinke, splezajo na cvetlice, ki jih te čebele obiskujejo, in skačefo čebelam na hrbet. Na čebeli jezdi hrošček toliko časa, dokler ne izleže čebela svojega jajčeca na cvetni prah in med. Tedaj se spravi na jajčece in ga izsrka. Nato zasp\i in spi več let v celici, ki jo je ukradel čebeli. Večkrat se v tem času prebudi in vsakokrat v drugačni obliki, doklei ne zleti iz gnezda kot popolna travnica in se prične vse znova. In nihče ni živalice naučil, da mora vse to tako napraviti razen temnih nagonov, ki jih je podedovala z življenjem. Seveda tira nagon, ki je tako moder, žuželko marsikdaj v dejanja, ki se morajo nam, razumnim ljudem, videti nad vse neumna. Neka vrsta gosenic ima navado, da roma od doma in proti domu v gosji vrsti po svileni nitki, ki jo [izločujejo te gosenice same. Fabre je nekoč takšen roj prisilil, da je poro-mal na rob okrogle posode in je potem pretrgal nitko tam, kjer je prehajala na posodo. Celo noč je goseničja vrsta romala po robu in ni našla poti ž nje. Ob zarji so bile živali vse otrple lin nepremične; ko jih je solnce pogrelo, pa so se podale spet na pot po začaranem krogu — in tako so romale osem dni z ranjenimi nožicami in gladne. Šele deveti dan so pretrgale vrsto in so našle še pred nočji pot domov. Njih vedenje je bilo po našem neumno, toda če natančno pomislimo, je vendar velika stvar v tem in dokaz za neko količino razumnosti, da jso kljub svojemu tisočletnemu ! nagonu, ki jih je silil v neumno 'ravnanje, našle same po sebi rešitev. | V kraljestvu žuželk je na mi-llijone takšnih čudežev, ki nas ! morajo presenečati. Tu je n.pr. zajedalstvo, pojay, da ena vr-jsta žuželk leže svoja ajca v te-jlesa druge vrste: "deviško početje", pri katerem se narodi do sto pokolenj byez oploditve po samcih, tu je n. pr. tudi spo-isobnost za prezimovanje, ki o-1 mogoča nekim žuželkam celo to, da spe pol stoletja in potem znova oživijo. S takšnimi primeri bi lahko nadaljevali v neskončnost. DENARNE P0Š1LJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo raču^