C* St. 56, Poštnina platena v gotovini ff! 1 E ■ Glasilo „§am@Min@ lP kmotUskei S _ -.--■» -ff ■ - 1 ................................■ - SlovenUo". Naročnina: celoletno ..................£jn 20*— poluletfio . .» . . .t. ............Din 10— četrtletno . .f. . .x. • • • .......n- ?•— Posamezna Številka Kmet pomagal si sam, m stališče v drla^i uravnaj sa sam 9 Inserati: .tf mali oglasi do 9 petit vrst . . . . večji inserati od 10 petit vrst naprej . . i^i"' hU"f' notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . i & Din 'V;:, • r' vsa 'H it Din 3--f lista je y Ljttbljani, KoioŽvora^.a ulica 7. v hiši „Ekonogta". Besede in dejanja. Na zboru zaupnikov SLS je dejal d r. Korošec glasom »Slovenca« z dne 6. novembra sledeče: »... Naša stranka bo stala vedno tam, kjer je borba proti korupciji... Nam se hoče čistih, svežih voda in če tudi se mora par desetin ljudi vreči neusmiljeno čez krov.« Tako se glase besede. Sedaj pa poglejmo dejanja. Dne 25. oktobra 1923 se je vršil izredni občni zbor »Delniške stavbin-ske družbe Union«, lastnice znanega ljubljanskega hotela. Ta izredni občni zbor so zahtevali nekateri delničarji, ker so se čutili oškodovane, ker je prodal upravni svet družbe stavbišče ob Miklošičevi cesti »Vzajemni posojilnici« in sicer kvadratni meter po 100 kron, pa čeprav je vreden danes kvadratni meter do 2000 kron. Prodano stavbišče je merilo 700 kvadratnih metrov in so torej bili s tem delničarji oškodovani za nič manj ko poldrag milijon kron. Taka kupčija pa se je mogla zgo-. diti vsled tega, ker je imela tedaj »Vzajemna posojilnica« večino delnic in je torej prodala svet sebi, pri tem pa nesramno oškodovala druge delničarje. Upravičeno je povdarjal zastopnik delničarjev dr. Gregorič, da bi mogla »Vzajemna posojilnica«, če bi obveljala taka praksa, prodati sebi sploh vse premoženje »Uniona« in bi bili ostali delničarji sploh brez vsega. Pa vsi ti argumenti niso pomagali in klerikalni veljaki, med njimi tudi dr. Brejc, so glasovali za to, da je taka kupčija veljavna. To seveda ni korupcija, to je navadna kupčija, pravijo klerikalci. Mi pa pravimo: Obupno žalostno pa je, da imajo tisti ljudje, ki toliko govore o korupciji, o njej tako slabe pojme, kadar gre za denar. Prodaja stavbišča družbe »Union«, to je verno ogledalo klerikalne stranke in njenega boja proti korupciji. trošarino plačevati Slovenija, Srbija pa ne! Vseeno je ostal dr. Korošec v Beogradu, vseeno je zbor zaupnikov SLS ovrgel sklep Kmetske zveze. Ali veste sedaj, zakaj je dr. Korošec v Beogradu-brez vpliva? Zato, ker so njegove grožnje brez cene, ker ne drži svojih besed! Gorje dr. Korošcu, če bi slovenski volilci njega tako dobro poznali, kakor ga pozna Beograd. In zato ne doseže dr. Korošec kljub svojim 24 poslancem ničesar! Hvala Vam, gospod! Po vrsti vsi klerikalni listi pišejo, da ne morejo doseči klerikalni poslanci nobenih uspehov samo zato, ker so naši poslanci glasovali za ustavo. Če ne bi bilo ustave, pa bi bilo vse dobro, je njihova večna pesem. Ta pesem pa je vseskozi lažnjiva, ker ustava se sploh še ne izvaja in to je priznal sam gospod dr. Brejc. Po »Slovencu« z dne 6. novembra je namreč dejal dr. Brejc na dir. IrelcS SLS med drugim zboru zaupnikov sledeče: »... Zato so vsi roki za oživotvor-jenje tega ustavnega poskusa (tako imenuje dr. Brejc ustavo) že davno potekli, ustava pa je še vedno vsaj v glavnem samo na papirju.« Dr. Brejc je tako v polnem obsegu potrdil vse to, kar trdimo mi. Zdi se nam, da ne bo dr. Brejc slaven samo kot koroški kočijaž, temveč tudi kot klerikalni. Klerikalna politika. V »Slovencu« z dne 23. junija 1. 1923 čitamo: »Važna izjava dr. Korošca. Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je rekel sotrudniku »Novosti« sledeče: Zakonski predlogi, ki jih je vlada sedaj predložila skupščini, so naše pristaše ogorčili. Naša velika organizacija v Sloveniji, Jugoslovanska kmetska zveza, v kateri so organizirani naši kmetje, je sklenila, naj naši poslanci zapuste Belgrad, če ne pride do sporazuma in če bo skupščina sprejela nameravano zvišanje davkov, Sloveniji pa ne dala nikakih gospodarskih in kulturnih koncesij. Med našimi volilci se utrjuje od dne do dne mišljenje, da je samo z abstinenco mogoče doseči nase avtonomistične cilje...« Korošec dne Tako je govoril dr. 22. junija. Vlada pa se na njegovo grožnjo ni niti najmanje ozirala in skupščina je izglasovala vse predložene davke in vrhu tega še nove takse, o katerih tedaj ni vedel niti dr. Korošec. Sklep Jugoslovanske kmetske zveze pa je ostal lepo na papirju in zadnji zbor zaupnikov SLS se zanj ni niti zmenil. Toda noben zvezar se ni uprl, nihče ni protestiral, ker v pondeljek so odločali gospodje, kmetje pa bodo imeli besedo šele ob volitvah. Z odhodom iz skupščine je grozil dr. Korošec, če sprejme skupščina nove davke. Skupščina je nove davke sprejela in vrhu tega sklenila, da ima Kot drugi glavni govornik je nastopil na našem sijajno uspelem protestnem shodu tov. Urek. Njegov govor je naredil na vse navzoče silen vtis. Iskreno obžalujemo, da žal ne moremo prinesti njegovega govora v celoti, temveč samo v izvlečku. Ko je uvodoma pojasnil tov. Urek namen protestnega shoda, je omenil karakterističen dogodek, ki jasno kaže, kako sodi gospoda o kmetu. Ko je predložil prejšnji finančni minister Kumanudi vladi zakonske načrte o novih davkih, o davku na zemljiški promet, zvišani trošarini, zvišani zem-Ijarini itd., so se naši poslanci temu odločno uprli. Ker dr. Kumanudi odpora naših poslancev nikakor ni mogel premagati, je zaklical: »Če nam ne dovolite teh novih davkov, Vas bomo razglasili kot protidržaven element, ki noče dati državi tega, kar rabi.« Odgovorili smo mu tedaj: Samo storite to in hvaležni Vam bomo, da bo vse ljudstvo znalo, da smo mi tisti, ki se upirajo novim davkom. In kakor Kumanudi, tako milsli vsa gospoda. Zato je dobro, da pogledamo^ kdo plačuje pravzaprav davke. Če poslušamo ljudi po mestih, potem slišimo vsepovsod!, da ne plača kmet zadosti davkov in da bi jih mogel plačati v veliko večji meri. Proti temu napačnemu nazoru moramo z vso silo protestirati, ker je popolnoma neresničen in skrajno površen. Pri tej priliki pa povdarjam tudi: Mi nismo načelno proti davkom, temveč mi vemo, da država brez davkov ne more obstati. Toda mi smo proti krivičnim davkom, mi hočemo, da so davki razdeljeni za vse enako in odmerjeni pravično in pošteno! Spominjam se na slikoi, ki sem ;o gledal še v otroški dobi. Na vrhu slike je bil naslikan Bog in zraven so stale besede: Jaz vladam ves svet. Pod Bogom so bili razni stanovi in vsak je imel svoj napis. Pod sliko sodnika je bilo napisano: Jaz vse sodim, pod sliko žida: jaz vse osleparim, pod sliko cigana: jaz vse ociganim. Čisto od spodaj pa je bila slika kmeta in zraven besede: (Iz govora tov. Ureka.) Vse to jaz prehranjujem. To naj bi imeli razni gospodje pred očmi in jasno bi jim bilo takrat, kdo da je tisti, Id plačuje vse davke. Veletrgovina ne plačuje davkov. Poznam sledeč slučaj. Vpeljan je bil nov davek in od vsakega kilograma je bilo treba plačati 10 vin. davka. Ker pa 10 vinarskih novcev danes ni v prometu, je veletrgovec ceno zaokrožil, seveda navzgor in mesto 10 vinarjev, je plačal konsument 100 vinarjev davka. Vse davke prevali veletrgovina na pridobitne sloje, v prvi vrsti na kmeta! Tudi banke ne plačujejo davka! Vsak davek, ki ga morajo plačati banke, ga takoj prevale na druge sloje, in zato so danes obresti pri bankah tako visoke. Pa tudi drugi stanovi ne plačajo davkov. Res je, uradnik je obdačen in ne more davkov prevaliti. Toda njegovi davki se plačujejo od držate, iz njegove plače, ne pa od davka samega. Uradniški davki pravzaprav niso drugo ko dvojna manipulacija. Trboveljska premogokopna družba bi morala plačevati resničen davek, ker pridobiva surovine. Toda pri nas je vse tako urejeno, da niti bogata Trboveljska premogokopna družba dejansko ne pla čuje davkov, če se uvede kak nov da vek, takoj poviša družba ceno premoga in sicer vedno za več, kakor pa znaša davek sam. Trboveljski družbi je tako .vsak nov davek pravzaprav vir novih dohodkov. In slično je pri drugih industrijah. Kako pa je pri kmefu? Kmet pa ne more davka prevaliti in kmet je tisti, ki plača vse davke tudi v resnici sam. Kmet ne more ukazati zemlji, da naj bo plodovitna, ne solncu, da bo o pravem času in ne preveč grelo, ne toči, da izostane, kmet mora plačati davke, pa če je zemlja obrodila ali ne! In ne zadosti! Nove davke dobimo ravno v času, ko so za nami dve slabi letini, ko so vsa kmetska gospodarstva do skrajnosti izčrpana. Baš zaradi tega pa so novi davki tudi posebno krivični! Toda nasprotniki kmeta ugovarjajo^ češ kmet mora plačati več, vsaj dobS tudi za svoje pridelke več. Pa si oglejmo ta ugovor. Glavno bogastvo našegal kmeta je es, živina in vino. ?! Les je kmetov zaklad, njegov kapital. Če seka kmet svoj gozd, potem porablja svoj kapital ip manjša svoje letne dohodke. Kdor mora pokrivati davke s kapitalom, ta ne plačuje več davkov, temveč ta daje svoje premoženje/, Z drugimi besedami se pravi to, da ie kmetu naložena oddaja premoženja, dočim drugim le davek. Pred vojno je veljal hektoliter vina 40 kron, danes velja največ 2500 kron, Pred vojno smo dobili za 40 kron dobro obleko, danes ne dobimo za 2500 kron niti najslabše obleke. . .i Kilogram mesa je veljal pred vojno 80 vinarjev in za sto kil smo dobili 80 kron ali dve dobri obleki. Danes dobimo za 100 kil 5000 kron in eno sanjo srednje dobro obleko! Pri tem pa moramo plačevati še vse monopole, vse druge nove davke, katerih preje nismo niti poznali. V mnogem smo sami krivi, če se nam nalagajo vedno novi in novi davki. Zakaj pa si nismo znali sami pomagati, zakaj smo pri volitvah nasedli napačnim? V prvi vrsti je seveda kriva vlada, 3 pomočjo naših klerikalcev in Radiča postavljena vlada, ki ljudskih zahtev sploh poznati noče itn M trdi, da ima kmet vsega v izobilju. Gospodam od radikalne vlade, ki to trde, bi . svetoval, da stopijo v naše kmetske posojilnice in kmalu bi se prepričali, kako zmotno je njih mnenje, zakaj kmetske posojilnice morajo vedno bolj dovoljevati posojila in če se razmere kmalu ne zboljša jo bodo pričeli po vaseh peti bobni, ko nekdaj! Beseda o kuluku. Ne zadosti, da smo bili mi tisti, ki so bili deležni vseh novih davkov, je kmet tisti, ki je dobil poleg vseh davkov še kuluk. V mestih ne poznajo ku« luka, na deželi je upeljan. Naj se nam ne govori: Pa kaj se upirate, vsaj ste imeli kuluk že v Avstriji! To ni res! Pod Avstrijo so se popravljale le občinske poti s »kulukom«» danes se pa bodo popravljale tudi okrajne in danes je vsakdo obvezan, da gre na delo v vsak kraj svojega sreza, če bodo inženirji tako sklenili. Kdor pa je bral glasilo radikalov, ljubljanske »Jutranje Novosti«, ta se je lahko prepričal, da je sedanji kuluk šele prvi poizkus za še večjo uporabo kuluka! FRANC RAVOLI: Vsak je sam svoje sreče hovač ali kako povečani svoje dohodke, se osamosvojim in pridobim premoženje. (Ponatis prepovedan.) > Opravljaj vsako delo mirno in ne vihravo. ;Kdor hitro dela in se pri delu vznemirja, se naglo Izmuči in postane neploden. Delaj s samozavestjo in podjetnostjo. Če človek nima zaupanja v samega sebe, mu gotovo .izostane uspeh, zakaj samo »podjetnemu je odprt ves svet«. »Če začneš naglo, pridobiš polovico,« pravi pregovor. Ozkosrčnost in omahljivost pa rodi neuspeh prav tako, kakor škodi tudi prešernost in domišljavost. Ne precenjuj svojih moči, ne domišljaj si, da znaš samo ti vse najbolje, ampak opazuj tudi druge ljudi. Primerjaj svoje delo z njihovim in ravnaj se samo tedaj po njih, če vidiš, da boš imel korist od tega. Nikar pa brezmiselno ne posnemaj drugih ljudi, marveč pomni pregovor: »Ce dva delata isto, ni isto.« Ne delaj po stari navadi in po šablonah, ampak misli in nastopaj samostojno pri vsakem delu. Iz- kušaj vsako delo opraviti bolje kakor kdo drugi in vedi, da se vse izpreminja na svetu in da se da vsaka reč izboljšati. Delaj velikopotezno in imej vedno pregled o vsem delu. Malenkostni ljudje mučijo sebe in svojo okolico in ne morejo nikoli uspešno pridobivati. Ne zanašaj se preveč na nasvete svojih prijateljev, marveč delaj po svojem dobrem preudarku in se ravnaj vedno po pregovoru: »Pazi, komu zaupaš, le norci poslušajo tuje nasvete.« Započeto delo končaj, preden začneš drugo, in pazi pri delu vedno na red. Nered ti odtegne četrtino delovnega časa in izključuje uspešno pridobivanje, prihranjeni, za drugo delo porabljeni čas pa je denar in tvoj dobiček, kar nam potrjuje pregovor »Čas je zlato.« Bodi točen v vsem in povsod. Prav zaradi svoje točnosti in redoljubnosti so Nemci dosegli velikanske uspehe; ki jih s spoštovanjem občuduje vsak nepristranski človek. Zelo pospešuješ umstveno in telesno delo, če znaš hitro in logično misliti in če imaš dober spomin. Spomin je neprecenljive vrednosti za uspešno pridobivanje in velik prihranek na času. Nasprotno pa je pozabljivost prizadejala že marsikomu ob- čutno škodo. Kdor ima dober spomin, povsod in v vsem napreduje, pozabljivec pa vedno zaostaja v svojem gospodarstvu. Močno je razširjeno krivo mnenje, da se dober spomin ne da pridobiti, ampak da je človeku že prirojen. Res je sicer, da ima nadarjen človek tudi dober spomin. Ni pa dvoma, da si more tudi nadarjen človek razviti in povečati spomin s tem, da izkuša vedno logično in intenzivno misliti in da se sistematično uči, posebno na pamet. Učenje dela seveda precej težave starejšim ljudem in pa ljudem, ki so že več ali manj zanemarili svoj duh, toda trdna volja premaga tudi tukaj vse težave. Ne zanašaj se pa preveč na svoj spomin, tudi če je dober, ampak si vse važnejše reči zapiši, zlasti pa dolžnosti, ki si jih prevzel in pravice, ki si jih pridobil. Znati moraš tudi zapovedovati, če ne opravljaš vseh del sam. Tvoje odredbe naj bodo kratke in jasne in ob pravem času in na pravem mestu izdane. Ne bodi preveč ozkosrčen v izbiri sredstev, ki vodijo do zaželjenega smotra. Nekoliko brezobzirnosti je v prosti konkurenci vselej potrebno za uspešno pridobivanje. Ljudje, ki gledajo, da nikomur nič ne prizadenejo, ne morejo ali vsaj ne morejo popolnoma doseči svojega namena. Seveda ima tudi brezobzirnost svoje meje, zato moraš paziti, da ne greš predaleč. Brezobzirno izkoriščanje uslužbencev je nemoralno in škoduje prej ali slej tudi tebi samemu. Če izgubiš zmožnost za delo, ki si ga doslej opravljal, ne obupaj, ampak prilagodi se hitro in potrpežljivo izpremenjenemu položaju. Loti se z vso vnemo drugega dela, o katerem misliš, da ga boš lahko in z uspehom opravljal. Za zgled naj ti bodo različni invalidi, ki so vkljub svoji invalidnosti s svojo energijo dosegli občudovanja vredne uspehe. Kdo se ne spominja Frante Bohuslava? Rodom Čeh je leta 1908 kot član našega gledališča v Ljubljani deloval v drami, operi in opereti in zapustil kot igralec nepozabne spomine v Ljubljani. Vnela se je vojna in tudi Franta je moral na vojsko. Na srbski fronti ga je zadela krogla v glavo in je popolnoma oslepel. Marsikdo bi bil obupal, ali on je tudi kot slepec ostal delaven. Postal je književnik in komponist. Ne udajaj se lahkoživosti in lenobi, če si si kaj pridobil, ampak delaj prej ko slej. Lahkoživost in lenoba sta začetek propada, delavnost pa stalno zboljšuje tvoj gmotni položaj in povečuje tvojo vrednost za družino in za državo. Marljivost te tudi izpopolnjuje in rodi zadovoljstvo. Izkušnja uči, da ostanejo delavni in zmerni ljudje tudi zdravi, da dožive visoko starost ini da umrjejo lahke smrti. Se to W se manjkalo! Zato moramo reči že danes na ves glas, da ne mara-mo slišati sploh o nobenem kuluku niti besede. (Viharno pritrjevanje.) Proti neenakosti. Vlada je oprostila Srbijo in Črnogo-ro plačevanja trošarine na žganj ekuho, dočim je Slovenija s to trošarino obda-Čena. Posledica tega je, da bodo v Srbiji prodajali lahko žganje ceneje ko mi, da mi svojih izdelkov ali sploh prodati ne bomo mogli, ali pa v z gubo! Daljna posledica tega pa bo, da bomo morali žganje spiti sami. Vlada nas torej ni s svojo krivično in pristransko odredbo zadela samo gospodarsko, temveč tira vrhu tega deželo še v pijančevanje! Na tisti sliiki, o kateri sem že preje govoril, pa sem videl še nekaj. Pod kmetom in napisom: jaz prehranjujem vse, je bil naslikan hudiič in zraven so stale besede: Jaž pa vse poberem, če ne Izvršujejo svojih dolžnosti. Tisti hudič so današnji davki Razlika je samo ta, da poberejo davki vse predvsem onim, ki izvršujejo svoje dolžnosti, nič pa onim, ki ničesar ne delajo, ker tudi ti ničesar nimajo. Tovariši! Bodite vztrajni! Ce pogledamo nazaj v komaj preteklo doboi, potem se vsem odpre ta slika. Imeli smo 8 poslancev, ki so prinesli domov sicer vsak mesec kak nov uspeh, ki pa vsega seveda nakrat niso mogli doseči. In ker niso mahoma prevrnili vseh 400 poslancev, kolikor so Jih imeli proti sebi, zato so začeli nekateri naši tovariši omahovati In obupavati, češ, vsaj vse skupaj nič ni. Vprašam Vas. Kaj pa je bila posledica omahovanja! Kaj je prišlo nad nas, ker nismo bili vztrajni? — Novi davki in nova bremena, dobrot pa nobenih! Tovariši bodite zavedni in zvesti! Krasne in navdušene shode sem doživel v zadnjem volivnem boju. Ko pa so prišle volitve, so naši glasovi v nekaterih krajih izginili. Prišel je kdo od nasprotne stranke in ponudil denar, in prvi so odpadli. Prišli so drugi z obljubami in drugi so odpadli. In prišli so tretji in slabo govorili o nas in verjeli so jim in odpadli so novi. Toda nihče ni pomislil, da so denar, ki so ga prejeli, plačali kot davkoplačevalci sami, kajti kmetu nikdo denarja ne podarja. V kaj so se pa spremenile sladko doneče obljube in v kaj gnojna obrekovanja, pa veste tudi sami. In posledica: Kmetsko ljudstvo je izgubilo bitko in zavladali so tisti, ki nam dajejo danes udarec za udarcem, ki nam dajejo kamna mesto kruha. In tako se bo godilo kmetskemu ljudstvu vedno, dokler ne spozna, da smo mi vsi eno, da moramo skupno ali zmagati, ali pa umreti! Zavest skupnosti mora prevzeti vse in potem ne bo treba protestnih shodov proti novim davkom. Zato tovariši na delo za stranko, na delo za skupno kmetijsko stranko in današnje krivice bodo padle! Živela kmetska sloga, živel boj za zmago Stare pravde! Skupna le pot kmeta in obrtnika! (Iz govora tov. Ogriča.) Temperamenten, učinkovit, od glasnega odobravanja opetovano prekinjen govor je imel na našem protestnem shodu kot zaključni govornik tov. Filip O grič, ki je izvajal nekako takole: Tovariši! Imam smolo! Ze zopet govorim kot zadnji, ko je že čas močno potekel in ko moram svoj govor kolikor le mogoče skrajša«. Kot zastopnik obrtnika imam dolžnost, da na tem sijajnem shodu z vso silo povdarim, da nič manj ko kmet je obdačen tudi obrtnik. Čisto odveč je, da bi tu našteval podrobno vse davke, proti katerim moramo protestirati, vsaj je vse te vsakdo od Vas živo občutil na svoji lastni koži. Toda povdariti moram nekaj drugega. 21 poslancev ima SLS, nad 80 odstotkov vseh slovenskih poslancev, toliko, kolikor jih še nikdar ni imela nobena slovenska stranka in vendar ni bila ta stranka v stanu, da U preprečila le en davek, da bi olajšala le enega! Takrat, ko je branilo samo 8 poslancev kmetske in obrtniške interese, tedaj je bil Pucelj vsega kriv, še dežja in toče. Danes pa, ko ima nasprotna stranka kar 21 poslancev z Bunjevci celo 24, pa noče biti ničesar kriva, temveč vso krivdo bi hotela zvaliti na centralizem.- Tovariši! Veliko straše s tem centralizmom. Jaz pa rečem vseeno : Kmetsko in obrtniško ljudstvo se mora scentraliziratl in vsem bo pomagano. Mi vsi se moramo scentralizirati in ustvariti centralizem narodove volje. Toliko se govori o narodu, toda nihče drug, ko mi obrtniki in kmetje, smo narod. In rečem še enkrat: Ta narod je treba scentralizirati! Pa še eno si treba vedno zapomniti, vedno in vedno si ponavljati: Kmet in obrtnik spadata skupaj! To sta edina dva stanova, ki pridelujeta, ki še nekaj imata! Zato pa so se združili radikuluklerikalci, da H obema pobrali zadnje solde, zato nalagajo obema vedno nove in nove davke. Kmet in obrtnik spadata skupaj! Ponavljam to še enkrat, ker le združena moreta ta dva stanova dati vlado, ki bo vladala v resnici po ljudski volji, ki bo dala poštene in pravične davke! Pri zadnjih volitvah so kmeta in obrtnika razdružili in s tem ju oropali za zmago pri volitvah. Z vsemi sredstvi so delali, da so ljudstvo premotili — danes pa je prišel čas pokore. Zato rečem še enkrat: Kmet in obrtnik spadata skupaj in ta zavest ne sme nikdar in nikoli prenehati! Mi smo narod in če se bomo vedno tega zavedali, potem tudi ne bodo prišli na vrh nikdar več tisti, ki nam danes nalagajo skrajno krivične davke! Živela svoboda kmetskega in obrtniškega ljudstva! Živel boj za dosego te svobode! ;iri. V nedeljo so bile v Zireh občinske volitve, ki so dale sledeč rezultat: Klerikalci so dobili 206 glasov, demokrati 153, gospodarska lista 79 in napredna delavska lista 61 glasov. Pri letošnjih marčnih volitvah pa so dobile posamezne stranke sledeče število glasov: klerikalci 321, demokrati 164, SKS 10, narodni socijalisti 38 in vse ostale delavske stranke 10 glasov. Od zadnjih volitev so torej klerikalci nazadovali za celih 115 glasov! To dejstvo pove vse! Klerikalna stranka izgublja zaupanje ljudstva in ljudska obsodba prihaja nad njo. Maščujejo se sleparske volivne obljube, zakaj tudi v politiki velja poštenost, tudi v politiki ni za demagoge trajnega uspeha. More se sicer zgoidti, da zmaga trenotno demagog, toda trajne zmage ne more doseči, ker zna samo obljubljati, ne pa tudi svojih obljub izpolniti. In kot mojster vseh demagogov se je izkazala v marčnih volitvah SLS. Kaj vse je obljubljala? Kdo se je mogel kosati v obljubah ž njo. Fante bomo spravili iz Macedonije, davke bomo zmanjšali, vse bomo pocenili tako zelo, da bo veljala kila cukra le 10 kron in končno bomo dali še avtonomijo, da bo slovenski narod sam svoj gospod, da ne bo nihče drug nad njim, ko samo Bog. Glasno smo opozarjali, da so vse te obljube nelzpolnjive, da so očitna laž, da vedo celo obljubarji sami, da lažejo, toda zaman vsi glasovi treznosti in ljudstvo je poverilo obljubarjem vso svojo politično moč in izjavilo: Vsi bomo volili SLS, vso politično jboč slovenskega naroda bomo položili v njene roke, toda gorje ji tudi potem, če svojih obljub ne Izpolni! In kakor patentiran demagog je tudi SLS odrekla, ko bi morala obljube izpolniti. Vso svojo nesposobnost je razkrila in danes čuti slovenski narod posledice te nesposobnosti na svoji koži tako živo, da izpregledujejo tudi slepci. Naj omenimo samo en klasičen vzgled popolne nesposobnosti klerikalnih demagogov, njihov Markov protokol, Vso oblast so dali radikalom v državi, na vso moč so se potrudili, da je poveril kralj radikale s sestavo vlade, toda niti ene gospodarske ugodnosti si niso znali pri tem osigurati. Vso politično moč slovenskega naroda so zavrgli radikalom, toda niti drobtinice niso prinesli svojim volivcem. In ko so jih radikali že osleparili tako, da jih niso mogli bolj, ko niso izpolnili niti ene obljube, so naši klerikalci še naprej delali tlako radikalni vladi, glasovali za nujnost vojnega zakona in za naknadne kredite, pomagali radikalom upropastiti Lazičev zakon o pomoči po toči in drugim vremenskim nezgodam prizadetim in za vse to svoje podpiranje radikalov, prinesli domov svojim volivcem nove davke in tlako! Ne samo klerikalni poslanci, ves slovenski narod naj bi delal tlako radikalom! Tak je bil učinek njihove politike. Pa saj njihova politika ni bila nikdar drugo ko samo nizkotno hujskanje proti Srbom, pa naj bodo ti ubogi kmetje ali pa še bolj revni delavci. Prazno hujskanje pa ne pomaga, temveč samo trezno, resno, vestno in požrtvovalno delo. Za tako delo pa ni zmožen noben demagog, zlasti pa še ne tako obrekljiv demagog, kakor je bila SLS. Samo poglejmo njeno gospodarsko delo. Ni stranke v Sloveniji, kateri bi slovenski kmet znosil in izročil v upravo toliko denarja ko SLS. Na stotine milijonov kron je bilo v rokah SLS in sedaj poglejmo, kakšno korist je imel od tega denarja slovenski kmet. Po vojni je bila vsa naša dežela naravnost lačna najbolj raznovrstnega blaga. Dolžnost največje slovenske stranke je bila, da organizira nakup najpotrebnejšega blaga in da skrbi, da dobi kmet vse, kar rabi po najnižji ceni. Kaj pa je storil dr. Korošec? —i Nakupoval je v Ameriki neporaben fižol in modrčke ter haremske čeveljčke in pri tem oškodoval državo za težke milijone. Prva skrb klerikalne stranke po vojni bi morala biti, da bi z vso močjo dvignila delovanje »Kmetijske družbe«, ki bi morala postati centrala vsega blagovnega prometa za vse podeželje. Kaj pa so storili klerikalci? Tako zelo so ovirali delo Kmetijske družbe, da ie moral priti vladni komisar, da je naredil red. In ne samo to! Proti blagovnemu oddelku Kmetijske družbe so s kmetskim denarjem osnovali konkurenčno podjetje, pod zadružnim imenom sicer, toda na kapitalistični podlagi. In ko se je naš kmet nekoliko opomogel, ko je bil vsled suše prisiljen, da odprodaja živino, so bili zopet klerikalci tisti, ki so zaprli mejo živini, ki so bili proti prostemu izvozu živine. Še leta 1922 je nastopil klerikalni poslanec Gostinčar proti Izvozu živine.' Pa slavni koroški kočijaž dr. Brejc! Ali ste pozabili kmetje ljubljanske okolice, kako je bil dr. Brejc tisti, ki je hotel, da prodajate svoje mleko za slepo ceno? Ali razumete sedaj, zakaj govori dr. Brejc, ki bi hotel biti dr. Šu-šteršičev naslednik, samo o avtonomi-stični misli, ne pa o gospodarskih zadevah? Milijone in milijone kmetskega denarja imajo klerikalci v svojih rokah, toda poglejte, kako ga upravljajo! V Prekmurju, na Štajerskem, po vsej Sloveniji, živi na stotine prekupčevalcev od kmetskega dela, ker ni SLS znala organizirati direktne prodaje kmetijskih pridelkov v tujino. Po 4 krone, celo po 2 kroni so plačevali razni prekupčevalci jajca v času, ko so bila ta v tujini po 10 kron. In SLS se ni ganila in pustila, da je bilo slovensko ljudstvo opeharjeno za milijone in milijone! Kdo povrne kmetskemu ljudstvu nastalo škodo! Bilo bi preobširno, če bi hoteli naštevati grehe SLS. Samo enega naj še omenimo. Med vojno so bili pobrani po vseh cerkvah zvonovi. Država je vzete zvonove plačala. Kam pa je šel denar? — Vse za vojna posojila, vse za ljubo Avstrijo! Tako je prišlo ljudstvo ob zvonove in ob denar. Po preobratu so pričeli klerikalci z agitacijo za nabavo zvonov. Natančno so mogli izračunati, koliko zvonov bo treba in natančno so mogli izračunati koliko denarja bo treba. Zadružna livarna zvonov je bila tedaj gospodarska potreba. Pa so jo klerikalci ustanovili? Kaj še! Nemška livarna v Mariboru uživa plodove klerikalne nespo« sobnosti, naš kmet pa plačuje! Tovariši! Kadar se oglasijo zvonovi, tedaj ne kličejo samo k molitvi, temveč tedaj Vas tudi opominjajo na klerikalno nesposobnost. Zastonj so bili oddani, za drag denar pa nakupljeni. Katastrofa za slovensko ljudstvo je klerikalna politika in danes čutimo mi vsi na naši koži, kako resničen je stavek, da gorje narodu, ki pride v roke demagogov! To danes spoznava ljudstvo in zato se je pričel strahovit obračun s klerikalno demagoško in nesposobno politiko. Žiri so prvi dokaz zato, drugi ne izostanejo! Volitve v Žireh pa so tudi dober nauk demokratom! Tudi oni so nazadovali, tudi oni izgubljajo zaupanje ljudstva^ Od 164 glasov so padli na 153. In pravilno je tako, zakaj tudi demokrati ne poznajo gospodarske politike, tudi oni nočejo razumeti potreb' ljudstva. V službi bank in meščanskih mogotcev so in to ljudstvo spoznava; pa naj še tako govore o naprednem bloku in napredni ideji. Čeprav pa morebiti ljudstvo še ne zna samo javno povedati, vendar pa čuti instinktivno resnico, da namreč ni napredka brez gospodarskega dela in da ni napredne misli, če ne sloni na gospodarskem delu. Zato so nazadovali tudi demokrati, napredovali pa smo ml kot gospodarska stranka od 10 na 70 glasov. In še nekaj so dokazale volitve v Žireh. Ozdravljenje našega političnega življenja se bliža, to ozdravljenje pa sloni na stanovskih strankah. Ni mogoče, da bi eden zastopal hkrati kmeta in meščana, ni mogoče, da bi bila ena stranka hkrati zastopnica fabrikanta in delavca. Klerikalci in demokrati hočejo to biti in zato so v Zireh nazadovali. Napredovali pa so oni, ki zagovarjajo stanovsko stranko in zato smo mi in delavci pridobili na glasovih. Značilne in poučne so volitve v Zi> reh, da ne morejo biti bolj. Častno izpričevalo za pravilnost naših idej so in dokumentaričen dokaz o zgrešenosti politike naših nasprotnikov. Tovariši! Naše pravično stališče zmaguje in mi vstajamo na vsej črti. Toda trdna in nepremagljiva mora biti naša zmaga in zato vsi na plan, vsi na delo! ^ Zbirajte za naš tiskovni sklad! Razširjajte med narodom resnico! Bodite pravi borci za zmago kmetske misli! III. Viri postranskih dohodkov. Če si se telesno in umstveno usposobil za uspešno pridobivanje in bi si rad povečal dohodke, izkoriščaj po svoji sposobnosti sedanje vire postranskih dohodkov, išči pa tudi novih. Zemljepisna lega naše države je prav posebno ugodna za razvoj trgovine, obrti in industrije. Poleg tega živimo pa tudi v dobi gospodarske obnove po dolgotrajni vojni. Gotovo je torej, da se pokaže pri nas v najkrajšem času vsestranski napredek. Vsak stan bo imel dovolj zaslužka, tako da se ne bo treba več našim ljudem izseljevati v nemška in ameriška industrijska središča, kajti »Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.« (Vodnik.) Z gospodarskim napredkom se pojavijo v narodu nove potrebe, ki bodo odprle nove vire dohodkov. Vsak si bo lahko poiskal tudi postranskega zaslužka in si bo tako mogel s povečanimi dohodki zboljšati svoj zaradi petletne vojne poslabšani gospodarski položaj. Treba bo samo, da si bo znal postranskega zaslužka tudi poiskati. To bo pa mogel samo tedaj, če bo pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb in jim poizkušal ugoditi. Dostikrat lahko dobiš lep postranski zaslužek, če pozorno čitaš v časopisih oglase in dnevne vesti in jih potem izkoristiš. V sledečem navajam samo nekatere vire postranskih dohodkov, ki se nudijo ljudem obojega spola in različnega stanu v mestu in na deželi. Pravila, po katerem naj bi se ravnal posameznik, ki bi se hotel poprijeti tega ali onega pridobivanja, seveda ni mogoče postaviti, ker je odvisna zmožnost za pridobivanje ne samo od sposobnosti posameznika, ampak tudi od drugih okolnosti. S sadjerejo n. pr. se ne moreš pečati, če si še tako sposoben za to, ako nimaš potrebnega zemljišča. Čebeloreja daje malo dela in ni zato potrebna razen majhnega vrta nobena glavnica. Prodaja medu in rojev ti v obilni meri poveča dohodke, zlasti če gojiš čebele po ameriškem načinu in upotrebljaš umetno satovje v okvirih. S čebelami dobiš na tisoče delavcev, ki nikoli ne stavkajo, ampak ti marljivo delajo brez plačila in brez prenehanja. Med porabiš lahko tudi v domačem gospodinjstvu, ker je zdravo živilo in najboljše sladilo za kavo in čaj.1 Gojenje kokoši, gosi, golobov in reja domačih zajcev, rakov in rib donaša lep postranski zaslužek marljivim ljudem, ki bivajo na kmetih in ki imajo količkaj zemljišča. V Nemčiji sem videl mnogo gojišč za kokoši, race, golobe, ki so dobro uspevala. Pri nas se doslej še ne polaga toliko važnosti na čiste perutninske pasme, ker marsikdo ne ve, da imajo nekatere čiste pasme bolj tečno meso in da se dajo hitreje izpitati, druge pasme pa so bolj sposobne za lego jajc, na primer kokoši italijanske pasme, ki nikdar ne kokajo.* Sadjereja. Gojenje boljših vrst hrušk, jabolk, breskev, ananasov, jagod in zgodnjih črešenj bi se pri nas posebno izplačalo. Žlahtno sadje bi se moglo po visokih cenah prodajati v naša bližnja letovišča, ki se bodo v najkrajšem času lepo razvila v Sloveniji in tudi ob morju. Lahko in dobro prodaš tudi suho sadje, neopojne sadne pijače, jagodna vina, iz sadja napravljena vina (hruš-kovec, jabolčnik) in iz sadja prirejene kompote, soke, marmelade, zdrize (žele), pašte, sire, likerje i. t. d.» 1 Navodila, kako treba gojiti čebele in uporabljati med. dobiš v knjigi: »A. Janša, Nauk o čebelarstvu« in v glasilu Čebelarskega društva za Slovenijo: »Slovenski Čebelar«. 2 Natančna pojasnila, kako treba gojiti perutnino oziroma domače zajce, dobiš v mesečniku: »Perut- ninar« ozir. v knjigi: »Voszka, Reja domačih zajcev.« * Potrebna navodila dobiš v knjigah: »Martin Hu- mek, Praktični sadjar, Sadie v gospodinjstvu, Sadno vino ln sadjevec, Breskev in marelica« in v listu: »Sadjar in vrtnar.« Nabiranje, sušenje in prodaja zdravilnih zelišč, gob, ježic, bukovih žirov itd. daje primeren zaslužek starim ljudem, Invalidom, pastirjem in posebno deci, ki se s tem nauči varčevati in samostojno pridobivati. Cvetje, listje in zelišča nabiraj samo v suhem vremenu. Korenine kopiji jeseni, pozimi in spomladi, preden začno poganjati, jih dobro očisti in posuši na solncu ali na ne prevroči peči. Pazi, da ti korenine ne splesne. Bezgovo, arnikovo in lipovo cvetje suši na prepihu (ne na solncu) in odreži peclje.4 Krpanje starih oblek in perila se izplača v mestih zlasti sedaj po dolgotrajni vojni, ne samo, ker je manufaktura draga, ampak tudi zato, ker si mladi ljudje ne morejo tako lahko vstvariti lastnega ognjišča zaradi vsestranske draginje in stanovanjske stiske. Samci in samice, ki imajo svoj poklic, dajejo krpat obleko in perilo. Šivilje navadno ne sprejemajo takih popravil. V Nemčiji so imeli po večjih mestih že pred vojno posebne delavnice v ta namen. Pletenje novih, krpanje in p o d -pletanje starih nogavic, a ne na roke, kakor je bila prej navada, ampak s strojem, ki ni posebno drag, daje lep zaslužek gospodinjam. Treba je le, da imaš dober stroj in da porabljaš trpežen material, pa si hitro pridobiš naročnikov. To delo je tako preprosto, da se ga lahko vsaka ženska v najkrajšem času nauči. Izdelovanje umetnih cvetlic in nagrobnih vencev iz papirja nese veliko, zlasti pozimi, ko so naravne cvetlice drage. Okraševanje in preoblikovanje .damskih klobukov, je žensko delo, ki največ nese. Pridobitne prilike v domačem gospodinjstvu. Poučevanje v kuhanju v zve- * Natančnejša pojasnila, kdaj in kako ie treba nabirati zdravilna zelišča, korenine in gobe dobiš pri takih trgovcih v mestih in tudi v knjigah: »Naše rastline« (izdala Družba Sv. Mohorja) in »Ante Beg, Naša gobe«. zi s penzijonatom, oddajanje sob dijakom ter nadzorovanje in podučevanje dijakov je posebno spričo sedanje stanovanjske stiske priporočljivo. Lepe obresti spravljaš leto za letom, če si nakupiš, kadar je čas za to, življenskih potrebščin (jajec, špinače, masti, krompirja, zelja itd.) toliko, kolikor jih potrebuješ za vse leto, in da živila, ki se rada pokvarijo, konserviraš.6 navedem samo en primer. Če kupiš jajca, ko so najcenejša (navadno meseca marca pred Veliko nočjo), in jih vložiš, si prihraniš obilo denarja. Jajca so že jeseni mnogo dražja, pozimi pa stanejo vedno najmanj 100 odstotkov več kakor o Veliki noči. Če hočeš ohraniti jajca sveža, jih vloži v primerno posodo in vlij potem nanje mrzle vode, tako da so jajca popolnoma pokrita z vodo. Na ta način najlaže ugotoviš, če je kako jajce ubito. V mrzli vodi se namreč razpoka v jajčni lupini tako poveča, da jo lahko zapaziš. Drugi dan odlij vodo in preglej jajca. Ubita jajca porabi takoj, na ostale pa nalij tole dobro mešano tekočino: 1 del O/io) vodenastega stekla (se dobi v dro-gerijah) in 9 delov (9/io) vode tako, da so jajca čisto pokrita. Posodo z jajci pokrij in jo hrani v kleti ali v shrambi. Jajca ti ostanejo na ta način najmanj 1 leto sveža. Jajca konserviraš tudi z ga-rantolom, ki se dobiva po vseh večjih trgovinah z mešanim blagom. Na vsakem zavojčku garantola je tiskano navodilo. Če kupuje na debelo, si prihrani gospodinja ne samo obilo denarja, ampak tudi veliko časa. Prihranjen in za drugo delo uporaben čas je nadaljni dobiček. 5 Navodila, kako se konservirajo razne življenske potrebščine, dobiš v knjigi: »Felicita Kalinšek, Slovenska kuharica«, v knjigi: Jos. Zupane. Konserviranle sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo« itd. Lepe nasvete za gospodarstvo na kmetih in za domače gospodinjstvo dobiš tudi v knjigi: »J. Majdlč, Nasveti za hišo in dom« in »L. Purgaj, Gospodinjstvo«. i (Dalje prihodnjič.) i Agrarna mm Nad vse značilno ie imiiferentno ali i celo sovražno stališče pretežne večine ! naše inteligence napram kmetskemu po-kretu. Dasi je 90% vseh naših inteli-gentov rodila kmetska mati, dasi so študirali ob trdih žuljih svojih kmetskih starišev, so se vendar tekom časa tako zelo odtujili svojcem, da je nasprot-stvo med enimi in drugimi skoro nepremostljivo. Kje nam je iskati vzroka temu pojavu? »Kmetijski list« je že nekolikokrat pojasnjeval stališče »Samostojne kmetijske stranke« kot take do inteligence. Uspeh je skoro enak ničli, brez ozira na dejstvo, da se jih je skušalo zainteresirati neposredno za politično delovanje, ki je samo pojav in realno udej-stvovanje globoko v slovanskih narodih utemeljene poljedelske misli. V vseh krogih našega izobraženstva prevladuje mnenje^, da je naš pokret jamo stanovski pokret in nič več. Izobrazba, ki si jo je pridobilo v teku svojih študij in ki je rezultat povsem tujih kulturnih uplivov, mu je zastrla pogled in nikakor se mu ni mogoče dokopati do glavnega spoznanja, da je pogoj za raz-cvit moči in blagra vseh slovanskih narodov, in to predvsem balkanskih, popolna zmaga poljedelske ideje. Tega na-| še izobraženstvo ni spoznalo in tuji i uplivi so zatrli tudi oni čut, ki kaže nepokvarjenemu kmetskemu ljudstvu edino pravo pot v srečnejšo bodočnost. Ti uplivi so tako močni, strup, ki razjeda njihove duše, tako oster, da je vsako zdravilo brezuspešno. Pustimo jih torej pasti in nadenimo si edino to nalogo, da se branimo pred njihovim delovanjem. S tem pa nikakor ni rečeno, da nam je inteligenca nepotrebna. Nasprotno, celo v večji meri nam je potrebna kakor vsaki drugi ideji. Vendar pa je naše mnenje, da inteligenca ne sme tvoriti v narodu neke posebne kaste s svojimi posebnimi običaji in mišljen iem, ori.ie-šenem iz drugih narodov. Prestavljamo si jo le kot č u v a r i c o 'deie kmetskega pokreta in narodnih staror.tnosti. Seveda bo s tem načeti problemi, o katerih v pričujočem nimamo namena razpravljati. Sem bi spadala v Prvi vrsti razlika v socijalnem stališču, ki ustvarja tu in tam silno nezdrave pojave. Spomnimo se samo velikega Stambolijskega, njegovega delovanja in padca, povzročenega v prvi vrsti vsled tega, ker mu je inteligenca vpadla sramotno v hrbet, ona inteligenca, ki se diči s ponosnim nazivom »cvet naroda«, in izvršila zapoved sovražne tujine. Znano je namreč, da je študirala večina bolgarskih izobražen rev v Nemčiji, kjer so ss nasrkali idej, ki so vse prej nego prijazne slovanstvu. Tako si moremu tudi razlagati popolno nerazumevanje Stambolijskega in njegove veličastne zarnis-litve velike jugoslovanske kmetske države. In tudi okrutnost, ki jo pri nas tako radi očitajo bolgarskemu narodu, moramo pripisovati bolgarskemu inteli-gentu in nikakor ne kmetskemu ljudstvu, kar nam zlasti dokazujejo grobni dogodki najnovejše dobe, v katerih plačuje bolgarski kmet svojo plemenito m:se! miru in sprave s svojim življenjem. Inteligenca v svoji pokvarjenosti in tuji dresuri ni mogla razumeti velike ideje, katero je nasprotno razumel kmet in za katero se je boril in se še bori z občudovanja vrednim samozatajevamjem in hrabrostjo. In oprostite nam sumnjo, da bi storila slovenska inteligenca v danem slučaju isto. Služila je tujini in njenim interesom nekdaj, kar nam zlasti dokazuje njena popolna nepripravljenost ob velikih dogodkih prevrata in ravno tako služi tudi sedaj, čeprav v drugi obliki To vse pa vsled nerazumevanja slovenske duše in njenih zahtev tako na kulturnem kakor tudi na narodnostnem in socijalnem polju. Iz podanega! je razvidno, da nam v borbi za idejo nikakor ni pričakovati pomoči od inteligence, vzgojene v sovražnem taboru. Razvidno pa je tudi, da je uspešen boj brez nje nemogoč. Preostaja nam torej samo en izhod in ta izhod je: vzgojiti si moramo nov rod, rod kmetskega izobraženstva, ki tudi za ceno življenja ne bo izdal svojega poko-ljenja. Iztrgati moramo sovragu njegovo najhujše orožje iz rok, ostro orožje ra-finiranega razuma. Ta novi rod bodočnosti naj povede naše množice sk jz? borbo do končne zmage, ta rod naj se bori z največjim fanatizmom za blagor svojega ljudstva in naj izbriše sramoto, ki so si jo naprtile dosedanje generacije slovenskega izobraženstva. Kot prvoborec velike ideje naj se čuti naš inteligent vedno eno in isto s svojim tovarišem, ki se bori v plemeniti borbi z naravo in izvablja v potu svojega obraza od jutra do večera, leto za letom žitno zrno iz zemlje v blagor sebi, a še mnogo bolj drugim. Naj v bodoče ne vidimo več žalostnih in sramotnih pojavov zatajitve lastnega rodu, kar je naše inteligenca doslej vršila za ni;;Vo ceno, ki je bila: postati enak onim, ki so že poprej dovršili isto izdajstvo1. Tega pa ne bomo dosegli drugače, kakor Ie tedaj, če vzgajamo, svojo mladino v našem duhu, od nežne mladosti d j one dobe, ko postanejo nazori skalni tb trdni, da ji utrdimo čut za dobro in pravo. Peščica mladeničev, ki doslej še niso pozaibili > svojega porekla in ki so spoznali, da je rešitev slovanskih narodov samo v kmetski misli, je ustanovila Akademski agrarni klub »Njiva«. Pričakovati bi bilo, da se oklenejo, zelene zastave vsaj vsi oni visokošolci, ki so izšli iz kmetskih dorn^v. Ali temu ni tako. Pridružilo se jim je le zelo maio naših dijakov. Sigurno je, da je tudi med tistimi, ki se niso organizirali v tem klubu, mnoeo takih, ki še niso povsem izgubljeni. Vezani pa so vsled svojega gmotnega položaja. Upamo pa, da se to izpremeni. Kako nalogo 'si je nadal navedeni klub: Nič drugega, nego vzbuditi v naših mladih ljudeh ono sliko, ki lebdi v duši kmetskega ljudstva^ četudi se tega ne zaveda. To je spomin na ustoličenje na Gosposvetskem polju V obredu (tega ustoličenja je izraženo vse, kar more zahtevati svobodoljulbni krnet: iz njegovih rok je prejel vzhodni poglavar slovenske države vladarsko oblast, v zameno pa je dal knez kmetu konja in osla, simbol sile, kar je značilo, d? je njegova oblast odvisna od moči kmetove Nadalje hoče zasledovati naša mladina trnjevo pot slovenske kmetske misli skozi zgodovino do današnjega dne. Buditi hoče spomin na krvave poljane, pokrite s telesi Gubčevih upornikov, ker je v oni dobi, ko se takratni naši inteligenci niti sanjalo ni o slavni naši prostosti visoko vstala misel svobode pod geslom: Stara pravda, go-rosvetske pravde. Ravnotako pa hoče širiti breobzir-no svojo misel, da ne bo miru in spra Vsega tega gorja si je kmet sam kriv. Zagrizen klerikalec, odbornik največje občine na Kranjskem in župan iste občine sta javno izrekla, da je ta gospoda, ki se je pustila voliti na programu SLS naše kmetsko ljudstvo močno prevarala in da nima prav nobenega smisla za kmeta, da bi lahko delala čisto drugačno politiko, kakor to, da se prerekajo zaradi avtonomije, ki jo je Brejc sam zafural in da jih imajo vsled njihove neumne opozicije v Belgradu vsi le za norce. Pri prihodnjih volitvah mora enkrat za vselej odklenkati nezavednosti kmetskega ljudstva, ki mu more le stanovska kmetska politika SKS pomagati do veljave in zaščite. Agrarec. Nove nezaslišane davke utemeljuje finančni minister s tem, da rabi država denar. Nismo Radičevci, da bi trdili, da more obstati država brez davkov, zato priznavamo, da mora država pobirati davke. Toda pobira naj jih pri onih, ki kaj imajo, pobira naj jih pri tistih, ki nič ne delajo, pa so vsak dvn bogatejši, pobira naj jih pri onih, ki i7danost ln ki odirajo ves narod tako. da bi se kamen razjokal Da pa ne bo vlada rekla, da takih ljudi ni, pa sledeče: »Samouprava«, ki je glasilo radikalne stranke, je izračunala, da so pridelovalni stroški za sladkor sledeči: Pridelovanje pese za 1 kg sladkorja 3.50 dinarja, stroški za predelavo 2 dinarja, državna trošarina 5 dinarjev. Skupno torej 10 in pol dinarja. V veletrgovini pa se plačuje za en kg sladkorja 17,50 Din. Od vsake k'le sladkorja i-tiajo torej tovarnarji 7 dinarjev čistega dobička! Naša država rabi letno okoli 6 tisoč vagonov sladkorja ali 60 milijonov kil. To pomeni, da imajo delničarji sladkornih tovaren letno pri sladkorju nad 400 milijonov dinarjev čistega dobička. Vsi ti ljudje ne ganejo niti s prstom, in vendar imajo letno skoraj 1700 milijonov kron čistega dobička! Zakaj teh ne obdači današnja vlada? Zakaj tu ne pobere davkov? Zato, ker je na vladi gorcMa, ki je od teh bogatašev odvisna, zato ker je ljudstvo dne 1,8. marca verjelo onim, ki so od gospode odvisni in ne onim, ki so za gospodarsko in rolitično neodvisnost kmeta! Ampak tovariši! Mi bomo končali to koritarsko vlado gospode, če . bomo složni, vztrajni in edini! Zato vsi v vrste enotne kmetijske stranke! Ie tia dslt.il? Brez olepšav in brez dostavkov objavljamo dopis Iz Zetal* da vidi jav- ve med balkanskimi Sloveni vse dotlej, nost, kako se godi danes kmetu, onemu dokler ne izžene kmet s svojo trdno pestjo vseh iznodkov tujega duha in ne obnovi vse svoje nekdanje moči, s katero ie živela in padla slovanska svoboda. Morda bo ta obnova težka, morda bo operacija boleča, al' duh novo se prerajajočega Slovanstva jo zahteva. Naloga naše inteligence prejšnjih dob je bila, da «Pse to vidi. Ničesar ni zaslutila, ničesar ni spoznala, ker tuja moč jo je vzgojila. Edino naše upanje je torej naš naraščaj, ki si je zapisal na svoj prapor: Zvestoba kmetski ideji do smrti. B. Storite, član akad. agr. kluba »Njiva«. Ali se kmetu Sedanja jesenska sezona in prav lepi topli dnevi izvabijo vsako nedeljo marsikaterega meščana v prijazne vinske gorice in na kmete, da si ogledajo, kako se na deželi živi. Potem, ko so se dobro najedli in na-pili, pripovedujejo povsod, kako se kmetu dobro godi, koliko vsega ima in vzlic temu, kakr malo davkov da plačuje itd. To je stara pesem onih, ki za plug nikdar ne primejo. Da v resnici izgleda vse drugače, je pa tudi resnica. Navedemo naj izvajanje enega naših somišljenikov, ki pride večkrat med mnogobarvno družbo. Leta 1920. so bili davki primeroma nizki in so se leta 1921. povišali na 4 kratni znesek. Zdaj pa pod vlado radikalne stranke, ki ji zvesto kimajo naši »tigri« od SLS smo doživeli srednjeveške čase »kulukarije« in še šestkratno povišani zemljiški davek. Lansko leto je bila pšenica po 20 kron in se je plačalo poslom in deklam 300 kron mesečno, 1 obleko in čevlje, hlapcem po 500 kron, obleko in čevlje. Letos pa so imele dekle 500 kron, hlapci pa 7—800 kron mesečno, povrh tega pa še gori omenjene ugodnosti. Vzlic temu pa je letos cena žitu tako nizka, da se pšenica plačuje po 14—15 kron za kilogram. Za prihodnje leto hočejo hlapci 1000 kron, dekle pa 600—800 kron mesečno. Delavke so imele 1. 1920. 10 kron na dan, 1. 1921. 20 kron, 1. 1922 40 kron in se že menijo, da prihodnje leto ne bodo šle pod 80 kron in popolno oskrbo na dan. Obrtniški izdelki, kar jih kmet rabi, so vsled dragih industrijskih predmetov vsako leto dražji. Temu nasproti pa vsled najmanjšega porastka dinarja padejo cene živini in kmetijskim proizvodom tako močno, da kmet ne more živine prodati in si še marsikateri mešetar iz kmeta norce brije. Cene živini hitro padejo, pšenica ima takoj nižjo ceno, moka, mast in meso pa se drži vedno na višji ceni. Ali je potem takem kriv kmet sedanje draginje? Ne; Kdo prav za prav! Slabi gospodarji, ki so na krmilu vlade, katerim je masa naroda deveta briga, samo da se sami kolikor mogoče dolgo dobro imajo. kmetu, o katerem meščani" tako i"- di govore, da ima vsega v izobilju, da ima skratka raj na zemlji. Pa poglejmo si kakšen je ta raj. kakor ga verno slika dopis iz Žetal, ki se glasi: Letos je pri nas neusmiljeno divjala toča. Skoraj vsi pridelki so bili uničeni. Pomoči pa od nikoder ni. Upali smo, da bo sprejet Lazičev predlog, pa so pomagali naši klerikalci, da je propadel in da je bil sprejet vladni načrt. To pa ne da nobene pomoči. Nesreča pa nas je zadela tudi pri živini. Med svinjami se je pojavila bolezen in umirajo nam po vrsti. Pomoči pa zopet nobene, temveč neprestano novi davki. Oktobra meseca smo plačali 6 krat povišan zemljiški davek, dohodnina pa še pride. Velik del nas sploh ni imelo denarja, da bi davke plačali in si je moral denar izposoditi. Naš denar pa leži v Gradcu in še danes ni vlada ničesar storila, da bi bil denar naše posojilnice pošteno zamenjan. Ali smo mi krivi, če je izšla prepoved posojilnicam!, da ne smejo v Gradcu dvigniti denarja? Sedaj pritiskajo vlagatelji na posojilnico, ta pa nima denarja. Ali naj sedaj zaradi posojilnice zapravimo svojim otrokom domačije? Toda naših nadlog še ni konca. Sadje je pri nas slabo obrodilo. Druge vasi so v tem oziru sicer srečnejše, toda Žetale in Čermožiše so brez sadja. Zima pa pritiska, treba je obleke, treba obuval, toda ves denar gre za davke. Ljudje božji-, ali res ni pomoči? Ali je mogoče, da mora kmetsko ljudstvo toliko trpeti, da ni zanj pravice? Tako dopis, ki je tako zgovoren, da ne rabi pravzaprav dostavka. Toda eno treba vseeno povedati. Ni preje za kmetko ljudstvo pomoči, dokler se kmet ne osamosvoji, dokler ne bo delal nobene druge, ko samo svoje politike! Vsi kmetje v kmetijsko stranko in takoj bo tu kmetska pravica! Samo v tem je lek, samo v tem je zdravilo! _ Pokrajinske vesti. KONGRES JUGOSLOVANSKE AKADEMSKE AGRARNE OMLADINE V LJUBLJANI OD DNE 17. DO 18. NOVEMBRA 1923. V mesecu oktobru prošlega leta se je vršil v Zagrebu kongres delegatov vseh akademskih agrarnih klubov Jugoslavije. Ta kongres je položil temelj današnjemu Savezu jugoslavenskih študentskih zemljoradničkih klubova - in s tem ustvaril forum, poklican za idejnega in organizatoričnega vodjo agrarnega pokreta med našo akademsko omladino. Letos se vrši redni letni kongres Sa-veza jugoslavenskih studentskih zemljoradničkih klubova v Ljubljani. Na tem kongresu predložili fcodo i Savez i posamezni njegovi člani-akademski agrarni klubi, ki obsto jajo na univerzah Beograd, Zagreb, Ljubljana, Subotica in Praga, obračun o svojem delovanju v minulem poslovnem letu. Ugotovila se bo bilanca o celokupnem agrarnem po-kretu v naši državi, prerešetali se bodo vsi taktični pravilni in nepravilni koraki in določile se bodo smernice, ki naj vodiio njihovo delo v bodoče. Ob enem pa bo ta kongres manifestacija našega sela, naše kmečke misli, manifestacija edinosti agrarnega pokreta v celi naši državi. Dvigal bo zavest in ponos, da nas kmečka mati je rodila. Na čast udeležencem kongresa priredi tukajšnji Akademski agrarni klub »Njiva« družabni večer. Tovariši! Podpirajte mlade borce za zmago kmečke misli! (Jubilej Engelberta Gongla.) V pondeljek, dne 12. novembra je praznoval Engelbert Gangl, svojo petdesetletnico. Kot mladinski pisatelj, kot šolnik, kot Sokol, kot napreden in kuturen delavec si je priboril Engeltert Gangl nevenlji-vih zaslug za svoj narod in zato bo njegovo ime vedno zavzemalo častno mesto med zaslužnimi možmi slovenskega naroda. Kot pravi sin svojega naroda je bil Gangl vedno iskren prijatelj kmetskega ljudstva in njegovi »Beli rojaki« so to vzorno dokazali. Engelbert Gangl je bil vedno primer za vse plemenito navdušenega, pa tudi borečega se rodoljuba. Kar je smatral za pravilno, to je zastopal in vseena če je bilo to stališče mogotcem po volji ali ne. Pri tem pa je bil Gangl delaven na vseh poljih. Odličen kot govornik, znan kot pisatelj, danes v prvih vrstah političnih borcev za narod, jutri na odličnem mestu kulturnih delavcev, vedno pa tam, kjer je pravica in resnica, je bil Gangl v resnici vzgled moža, ki se ravna po znanem izreku, da ne to, kar mož mora temveč, kar more je mož storiti dolžan. In Gangl je zmogel veliko in ponosna stavba učiteljskih organizacij, najlepše organizacije, kar jih je stvorila slovenska inteligenca, je v mnogem sad Gan-glovega dela! Odličnemu narodnemu delavcu, neustrašenemu borcu za zmago pravice in resnice, rodoljubu Gan-glu naše častitke! — Engelbert Gangl je bil rojen leta 1873 v Metliki. Šolal se je najprej v domačem kraju, nato pa v Ljubljani. Leta 1C00 je odšel na Dunaj, kier je dovršil redagoški tečaj. Leta 1C08 je bil Gangl izvoljen za dež. poslanca. Služboval je najprej v Budanjali, nato v Ljubljani in kasneje na idrijski realki. Leta 1917. je prišel v Trst. Po preobratu je postal Gangl leta 1919 višji šolski nadzornik, nato pa je bil imenovan za dvornega svetnika. Ju-hilarju kličemo: Na mnoga leta! Tovariši na plan! Tovariši na delo!) Klerikalne vrste se majejo, ker se maščujejo klerikalne volilne sleparije. Prišel je čas, da žanjemo uspehe svoje poštene politike. Samo to, kar je bilo mogoče smo obljubljali in kar smo obljubljali smo tudi dali. Zato se vrača ljudstvo pod zeleni kmetski tabor. Izrabite to in bodite neumorni oznanjevalci resnice ko apostoli! Ne pustite neizrabljenega trenutka in bodite borci za zmago kmetske misli, zakaj vaše blagostanje je odvisno od tega. V boj za staro pravdo! (Naši shodi.) — Minulo nedeljo je priredil tov. Pucelj dva vrlo lepo uspela shoda. Prvi se je vršil zjutraj po prvi maši v Vel. Laščah v prostorih tov. Štef. Ivančiča pod predsedstvom tov. Val. Zadnika, drugi pa na Robu ob 11. uri dop. v prostorih tov. Bregarja pod predsedstvom tov. Geronija. Oba shoda sta bila mnogoštevilno obiskana in sta se izvršila v najlepšem redu. Prisotnih je bilo tudi mnogo pristašev SLS, ki so pa govornikova izvajanja le odobravali. Ljudstvo spregleduje, da je dobilo namesto klerikalnih obljub le šestkrat povišane davke in kuluk ter zahteva takoj nove volitve, da bi svojo zmoto od 13. marca popravilo. (Posavje se vzbuja.) V nedeljo sta se vršila občna zbora naših organizacij v Brežicah in v Sevnici. Udeležba na obeh zborih je bila velika, navdušenje povsodi naravnost idealno. Na obeh zborih sta poročala tov. Urek in Bukovec in vnovič poglobila borbenost naših tovarišev. Oba zbora sta dokazala da se Posavje vzbuja, da ljudstvo spoznava klerikalno kulukarsko politiko in da naša sveta kmetska misel zmaguje z nepremagljivo svežostjo in silo! Tovariši! Ne odnehajte, temveč stopnujte delo, da bo zmaga čimpreje naša in da bo ljudstvo rešeno krivic! (Popravek.) V zadnji št. se je med govorom tov. Puclja primerilo nekaj tiskovnih napak. Mesto Trgovške banke čitaj Trboveljska družba, mesto 76 generalov čitaj 47 in še nekaj manjših stvari, ki so si jih pa čitatelji že sami popravili. (»Grehe Puclja in njegovih tovarišev) morajo sedaj popravljati poslanci SLS« je dejal na občnem zboru Kmečke zveze poslanec Brodar. — Poslanec Brodar je postal torej na stara leta šaljiv. (Posl. Brodar je konštatiral) piše »Slovenec«, da so se uvedle najvišje carinske postavke ravno tedaj, ko je bil tov. Pucelj minister. Posl. Brodar je postal na stara leta torej tudi lažniv. (Morala klerikalne politike.) V ljubljanskem občinskem svetu se je dokazalo, da je zlorabljal klerikalni občinski svetnik zaupano mu častno mesto in da je prirejal na občinskem avtomobilu in z občinskim bencinom v družbi gospo-dičen vesele vožnje po okolici Ljubljane. Klerikalni občinski svetnik dr. Brecelj je zato zahteval, da mora Pire odložiti mandat, pa je s svojo zahtevo propadel in je zato sam odložil mandat. Pošteni odhajajo, drugi ostajajo, to je slika klerikalne morale. (Neokusnost.) Delegacija ljubljanske univerze je bila pri finančnemu ministru Stojadinovicu in pri Pašiču, da prepreči ukinitev teološke in medicinske fakultete. Delegacija je imela popoln uspeh. Delegacijo sta vodila k finančnemu ministru tov. Pucelj in prof. Vesenjat* »Slovenec« je v pordčilu tov. Puclja seveda izpustil. Ta neokusnost je za »Slovenca« značilna, a tudi za g. Vesenjaka, ki pač dobro ve, koliko je zalegla njegova osebica pri dr. Stojadinoviču. Zato mu je rtajbrže ustregel »Slovenec«, ker je izpustil v poročilu tov. Puclja, kajti drugače bi vsakdo vedel, da je prof. Vesenjak čisto nedolžen pri tem, če ne bo ljubljanska univerza reduci- rana. (List za listom pada...) Drag. Ko- kanovič, član redakcijskega odbora demokratske »Otačbine« je položil svoje mesto, ker se ne strinja več z demokratsko politiko. Upamo, da bo tudi to notico porabila »Domovina« za kako neslano opazko. Teh ima namreč vedno dosti na zalogi! (Odmev našega shoda!) Udeleženec našega protestnega shoda nam piše: »Od nekdaj sem bil zvest sin svojega naroda, za katerega sem delal po svojih močeh in s katerim sem nerazdruž-Ijivo zvezan. Slabe gospodarske prilike mi žal niso dale, da bi se mogel na-obraziti kakor bi želel. Zato je tudi moja beseda okorna. Toda vseeno vam hočem povedati utise, ki sem jih dobil na Vašem shodu. — Spoznal sem, da se Vaša stranka v resnici zavzema za to, kar rabita kmet in obrtnik najnujnejše. Spoznal sem pa tudi, da si bo beograjska gospoda s svojimi davki pridobila med narodom le malo ljubezni. In v državnem oziru to obžalujem. Z vso pazljivostjo sem sledil na shodu izvajanjem Vaših govornikov in priznati moram, da sem vse odobraval. Menim pa, da je prišel čas tudi za kmetskega hlapca in obrtniškega pomočnika, da se osamosvojita. In ta misel je vzrok, da Vam pišem. — Znanja, sloge in zavednosti, to rab' kmetsko in obrtniško ljudstvo, gospodarji prav tako ko delavci in mojstri ravno tako ko pomočniki. Po tem se rav-najmo in naša domovina bo stala trdno in bo v resnici vsem očetnjava. Rodoljubni Janez. — Op. uredništva! Čim slabše je kdo gospodarsko situiran, tem bolj se mora politično udejstvovati, ker samo tako se bo politična moč naroda uporabljala pravilno, v njegov gospodarski napredek. Danes gre v državi boj na eni strani med meščansko gospodo in delovnimi sloji. Najmočnejši delovni sloj pa je kmetsko ljudstvo in zato je treba, da stopi vse podeželje v kmetsko stranko in potem bo pomagano vsem! — Rodoljubnega Janeza pa prosimo, da nam sporoči svoje ime in svoj naslov! (»Murska Straža«) apelira na pripadnike vseh strank, da ji kot obmejnemu glasilu priskočijo na pomoč, da bo mogla še naprej izhajati. Kako pa »Murska Straža« ta svoj apel razume, pa kaže najlepše njena uprav kulukar-sko-klerikalno nesramna notica, da je nam »Pucljev centralizem požrl dva generala«. Ne bomo te iz zagrizenega strankarstva in intelektualne nesposobnosti porojene notice zavračali, pač pa bi svetovali »Murski Straži«, če hoče uživati kot obmejen list privilegije, da piše o svojih strankarskih nasprotnikih vsaj dostojno. Obenem bi ji svetovali, da se manj hvali s številom svojih novic, temveč naj se raje potrudi, da bodo njene vesti vsaj resnične. Da popravimo samo par njenic »novic«: Naša vlada ni dobila na račun vojne odškodnine 360 potniških vagonov, temveč le 60. Potni vizumi niiso na Cehoslova-škem ukinjeni, temveč samo za potnike >na Francosko. Na Poljskem ni splošne !stavke, temveč le stavka železničarjev in mestoma tudi poštarjev. — Naredba 'o ukinjenju slovenskih šol v Italiji ni ukinjena, temveč obstoja še naprej, vsled česar je tudi »Murska Straža« prezgodaj hvalila dr. Korošca. — Menda je to zaenkrat zadosti! (Tomačevo.) Tukaj je preminula dne 10. novembra občespoštovana po-sestnica Ivana Plevnik. Pokoj niča je dosegla starost 68 let in bila doma iz ugledne Grajščakove rodbine v Vnanjih Goricah. Ranjka je bila dobra mati in skrbna gospodinja. Mir in pokoj njeni duši! Prizadetim pa naše iskreno soža-lje! (Gameljne.) Poročamo, da je tukaj nenadoma umrl Gregor J e r a s, posestnik in svoje čase gostilničar v Ga-meljnah, star šele 57 let. Pokojnik je bil daleč naokoli poznan kot poštenjak in neomahljiv borec za zmago zelenega kmetskega prapora. Kljub temu pa je bil cenjen in spoštovan tudi od svojih nasprotnikov. Kmetijska stranka, zlasti pa mi v bližini ga pa bomo težko pogrešali. Vedno je bil vsakomur pripravljen pomagati in vselej je dal marsikomu dobre nasvete in ga tako obvaroval pred škodo. Bil je tudi ustanovitelj tukajšnjega gasilnega društva, za katerega je tudi veliko žrtvoval. Kako splošno spoštovanje je rajnik užival, je najlepše pokazal pogreb dne 10. novembra. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo pogreba vse polno ljudstva od blizu in daleč, da takega pogreba še ni videla Šmarska fara. Nastopilo je gasilno društvo v polnem številu in šolska mladina pod vodstvom gospoda nad-učitelja I. Macarola. Ko so zapeli pevci društva »Zarja« iz Tacna žalo-stinko, je mnogim zarosilo oko, ker zavedali smo se, da smo zgubili zares moža neomahljivega borca za zmago kn?e-tijske misli! Čast njegovemu spominu! (Bled.) »Jutro« na široko pripoveduje, kako uspešni da so demokratski sestanki po deželi. Vse se kar trga za demokratsko stranko in prostori, kjer se vrše ti sestanki so seveda pretesni. Toda papir je potrpežljiv in prenese marsikaj. Da pa »Jutrova« baharija ne zrase preveč v nebo, pa kratko poročilo o shodu demokratov na Bledu. Dne 18. oktobra je bil na Bledu v hotelu Beograd občni zbor demokratske stranke. Mislili smo, da pride na zbor več »romarjev in nedeljskih izletnikov« iz Ljubljane. Po 14 dnevni reklami v »Jutru« pa so prišli na občni zbor iz Ljubljane 4 udeleženci, med njimi celo sam Adolf Ribnikar. Iz Bleda pa se je udeležilo zbora celih troje ljudi. Ta velika skupščina je demokrate tako navdušila, da so zborovali v zaprti dvorani. Skupščina je bila tako »sijajna«, da je »Jutro« celo »pozabilo« poročati o njej. Ampak kljub temu postaja Gorenjska demokratska, kakor pravi »Jutro«. — No, no! (Sokolsho gledališče v Radovljici) ponovi prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. ob pol štirih popoldne ljudsko igro »Dolski župnik«. (Zusm pri Loki.) Pri nas imamo najstarejšo šolo v okraju. Imamo nad 100 šoloobveznih otrok, šola pa je brez učitelja že 1 leto. Apeliramo tem potom na višji šolski svet, da nam nemudoma preskrbi učitelja, ker ne maramo, da ostanejo naši otroci analfabeti. Prosimo tudi kmetijsko stranko, da se zavzame za naše otroke! (Raka pri Krškem.) Na Martinovo nedeljo smo pokopali mladega moža, dobrega gospodarja, pridnega obrtnika in vzornega sina, našega ljubega Franceta Hrastnika, posestnika, gostilničarja in mesarja na Raki. — Miren, tih, skromen, vsakemu ljub in prijazen, inteligenten in moder fant. Vnet član »Sokola« in odločen pristaš kmetske misli. Kot žrtev svojega poklica je na za-strupljenju krvi nenadoma umrl komaj 30 let star. Pogreb je pokazal, kako splošno priljubljen je bil rajnki. Nepregledna množica kmetskega ljubdstva je bila navzoča na njegovi zadnji poti. Članstvo »Sokola« z Rake, Bučke, Krškega In Kostanjevice z zastavo, naraščaj in deca, učetiljstvo, oddelek finančne kontrole in zastopstvo raške občine; mestna gasilska godba iz Kostanjevice je igrala žalobne koračnice. — Po končanih duhovnih obredih sta se od brata Sokola poslovila domači starosta br. Golob in br. Kalin iz Ljubljane. Nobeno oko ni bilo brez solz. Kmetski narod pa je tu pokazal spoštovanje in hvaležnost svojemu dragemu sinu, ki je ljubil ta narod in bil uslužen vsakomur, ki ga je potreboval. Počivaj v miru prezgodaj odišli dragi Francelj! (Iz Novega mesta. Odkar je zavladala radikaiija na novomeškem rotov-žu, so mestni očetje čimdalje bolj kmetu naklonjeni. Za starega režima je bila stojnina od 1 krave ali vola 1 dinar, radikaiija ga je dvignila na 4 dinarje, čez 14 dni že na 6 din in čez kakih par dni pa že na 10 dinarjev. Ze na Luke-žev semenj so kmetje godrnjali nad neopravičenim povišanjem stojnine na 6 din. Na zadnjem sejmu pa so se kar vprli in niso hoteli živine na sejmišče gnati, tako da se je zbirala živina na 2 mestih. Eni so plačali in stali na sejmišču, drugi pa pred hotelom »Union«. Oni, ki niso hoteli plačati, so poslali posebno deputacijo na okrajno glavarstvu ki je odredilo, da se mora stojnina znižati na 2 din. Vprašamo vas mestni očetje, kam gre ta kmečki denar? Ali mislite popraviti sejmišče, ki je danes najslabše v celi Jugoslaviji, tako da je res čuda, da se tam ljudje in živina ne ponesrečijo! Ali boste pričeli z zgradbo tako nujno potrebnega šolskega poslopja? Mi vidimo v Novem mestu gospodarski zastoj in popolno mrtvilo. Sejmarji. (Brežice.) Pred kratkim je imela tukajšnja podružnica Kmet. družbe svoj občni zbor. Po volitvi delegatov, predsedstva in drugih formalnosti je imel okrajni ekonom g. Virant izborno in učinkovito strokovno predavanje o »pobijanju alkohola«, »učinku preveč ?a-vžite pijače-na dušo in telo« ter lepem vedenju v eventuelnem rožnatem stanju. Ker je bil menda to prvi javni nastop tega »strokovnjaka«, torej nam še dosedaj neznan, smo se divili strokovni govorniški spretnosti tega gospoda. Priporočamo ga vsem kmet. podružnicam ob takih prilikah. Iks. (Globoko pri Brežicah.) (Spreobrnjenje?) Janez Urek p. d. Le-nartov, dosedaj zelo vnet klerikalni pristaš, je iz studa kot posledice nesramnih člankov v »Slov. Gospodarju« daroval 200 dinarjev za »Sokola« v Globokem in 200 dinarjev za sklad SKS. Njemu se za to redko požrtvovalnost najtopleje zahvaljujemo. »Slov. Gosp.« pa priporočamo, da se tudi v bodoče tako lepo bori za naše fonde. (Prekmurje.) Človek bi v resnici mislil, da je v naši državi vse najslabše in da so pri nas davki v resnici najvišji.'če pa pogledaš malo preko meje ali če govoriš s kakim tujim državljanom, potem vidiš, da so tudi drugod davčna bremena sitna in ponekod celo višja. Zlasti pa v državah, kjer vlada visoka gospoda. Pred kratkim sem govoril s kmetom iz sosedne slovenske vasi na Madžarskem. Ogorčen mi je pripovedoval, kaka tiranija vlada pri njih. Kmetje so morali tam zemljo v letih 1921 .— 1922 odkupiti po 2000 madžarskih kron za oral, ki pa je na Madžarskem manjši ko pri nas. (Tedaj je bila madžarska krona še precej več vredna). Davki pa so trikrat tako veliki kot pri nas in poleg tega mora plačati kmetovalec še vedno desetino od svojega pridelka. Precenijo mu namreč že na polju koliko bo pridelal in od tega plača desetino državni blagajni. Enako je tudi po trgovinah in gostilnah, kjer se pri vsakem nakupu odtegne deseti del za državo. Industrijski izdelki so enako mrogo dražji kot pri nas tako, da ni tam mogoče ničesar kupovati niti z našim denarjem, ki je 200 krat več vreden ko madžarski. Zato bi vse prebivalstvo ob bližnji meji ki je še slovensko, prav rado prišlo pod našo državo, ker ve, da bi se jim potem veliko boljše godilo, pa čeprav tudi pri nas niso davki nizki, kar seveda mi sami najbolje vemo. To je jasen dokaz, kakšne razmere vladajo tam, kjer gospodari plemstvo, visoka duhovščina in bogati trgovci. Tudi naše ljudstvo ob madžarski meji spoznava počasi resnico in zato je upati, da v bodoče ne bo šlo več Madžarom na limanice. Proč z raznimi madžarskimi pohajači, ki bi radi spravili naš narod pod krono sv. Štefana samo zato, da bi lahko izžemali »kmečko paro«. (Še en popravek.) V članku »Prora-račun krme« je treba popraviti par tiskovnih napak. Pridelki iz 1 orala so mišljeni v stotinah in ne v deset oziroma v 100 tisočih stotov. V 5. odstavku od konca članka ostane 24 q in ne kg. Polltiine wesfL (Finančni odbor) razpravlja proračun. Brez ugovora in z odobravanjem je bil sprejet samo proračun ministrstva za narodno zdravje. To minisrstvo deluje popolnoma brez strankarskih ozirov in samo v dobrobit naroda. Pa še pri tem ministrstvu najdemo napake. Tako morajo v Sloveniji plačevati bolniki veliko višje prispevke ko v Srbiji. Ko je bilo treba to poročati so seveda naši kulukarski poslanci molčali. 'Značilno pa je tudi to, da so v finančnem odboru klerikalni poslanci bili čisto tiho o lanskih napadih na dr. Štamparja. So pač vedeli da so samo obrekovali "vestnega in požrtvovalneg uradnika. — Proračuni vseh ostalih ministrstev pa so odkrito partizanski in na škodo Sloveniji ter zlasti še Hrvatski. Skoraj največ davkov plačuje Hrvatska, ne prejme pa skoraj ničesar. To je zasluga Radičeve politike, ki huiska po Londonu, mesto da bi nastopil v Beogradu. Razprave v finančnem odboru o proračunu pa so pokazale še nekaj. To namreč, kako grozno se moti dr. Korošec, ko pravi, da je bolje, če je na vladi samo eden, kakor pa dva. Korošec modruje: če so samo radikali na krmilu, potem nas odirajo samo radi- kali, drugače pa nas odirata dva. Ko-rošcevo modrovanje sloni na popolnoma napačni podlagi. Ker so samo radikali v vladi, dobe samo radikali, to se pravi Srbi, ker drugod radialov ni. Če pa bi bila še katera druga stranka v vladi, recimo kaka slovenska, pa bi bila deležna državnega denarja še kakšna druga pokrajina. Vrhu tega pa ne bi mogli delati radikali z denarjem, kar bi hoteli, ker bi imeli vsaj nekaj kontrole. — Predloženi proračun kaže, da je samoradikalna vlada prava nesreča za državo. Kjer ni treba se meče državni denar na cesto, kjer pa je denar potreben, pa se štedi. Kriva pa seveda ni samo radikalna vlada, temveč tudi tisti, ki so ji pomagali v sedlo. Taka je resnica g. dr. Korošec. (Nemci ne bodo več podpirali vlade.) Iz Beograda poročajo, da mislijo Nemci izstopiti iz vlade, ker je naša vlada privolila v to, da se odstopi Zombolja Ru-muniji. Mesto Žombolja šteje 12.000 prebivalcev in je skoraj popolnoma nemško. V mestu je industrija precej razvita. Mesto Žombolje bi dobila naša država dve srbski vasi in sicer M Iroš in Sardanj z 9000 prebivalci. Vasi pa ležita v precej močvirnatem kraju. Ker se Nemcem v Jugoslaviji tako dobro godi, da nikakor nočejo biti drugje ko v Jugoslaviji, izjavljajo nemški poslanci, da ne bodo več podpirali radikalne vlade, če bi ta Žomboljo v resnici odstopila Rumuniji. (Piramidalna polomija.) Minister Ko-jič je dejal v odgovoru na upit poslanca Hohnjeca, da namenoma ne pošilja pre-čanov, državljanov bivše Avstrije, v delegacijo za sklepanje trgovske pogodbe z Avstrijo, ker da bi imeli bivši Avstrijci premalo ugleda. Argument g. ministra Kojiča je tako kapitalen kozel, da se ne more proti njemu niti protestirati. Stvar se obsoja sama in prepričani smo, da bo še ministru Kojiču samemu žal, da si je privoščil tako piramidalno polomijo. — Mi dostavljamo! In ljudem s takimi nazori so izročili klerikalci vso moč! Volivci, zapomnite si to! (Vojvodinski radikali se p?