LETO XXIX, številka 11, 30. maj 1997 Cena 239,00 SIT Z G 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS Intervju: Gregor Verbuc, direktor Savinje d.d. Kakšna bo usoda kampa Menina in RTC Golte? Zlati želodec imajo na Dobrovljah Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. BAR KAVA 100 g......... ŠUM 1,5 I.............. SLADOLED BANJICE 4 I (razi BAR KAVA 1 kg.......... PIVO CELJSKI GROF zaboj... BLOK NAPOLITANKE....... WC PAPIR CARLI NA roza. ARIEL PRAŠEK 3,6 kg.... K)Q9B>[I JP© ©©©©KM gskmh w wsata tammsKOGa _ __________________________ .....................159,90 m lll|...$...l 19,90 < s *7 ični okusi) .298,00 ..1.490,00 ..1.998,00 ...229,00 ...229,00 ...869,00 Trgovine KRZNAR Gornji Grad, tel. 843-262 x w ^ Pobrežje, tel. 832-886 0 Kokarje, tel. 831-069 ß Vabimo vas na otvoritev prenovljene trgovine v Kokarjih, dne 31.5.1997 ob 8. uri. Delovni čas trgovine: ob delavnikih 7-19, sobota 7-15, nedelja 8-12. Za vas smo pripravili po ugodnih cenah v vseh poslovalnicah: i - Pivo ..........1.989,00 zaboj (CELJSKI GROF) - Sladoled 4I ...1399.00 Dolcevita - Sadje in zelenjava po dnevno najnižijih cenah Prav tako po ugodnih cenah vse vrste živil, pijač, krmil, žitaric ter ostalega blaga. VLJUDNO VABLJENI V NAŠE POSLOVALNICE! kolektiv KRZNAR IH 2 12 TRETJA STRAN ISSN 0351-8140 .XXX ’ . x ' ..x'x 'iieto XXIX, št. 11, 30. msga 1997 Izhaja vsak drugi petek N , A ' X -. •• ' - ' Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje ,\. \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ X \ •••., \ \ \ \ ' ' v . \\ \. \ Izdajatelj: Savinjske novice, Vranci Kotnik s.p., Savirjska cesta 4, 3331 Nazarje, X\' ' teIeforixp63/833-230, faks: 063/833 210. ’' Nx^^^xx žiro račun S2810-685-I3016 'x> Glavni m odgovorni uredmlc: Franci Kotnik \ i X ' \ ■■ \ \ \\ \ \ \ \ \ , 'X X. X. X. xx \ x \ ■ X. X. -x X. . \ \ \ \ Stalni sodelavci: Edi Mavrič. Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin K aijjir, . Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija .Sodja-Kladmk, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Miiena/.akrajšok, Metod Koso, Kmetijska svetovalna služba. Zavod za Ngozdove N^^'NxxSS v' Tajnica uredništva: Barbara /.aoirkovnik Računalniška obdelava T.oinaž. Pajk '. N ^..#x Trženje: Xx^xx.^ \;xVx, 'ixx^x\ x'x\\ Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 x,\xXX X\;.x,- x..;..,'\\. \\jxx, X\\\ ,\\\\ x Naslov uredništva:x X/X/x, xV X\x Savinjske novice \x:':x.:^:::x'’x-> Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 'X X V j Fäks:Ö63/83.3:210 \x;\ ;X\ .. XxN>x . : § .xx.:.'.x.x''..x E-posta: X V;>x' '/• savinjSke.novice@siol.net . xK' Internet: VXN bttp//:www.inetia.eunet.sl/savinjSke-növioe Ceha za izvod: 239,00 SIT,' za naročnike: 203,00 SIT Tisk: 1GEA d,o.o. Nazarje x\\ Vx\x Rokopise, objave, razpise in oglase jo .potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje, osem dni pred izidom tekoče številke\x Po mnenju Ministrstva za informiranje RS'|t. 23/130-92 z dne 26.2.1992 stoje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. X^x^X^V^ Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja ’'besedil, ^^xx^xj^ X'x^\\x.\ '\v , Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. '■ .... Nx^^^X^Xxvx Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. X\\ X,' w\\\ IZ VSEBINE: . XX X XXX XvX. vxX. v,\' 'X. ’’ X : ix XX X Po poletnih temperaturah v prvi polovici maja se je proti koncu meseca nekoliko ohladilo. V mislih imam kajpak temperature v naravi, saj je sicer na številnih področjih pestro in ponekod tudi vroče. Najbolj seveda na političnem področju, kjer se nadaljuje vročica pred težko pričakovanim julijem, ko naj bi bilo veliko znanega o slovenskem vstopu v NATO in EU. Tudi o tem smo se pogovarjali s poslancem SDS Mirkom Zamernikom, zapis razgovora pa pripravljamo za prihodnjo številko. Kot sem napovedal prejšnjikrat, tokrat obširneje poročamo o otvoritvi hotela Štorman na Venišah. Obljubljenega intervjuja z Zvonetom Štormanom sicer ne boste našli, ker smo ga na gostinčevo željo preložili, bolj kot otvoritev hotela sama pa si pozornost zasluži dejstvo, da je to po precejšnjem času nov gospodarski objekt v dolini. Se morda spomnite, kateri je bil zadnji? Po drugi strani pa je dovolj, da se zapeljemo v Velenje ali Celje, in vidimo, kako se gradijo novi objekti, kako pospešeno obnavljajo obstoječe zgradbe, kako intenzivno poteka gospodarski razvoj. Ne da stojimo na mestu, v Zgornji Savinjski dolini krepko zaostajamo za dogodki okrog nas in to se bo, prepričan sem. v prihodnosti še kako poznalo. Koliko bo v smislu napredka pomenila regionalizacija Slovenije, je težko reči. Zgornjesavinjske občine se ogrevajo za povezavo s šaleškimi in prav takšen predlog j e bilo moč zaslediti tudi v Delovi tematski prilogi prejšnjo sredo. Tudi o tem bomo kaj več pisali v prihodnji številki, ki bo izšla 13. junija, torej dan pred našim izletom zvestih naročnikov na Primorsko. Inpotem bomo počasi začeli razmišljati o dopustih, za katere pa ste si tudi vi, spoštovani bralci in bralke, gotovo že rezervirali termine. Vsaj nekaj dni počitka letno je pri današnjem tempu življenja res potrebno, kajne? XX. XX TRC Golte: ....... Bodo kroničnega bolnika pustili umreti?.... 4 Gregor Verbuč, direktor Savinje d.d.: Uspešni kljub nelojalni konkurenci............6 Kamp Menina: <; V primežu denacionalizacije......7 Lačja vas: Hotel Štorman-Ranc-. Veniše odprl vrata....8 Vransko: '/«Jakob Filač vrnil ^ Vranskemu dušo........10 Minister za lokalno \\ \\ . \\ \\ \\ \\ \\ \\ \\\\ X \ X. X samoupravo v Solčavi: Podpora samostojni -x občini................11 Obisk kmetijskega ministra v Lučaji: x x, Vremena kmetom bodo se zjasnila?.......■>„..11 Občinski svet Mozirje: Vroča razprava o komunalni dejavnosti... 12 Občina Nazarje: Poleg novih telefonov tudi kabelska televizija...13 Ocenjevanje želodcev: Zlategaiiv^^^^^^^' Dobrovljah............15 Galerija Steki: .x'XX \x. \\X \\ w\'NX' x,x, 'X, VxVXX X\\\ \ Goran Horvat razstavlja v Gornjem Gradu..... 15 Zgodovina in narodopisje: Kokarska lončarija .....x. 20 Mr. ph. Boris Jagodič: xOzdravilnih rastlinah.. 22 sSS \v % x\ NASLOVNICA Ranč Veniše \ \ \\„\\ \\ V\\\ \vFoto: Ciril Sem ■ x> RTC Golte Bodo kroničnega bolnika pustili umreti? Podjetje MERX RTC Golte se je ob koncu letošnje zimske sezone znova znašlo v hudih težavah. V sezoni so namreč beležili izpad prometa zaradi izredno slabih snežnih razmer, ki so narekovale predčasno ustavitev obratovanja naprav in storniranje zasedbe hotela ter ostalih prenočitvenih kapacitet v centru. Glavni delež poslovnih tveganj na Golteh predstavlja turistična infrastruktura centra, ki jo sestavljajo vlečnice in žičnice (prometna infrastruktura) in smučišča. Žičnice niso priznane kot turistična prometna infrastruktura in se morajo zato financirati same, niti niso vzpostavljeni mehanizmi, da bi se del tistih sredstev, ki nastanejo kot produkt turistične infrastrukture, vračal v deficitarne infrastrukturne objekte. Od gorskih turističnih središč se zahteva, da bodo uspešno poslovala oziroma ustvarjala dobiček. To pa je mogoče le, če pri pokrivanju stroškov infrastrukture sodelujejo vsi, ki na njen račun tržijo. Zelene zime v minulih letih so za RTC Golte pomenile krajšanje zimske sezone in s tem manjše možnosti trženja. Naj večji izpad kot posledica zelenih zim je nastal pri obisku dnevnih in stacionarnih gostov. Center je v 30-letni zgodovini pozitivno posloval samo leta 1990, zdaj pa je po številnih težkih trenutkih v izjemno težki situaciji, dobesedno na robu propada oziroma prekinitve delovanja. Letošnja neuspešna zimska sezona je še dokaz več, da za RTC Golte brez ustreznega zasneževalnega sistema ni perspektive. Zasilni sistem zasneževanja, s katerim so prvi v Sloveniji snežili oziroma ' dopolnilno snežili FIS slalomsko progo, ne more več prispevati h kvalitetni ponudbi, saj ima center 16 prog in variant prog. Boljši so rezultati na področju trženja stacionarnih kapacitet, saj je center v času od 28. decembra lani do 9. marca beležil 7.310 nočitev, kar pomeni 490 nočitev več kot lani, čeprav je bila sezona za 38 dni krajša. Rešitev trenutne situacije vidijo na Golteh v boljši letni sezoni, do katere naj bi dokončali dela pri pripravi alpskega vrta in čistilne naprave. Pripravljen je projekt drče za dričanje z Medvedja-ka, računajo pa tudi na spremembe na nivoju države, kijih je zahtevalo Združenje žičničarjev Slovenije. Mozirskemu občinskemu svetu je RTC Golte predlagal nekaj konkretnih ukrepov, med katerimi so kratkoročno najbolj pomembni: 1. Občina Mozirje naj skupaj z občinami iz predvidene sav-injsko-šaleške regije zagotovi finančna sredstva za izplačilo plač od februarja do maja, kar predstavlja 5,4 milijona tolarjev. 2. Občinski svet naj sprejme odlok o ureditvi komunalne službe na Golteh in pooblasti RTC za izvajanje komunalne dejavnosti v krajinskem parku Golte. 3. Občinski svet naj sprejme odlok o gibanju in prometu v krajinskem parku in pooblasti RTC za izvajanje kontrole prometa. 4. Pri finančni sanaciji naj občinski svet dolg centra v višini 2,5 milijona tolarjev spremeni v lastninski delež. 5. Za razvoj in ureditev stanja je potrebno zagotoviti lokacijsko soglasje za gradnjo čistilne naprave, zasneževalnega sistema z akumulacijo, ureditev alpskega vrta in drče za dričanje. Katere izmed omenjenih ukrepov bo občina Mozirje dejansko podprla, bo znano v naslednjih dneh. Veliko vprašanje pa je, če lahko pri tem računa na pomoč in razumevanje v regiji, kar bi lahko v končni fazi pomenilo tudi to, da bodo kroničnega bolnika, kar RTC Golte nedvomno je, pustili umreti, brez da bi mu prej nudili prava zdravila. Franci Kotnik Zgornjesavinjski podjetniški center Za skupen nastop podjetnikov in obrtnikov Po ustanovitvi v mesecu marcu j e bila pred kratkim prva sej a skupščine Zgornjesavinjskega podjetniškega centra. Na njej sta bila imenovana nadzorni odbor in programski svet, že v tem tednu pa naj bi se slednji tudi prvič sestal in določil vsebino nalog centra v letošnjem in prihodnjih letih. Programski svet bo torej določil tega razloga so sami dali pobudo, storitve, ki jih bo Zgomjesavin-jski podjetniški center nudil uporabnikom, in izbral projekte, s katerimi bo nastopil pri občinah in posameznih ministrstvih. Nedvomno zelo pomembno vlogo bo imel ZPC tudi pri povezovanju podjetnikov in obrtnikov v smislu skupnega nastopanja na javnih razpisih za različne investicije. Strokovno usposobljenih in cen- da bi se povezovali, prav tako pa so izrazili željo, da bi jim center pomagal pri pripravi dokumentacije in tudi skušal v njihovem imenu pridobivati posle. Ne glede na to, da funkcija tovrstnega povezovanja v osnovi ni bila predvidena, zna biti zelo koristna, saj bo direktno vplivala na ohranjanje obstoječih in odpiranje novih delovnih mest. Na seji skupščine ZPC-ja (Foto: F. Kotnik) ovno konkurenčnih izvajalcev različnih strok je na našem območju sicer sorazmerno veliko, toda s samostojnimi nastopi so na razpisih le redkokdaj uspešni. Iz To pa je nenazadnje ena izmed temeljnih nalog lokalnih skupnosti in podjetniških centrov. Franci Kotnik Inpex 97 Uspeh slovenskih inovatorjev v Ameriki Letošnje največje specializirane razstave novosti Inpex 97 v Pittsburghu, ZDA, so se v organizaciji Spatinove, ki združuje in zastopa inovatorje podjetnike, udeležili tudi priznani slovenski pod- jetniki inovatorji. Na letošnji razstavi so sodelovali inovatorji iz 32 držav, ki so predstavili preko 900 novosti na 42 strokovnih področij. Poleg njih pa so ameriški trgovci v show programu predstavili ponudbo preko 300 novih izdelkov in storitev. Slovenski inovatorji podjetniki so bili med najuspešnejšimi udeleženci sejma, saj so tako v posameznih kategorijah, kot v sejemski predstavitvi osvojili vrsto najvišjih priznanj. Tako je na področju izobraževanja, usposabljanja in svetovanja podjetnik inovator Vinko Kurent iz Mikrodate d.o.o. iz Maribora s svojim računalniškim programom Geoinformacijskim sistemom GIS SDMSW prejel prvo nagrado in zlato priznanje med vsemi prikazanimi novostmi, kar je bila še posebno za Američane prvovrstno presenečenje, saj se prvič zgodilo, da jim je kdo drug odnesel prvo nagrado na računalniškem področju. Celjski inovator Vili Poznik, Mop d.o.o. Celje seje predstavil s serijo izdelkov, naprav in aparatur v zdravstvu, terapevtiki in kozmetiki in v svoji kategoriji prejel v hudi konkurenci številnih azijskih in ameriških razstavljalcev prejel med 162 novostmi drugo najvišje priznanje. Njegov razstavni prostor je bil med najbolje obiskanimi na sejmu in za svoje uspešno predstavljene novosti je prejel zlati in srebrni priznanji in medalji. Eden najbolj priznanih slovenskih inovatorjev na področju regulacijske tehnike, ogrevalnih naprav in avtomatizacije v procesni tehniki Franc Firšt, Rototehnika d.o.o. iz Mozirja, ki razvija specializirane naprave za vrhunski svetovni podjetji Baukmann in Honywell, je za svoja nova izdelka za avtomatsko vodenje in programirano čiščenje vodnih in zračnih filtrov ter drenažnih in sušilnih naprav prejel dve zlati priznanji in medalji. Izdelka, ki ju j e razvi 1 prav za ameriško tržišče, sta vzbudila še posebno zanimanje, saj so domačini ugotovili, da tako izpopolnjenih naprav še ni na ameriškem trgu. Darko Bartolj in Ciril Logar, Bar-tog d.o.o., Trebnje, sta prejela zlato priznanje in medaljo za snežni plašč - Praktis, na katerem so še posebno za predstavitev na ameriškem trgu zboljšali in olajšali montažo. V vremensko spremenljivem ameriškem vzhodu in hudih snežnih zimah v zadnjih letih ima ta inovacija velike možnosti na tem trgu, saj je tudi cenovno konkurenčna. Zato je kar nekaj inštitucij ponudilo pomoč pri uvajanju te praktične novosti, ki je za Američane, ki so življenjsko odvisni od avto prevozov, varnostno uporabni izdelek. Taksisti pa bodo med prvimi, ki bodo praktično testirali ta izdelek. Marjan Stele Banka Celje Potrošniška posojila tudi za nekomitente Banka Celje ponuja odslej nenamenska posojila za osebno potrošnjo tudi nekomitentom. Znesek odobrenega posojila banka nakaže na tekoči račun ali hranilni račun posojilojemalca pri Banki Celje ali pri drugi banki. Posojilo je mogoče najeti za različno dobo odplačila, ki si jo izbere posojilojemalec v okviru od treh mesecev do treh let. Obrestna mera je odvisna od dobe vračila posojila in se giblje od T + 10 odstotkov za najem posojila z odplačilno dobo 3, 4, 5 ali 6 mesecev do T + 13 odstotkov za posojilo od dveh do treh let. Obrestna mera jc za komitente in nekomitente enaka, če slednji vplačajo namenski depozit v višini 15 odstotkov od najetega posojila, sicer se obrestna mera zviša za 1,5 odstotno točko. Namenski depozit se obrestuje po obrestni meri T + 3 odstotke. KF ptšHTnnnt KšrtštK Leto se že nagiba v poletje, čeprav nas temperature zraka vedno ne navajajo na to. Pred nami je torej čas počitka. Čas za nabiranje novih moči za nove napore. Ker odhaja na odmor tudi podjetniški kotiček, bom danes natrosila le nekatere drobtinice, ki vam bodo pri vašem delu morda celo koristile, ali pa jih boste prebrali kot zanimivost. Prav gotovo ste že slišali, da sta sprejeta dva nova predpisa, predpis o novem načinu obdavčevanja plač, ki bo pričel veljati s 1. julijem letos in bo nekoliko zvišal nivo plač, od katerih je potrebno plačevati posebni davek na izplačane plače ter tako imenovani ekološki davek na nove avtomobile, ki bo podražil nakup novih avtomobilov, če si to želimo ali ne. Državni proračun le stežka krpa luknje... Davkoplačevalci postajamo čedalje bolj osveščeni, zato se pojavljajo vedno nove pobude za preverbo ustavnosti posameznih členov zakona. Tako je med drugim, poleg pred časom že omenjene pobude za preverbo ustavnosti določbe o javnosti vseh računov občanov pri bankah in hranilnicah, podana npr. tudi - pobuda za preverbo ustavnosti v zvezi s priznavanjem davčne olajšave v primeru nakupa stanovanja ali hiše (3% dohodninske osnove ob nakupu), kar je po mnenju pobudnika odločno premalo in deluje nestimulativno - pobuda za priučitev ustavnosti povračila stroškov, kijih dobi nekdo v primeru, ko pri svojem delu uporablja tudi lastno opremo. Je torej to neobdavčeno ali obdavčeno povračilo stroškov? - pobudo v zvezi z obravnavo prispevkov za prostovoljno obvezno zdravstveno zavarovanje v dohodninski napovedi. Se ti prispevki obravnavajo le v sklopu 3% olajšav, kot dodatno zavarovanje ali so to le prispevki, ki zmanjšujejo dohodninsko osnovo (torej prikaz prispevkov v okviru napovedi plač)? Na dokončne odgovore bo potrebno še malo počakati. V zadnjem času se počasi oblikujejo tudi sodna praksa, zato že lahko zasledimo nekatere rešitve oziroma odločitve sodišč na davčnem področju. Tako je Vrhovno sodišče razvozljalo dilemo, ali so nagrade stečajnemu upravitelju “nagrade, uvedene na podlagi zakona”, ki so po Zakonu o dohodnini neobdavčene, ali gre za drugo obliko osebnih prejemkov. Sodišče je razsodilo, daje nagrada za delo stečajnega upravitelja v času stečajnega postopka osebni prejemek iz 3. alineje 1. odstavka 15. člena Zakona o dohodnini, kije podvržen plačilu davka od osebnih prejemkov. Za uveljavljanje začetniških davčnih olajšav na demografsko ogroženih območjih pri samostojnih podjetnikih je po mnenju Vrhovnega sodišča pomemben ne samo sedež obratovalnice, temveč je potrebno na demografsko ogroženem območju tudi opravljali registrirano dejavnost. Formalni sedež obratovalnice samostojnega podjetnika za uveljavljanje davčnih olajšav ne zadošča. Pri izplačilu osebnih prejemkov je potrebno v celoti upoštevati vsebino, ne samo naziv izplačila. Tako je Vrhovno sodišče odločilo, da izplačilo enotne solidarnostne pomoči vsem delavcem v enaki višini (po sklepu upravnega organa) ni prejemek, ki ne bi bil podvržen plačilu davka. Davka je lahko upravičena le socialna pomoč, namenjena posamezniku glede na njegov osebni socialni položaj. Ko bolj kot vse leto razmišljate o dopustu, vendarle v celoti ne pozabite na aktualne dogodke, ki se bodo še zgodili tja do meseca avgusta. Če boste imeli še kaj časa, vzemite v roke morda Zakon o davčnem postopku, ki vam bo, ko ga boste obdelovali počasi in sistematično, ponudil še kakšen odgovor, ki ste ga doslej spregledali. Morda boste ob tem med drugim opazili, da se dokončni obračun prometnega davka za družbe oddaja Davčni upravi skupaj z obračunom davka od dobička, to je do 31.3. ne do 28.2., kot je večina storila letos... Prijetno poletje bralcem Podjetniškega kotička, v jeseni pa zopet na svidenje! Vida Skok Pogovor z direktorjem delniške družbe Savinja Mozirje, Gregorjem Verbučem Uspešni kljub nelojalni konkurenci Razgovor z direktorjem podjetja Savinja iz Mozirja, Gregorjem Verbučem, je tokrat sovpadal z razveseljivo vestjo s sodišča: 21. maja je bila Savinja vpisana v sodni register kot delniška družba. To pomeni, da je postopek lastninjenja dejansko zaključen. SN: Čeprav smo že globoko v letu 1997, ne bo odveč bežen pogled v lansko leto. Je bilo za Savinjo uspešno? VERBUČ: Tudi v lanskem letu smo tako kot leto poprej uspeli povečati obseg fizične prodaje. To je za nas zelo pomembno, kajti dokler gre trend prodaje navzgor, pomeni, da smo na pravi poti. Vse do lanskega leta smo imeli težave s poslovnim rezultatom. Dve leti prej sicer nismo imeli izgube, toda tudi dobiček je bil zgolj simboličen. Lani pa smo uspeli ustvariti več dobička, okrog 14 milijonov tolarjev, in računamo, da bo tudi letos tako ali še malce bolje. Stroške smo uspeli spraviti na optimalen nivo, po drugi strani pa smo prebrodili težave z manjšo kupno močjo prebivalcev. Seveda situacija po posameznih programih ni enaka, največji problemi se kažejo na področju tekstila in obutve, vendar se zavedamo, da se življenje odvija po krivuljah. Enkrat je ena stvar bolj donosna, drugič druga- SN: V minulem obdobju ste večkrat izpostavljali problem nelojalne konkurence. Kako je s tem sedaj? VERBUČ: Nelojalna konkurenca ostaja, del trgovine, kije bil ali je še v družbeni lasti, pa dosledno plačuje vse davke in prispevke. Če upoštevamo, da znašajo dajatve od plač približno enkrat toliko kot neto plače, si lahko predstavljamo, kakšna ogromna razlika se pojavlja pri tistih, ki tega ne plačujejo. Zato smo toliko bolj zadovoljni, da smo dosegli takšen poslovni rezultat. SN: V letu 1996 se je trgovsko podjetje Savinja vključilo v sistem ABC. Kaj ta sistem sploh je oziroma kaj je bil razlog vključitve? VERBUČ: Na skupščini decembra lani smo bili ena od petih firm, ki so se pridružile sistemu ABC, ki je v bistvu gospodarsko interesno združenje. V njem je sedaj že 21 firm, trgovskih podjetij, ki so prostorsko tako razporejena, da se s ponudbo ne prekrivajo oziroma le minimalno. V glavnem so to večje firme iz skoraj vseh slovenskih regij, v katerih je zaposlenih skupaj blizu 6000 ljudi. In zakaj je šla Savinja v ABC? Pozorno spremljamo razvoj trgovine v Italiji in Avstriji in tudi če pogledamo malo nazaj, vidimo, da gredo vse poti v smeri povezovanja. Odcepitev Slovenije je tudi v trgovini pomenila marsikatero spremembo, saj so imele prej nekatere firme poslovalnice po vsej Jugoslaviji, nekatere so grosirale po celi državi... Zdaj pa se iščejo nove povezave. V Sloveniji je na področju trgovine edina pomembnejša grupacija Mercator, ki pa je za razliko od ABC-ja drugače kapitalsko povezan. V ABC-ju je bistven interes, to pa so predvsem ugodnejši nabavni pogoji. Dolgoročno je ta poteza gotovo vezana tudi na ob- Gregor verbuc: “Veseli nas, da tudi v prvi polovici letošnjega leta obseg naše prodaje raste.” (foto: F. Kotnik) stoj, saj je vprašanje, kdo se bo v prihodnje lahko obdržal, če ne bo nekje povezan. SN: Katere so torej glavne funkcije GIZ-a ABC? VERBUČ: Na prvem mestu je skupna nabava, nato skupna prodaja, ki je trenutno še manjša, in pa medsebojni pretok blaga. Prvi uspehi so že vidni. SN: Vsako leto približno v tem času pričenjate z Dnevi Savinje, ki jih imenujete tudi “dnevi ugodnih nakupov”. Bo tako tudi letos? VERBUČ: Letos bodo Dnevi Savinje potekali od 31. maja do 21. junija. Program bo podoben kot prejšnje leto, z manjšimi spremembami. Glavne nagrade bodo letos nekaj večje, in sicer 50,40 in 30 tisoč tolarjev. Glavni namen omenjene vsakoletne akcije je, da našim zvestim in tudi občasnim kupcem ponudimo možnost ugodnejših nakupov. V vseh naših prodajalnah bo v tem času ponudba še povečana, večja pa bodo tudi znižanja cen, ki jih pripravljamo skupaj z našimi dobavitelji. V prodajalnah in pred njimi bodo potekale različne pokušine, skušali bomo pripraviti tudi več predstavitev tehničnega blaga. Ob nakupih v omenjenem terminu bodo kupci prejeli nagradne kupone, ki bodo sodelovali v žrebanju ob zaključku akcije. Zaključek bomo popestrili s kulturnim programom in nekaterimi novostmi, ki so trenutno še v pripravi. Letos bomo prvič za začetek akcije pripravili tudi barvni prospekt. SN: So razprodaje, ki sedaj potekajo v vaših prodajalnah priprava na Dneve Savinje? VERBUČ: Od 24. maja dalje v naših prodajalnah poteka čiščenje zalog oziroma večje znižanje cen za tiste izdelke, ki so pretežno sezonskega značaja, ali pa gre za razprodajo posameznih programov. Popusti so izjemno visoki, tudi preko 50 odstotkov. Takšne akcije bomo v prihodnje prakticirali vsake pol leta. SN: Kakšni so vaši letošnji poslovni načrti, boste kaj investirali? VERBUČ: Veseli nas, da tudi v prvi polovici letošnjega leta obseg naše prodaje raste. Z investicijami bomo pričeli-meseca avgusta, ko bo na vrsti temeljita prenova prodajalne Železnina na mozirskem trgu. Večjo prenovo bomo oktobra izvedli tudi v drugi etaži mozirske Blagovnice, kjer prodajamo tekstil. Med letom pa bomo v nekoliko manjšem obsegu prenovili še prodajalno SA-MO. SN: Kaj pa že nekajkrat napovedana obnova skladišča gradbenega materiala v Nazarjah? VERBUČ: Poleg naštetih investicij se ukvarjamo še z dvema projektnima nalogama: z Bohačevim marofom in bencinskim servisom v Nazarjah. Projekt za bencinski servis se pripravlja, vendar termin njegove realizacije še ni določen. Vsekakor ga načrtujemo pred letom 2000. Kar pa se Bohačevega marofa tiče, moram povedati, da se v popolnosti zavedamo obljube, daje potrebno zaradi slabega izgleda objekta čimprej nekaj narediti. Imeli smo dva oziroma tri projekte skupaj z drugimi partnerji, vendar se ti potem niso odločili za konkretno sodelovanje. Projekt bomo zato izpeljali sami. Ekonomski elaborat še ni zaključen, zato tudi še ni končne odločitve. Nazarčanom vsekakor lahko obljubim, da bo najkasneje do poletja znano, kaj bomo z marofom naredili in kdaj. Ker bo šlo za večjo investicijo z neživilskim prodajnim programom, je potrebno projekt zares temeljito pripraviti, da bo dovolj hitro vračal vložena sredstva. Franci Kotnik NAROČNIKI SN IMAJO 15% POPUSTA PRI NAROČNINI, ZAHVALAH IN MAUH OGLASIH Kamp Menina V primežu denacionalizacije POSLOVNE INFORMACIJE Kamp Menina je začel poslovati v Varpolju sredi osemdesetih let in je leta 1989 v času glavne turistične sezone beležil rekordnih 24 tisoč nočitev. Zgodnja devetdeseta leta so z osamosvojitvijo Slovenije prinesla drastičen padec turističnega priliva in denacionalizacijske postopke, kar velja tudi za kamp Menina. Lastnika objektov v kampu in uporabnika zemljišča sta Maša Valentinčič in Jože Borštnar iz Ljubljane, ki imata sklenjeno zakupno pogodbo do leta 2005, za zemljišče samo pa sta vložili denacionalizacijska zahtevka Agrarna skupnost Spodnje Pobrežje in Agrarna skupnost Spodnja Rečica - Nizka - Varpolje. Ker sta uporabnika v kamp precej vlagala, je temu primerno visoka tudi njegova vrednost, ki je ocenjena na 414 tisoč DEM. Po nekaj letih poslovanja “na minimumu” sta sedaj Valentinčičeva in Borštnar odločena, da kamp usposobita v skladu s potrebami sodobnih turistov ali pa ga v nasprotnem primeru dokončno zapreta. Kamp bi po njuni oceni poleg obnove obstoječih objektov potreboval štiri teniška igrišča, savno, 25-metrski bazen, 30 bungalovov ali ustrezno število počitniških apartmajev (nočitvene zmogljivosti za najmanj dva avtobusa), vsaj en gostinski objekt in manjše trgovine. Slo naj bi torej za precej zahtevno investicijo, za katero bi lastnika kampa potrebovala svež kapital in sovlagatelje, kar pa ni mogoče, dokler je lastništvo zemljišča nedorečeno. Na prvi pogled najbolj enostavna rešitev se kaže z nakupom omenjenega zemljišča, vendar agrarni skupnosti, s katerima imata Jože Borštnar in Maša Valentinčič sicer korektne odnose, vztrajata pri ceni tri marke za kvadratni meter, to pa je po njunem mnenju vsaj enkrat preveč. Toda tudi v primeru, da bo (morda s posredovanjem lokalne skupnosti) prišlo do sporazuma glede cene, je nadaljnja gradnja v kampu vprašljiva, saj vodarji in urbanisti območje kampa upoštevajo kot poplavno območje, za katerega je v prvi vrsti potrebno izdelati ureditveni načrt. Borštnar in Valentinčičeva sta pripravljena počakati le še do konca letošnjega leta, v nasprotnem primeru bosta prisiljena podreti obstoječe objekte in oditi. Na občini Mozirje oziroma krajevni skupnosti Rečica je, da se dejansko opredelita, ali jima je resnično kaj do tega, da kamp v Varpolju ostane. Štejejo namreč samo konkretne poteze, žal pa je zadeva potrebovala več kot leto dni (1), da je sploh prišla na dnevni red zasedanja mozirskega občinskega sveta. Franci Kotnik L Na Savinjsko-šaleški območni zbornici imamo na razpolago seznam specializiranih sejmov v letu 1997 kjer Gospodarska zbornica Slovenije subvencionizira do 25% stroškov najema neopremljenega razstavnega prostora. 2. V času od 23. do 24. junija 1997 bo že 16. srečanje EUROPARTNENARIAT-a, tokrat v grškem mestu Pireju. Predstavilo se bo 400 grških podjetij, srečali pa sc boste laltko tudi s preko 3000 podjetij iz 76 različnih držav. Grška podjetja prihajajo iz naslednjih dejavnosti: strojegradnja in oprema, kovinsko pridelovalna, kemija, farmacija, kozmetika, trgovina, gradbeni material, umetne mase, lesna in pohištvena industrija, tekstilna industrija. 3. V času od 9. do 11. junija 1997 bo na Bledu 10. MEDNARODNA KONFERENCA O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU. Prijavite se lahko na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, Prešernova 11,4000 KRANJ, tel.: 064 221 424. 4. Oddelek Evropske unije pri Gospodarski zbornici Slovenije nam je posredoval seznam zakonov, ki jih bo potrebno spremeniti oz. sprejeti pred začetkom veljavnosti sporazuma o pridružitvi. 5. Na Sav.-šal. območni zbornici imamo na razpolago UČNE POGODBE, ki so potrebne za vajeniško razmerje vajencev, ki se poklicno izobražujejo pri delodajalcu in v poklicni šoli. 6. Skupina za upravljanje s človeškimi viri PANTHA RHEI-SINEZA d.o.o. in Savinjsko-šaleško območna gospodarska zbornica Velenje, organizirata 1. svetovni seminar na temo: S TEAMI IZ TRANZICIJE V USPEŠNO PODJETJE in sicer v petek, 13. junija 1997 ob 8.30 uri. 7. Zaradi izrednega zanimanja za posvet za male trgovce o pomembnejših vprašanjih opravljanja trgovinske dejavnosti vas obveščamo, da bo 9. junija 1997 ponovno potekal posvet o evidencah v trgovini, evidencah povezanih s prometnim davkom, poslovnih knjigah in storitev. Posvet bo 9. junija 1997 od 9. do 13. ure v sejni sobi Centra za tehnološko usposabljanje, Dimičeva 9, Ljubljana. Posvet je brezplačen. Prijave sprejemajo do zasedbe prostih mest in sicer do 6. junija na telefon 061 313 906 in 061 316 048, ga. Kerin, ga. Oražcm. 8. GZS, Območna zbornica za Gorenjsko in Oddelek za mednarodno sodelovanje organizirata v sodelovanju z Zbornicami UNSKO-SANSKEGA KANTONA, Zbornicami avstrijske Koroške, Štajerske, Vcnta, Furlanije -Julijske krajine, poslovno srečanje podjetij Unsko Sanskega kantona s podjetji iz Slovenije in s podjetji iz omenjenih regij Avstrije in Italije. Poslovno srečanje bo na Bledu, hotel Astoria in sicer 17. junija 1997. 9. Obveščamo vas, da bo v torek, 3. junija od 9.30 do 13. ure potekal posvet na temo: KAKO POSLOVATI Z INDONEZIJO. Prijavite se lahko najkasneje do 30. maja 1997, tel. 061 1250 122, ga. Smilja KLEŠNIK. 10. Obveščamo vas, da bo 23. septembra 1997 v Brnu potekala ČEŠKO-SLOVENSKA POSLOVNA KONFERENCA. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVINJSKO- ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI, TEL.: 063 856 920, FAKS: 063 855 645. Lačia vas V _ Hotel Storman-Ranč Veniše odprl svoja vrata Že v prejšnji številki smo poročali, da so v Lačji vasi pred nedavnim odprli Hotel Štorman-Ranč Veniše, ki ga je zgradila družina Burger, v dolgoročni najem pa ga je vzel eden najbolj priznanih slovenskih gostincev, Zvone Štorman. To je sedmi lokal v verigi Starmanovih lokalov, toda prvi z nastanitvenimi kapacitetami. Kakšne so le-te, so si lahko gostje otvoritve ogledali kar sami in bili so - navdušeni. Ne samo nad opremo hotelskih sob, ampak tudi nad ambientom, ki ga pričarajo freske slikarja Jožeta Napotnika. Kajpak - vse je tako ali drugače povezano s konji. Hotel premore 40 ležišč, restavracijo in kavarno ter brunarico, ki sedaj spada v kompleks hotela, z 200 sedeži. V prekrasnem vzdušju pred hotelom, ki so ga tega lepega pomladnega dne popestrile pisane stojnice, je goste otvoritve najprej pozdravila voditeljica Ida Baš. Obudila je spomin na leto 1980, koje v Šempetru odprl svoja vrata Bistro Štorman z dvema zaposlenima. Koliko gostov so v sedemnajstih letih že sprejela Starmanova gostišča! Nato je spregovoril Zvone Štorman, ki se je vljudno zahvalil vsem gostom, da so se odzvali povabilu (bilo jih je preko tisoč) in jim zaželel kar najbolj prijetno počutje. Podobne želje je izrazil tudi Franc Burger, ki seje za po- moč pri izvedbi investicije zahvalil tudi nazarski občini. Namesto v protokolu najavljenega podpredsednika vlade Marjana Podobnika, je v imenu države otvoritev novega hotela pozdravil državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Po njegovih besedah se slovenskemu turizmu in gostinstvu obetajo boljši časi, podjetniki, kot je Zvone Štorman, pa so tisti, ki vlečejo voz našega turizma naprej. Letos naj bi se turistični promet v Slovenij i povečal kar za 20 do 30 odstotkov. Ob pomembni pridobitvi na Venišah je družinama Štorman in Burger čestital tudi žalski župan Milan Dobnik, kateremuje nazarski župan Ivan Pumat pred tem malce za šalo malce zares dejal: “Lepo pomoč si nam poslal v obliki g. Štormana!” Zadovoljstvo nad prihodom priznanega gostinca v Zgornjo Savinjsko dolino je izrazil tudi predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda. Posvetitev hotelskega kompleksa je opravil šempetrski župnik Mirko Škoflek, čast prerezati trak Zvone Štorman: “Naš kolektiv šteje sedaj 145 redno zaposlenih delavcev ter preko 60 učencev, ki v veliki večini obiskujejo celjsko srednjo gostinsko šolo. Vse to smo zmogli z veliko trdega, vestnega in poštenega dela vseh nas, pa naj bo to moja žena, mama, hčerka, pa potem ožji vodilni sodelavci, vse do zadnjega na plačilni listi s pridnimi učenci vred. V tej verigi z ogromno dela se zavedam, da brez vseh omenjenih bremena ne bi zmogel. Veliko odrekanja je v tem, pa tudi marsikatera želja, kam iti in kje biti, ni bila izpolnjena. Tu na teh lepih Venišah, v gosteh pri družini Burger, smo našli skupno besedo in prišli do zaključka, da bomo delali skupaj in s tem poskušali ustreči željam gostov. Prijetno je živeti z občutkom, da se lepo sprejeti in postreženi gostje radi vračajo. Delo je potrebno opravljati z dušo in dobro voljo do poklica, pa je potem vse O.K.. Smatram pa le, da naša družba še vedno ne ceniti dela kot delo in to ti nemalokrat pobere voljo in moč za še uspešnejše in prodornejše napredovanje v smeri gostinstva in turizma kot panog gospodarstva, kakor tudi promocije Slovenije V svetu. Nikjer ne piše in tudi ni videti, da so naše sosednje države lepše, zanimivejše in privlačnejše za svetovne popotnike v turizmu. Le drugačen odnos imajo do teh poti razvoja in te smeri. Pri nas pa, kot da se naših vodilnih struktur nič ne tiče, celo nemalokrat imam občutek, da se stvari v novi državi spreminjajo na slabše in brez razumevanja.” Stormanovi in Burgerjevi pred novim hotelom (foto: Ciril Sem) pred vhodom v objekt pa je pripadla ravnateljici celjske gostinske šole prof. Bogomiri Škerjanc. S tem dejanjem je bil “uradni del” zaključen in sledil je sproščgni družabni del, ki se ga bodo številni med gosti gotovo še dolgo spominjali. Nenazadnje tudi zaradi specialitet na hotelskih mizah, kjer so se ponujali jastogi in los- osi, morske solate, nadevan puran, sirova plošča... V popoldanskem programu so na ranču, ki ostaja v upravljanju družine Burger, priredili še parado konj. Gostje pa so se veselili nove pridobitve še pozno v noč. Franci Kotnik Franc Burger: “Srečni smo, da se smemo skupaj z vami veseliti uspehov 1,5-letnega dela. Pa ne samo našega dela. Vsak, kdor je kdajkoli gradil, približno ve, koliko glav in rok je potrebno, da nastane takšna streha nad glavo, kot je ta. Zato iskrena hvala vsem, ki so nam v času gradnje hotela kakorkoli pomagali. Še posebej bi se rad zahvalil občini za dokumentacijo, arhitektom, gradbenemu podjetju, vsem obrtnikom, različnim komisijam, kakor tudi arhitektu za notranjo opremo. Vsi smo se trudili, da bi v tem lepem koncu Zadrečke oziroma Zgornje Savinjske doline nastalo nekaj naravi in ljudem prijaznega, hkrati pa bi celotni dolini vdihnilo dodatnih življenjskih moči. Upamo, da nam je to vsaj do neke mere uspelo. V kolikor pa nam ni, bo gotovo uspelo g. Štormanu, kot enemu najboljših slovenskih gostincev, ki zna s svojim osebjem kvalitetno in prijazno poskrbeti za ljudi. Hvala Štormanu za zaupanje, ki nam gaje izkazal s tem, ko seje odločil, da v svoj krog delovanja vključil tudi naš hotel. Prepričan sem, da bomo v korist nas vseh sodelovali in da bodo iz hotela Štorman na Ranču Veniše odhajali zadovoljni gostje, ki se bodo vedno znova radi vračali.” Trebnik in vinoteko na Zlatem griču. Franci Kotnik Skupaj! L Slovenske Konjice Gostoljubje z 850-letno tradicijo Med vinorodnimi Škalcami in gozdnato Konjiško goro se ob reki Dravinji razprostira mesto z 850-letno tradicijo: Slovenske Konjice. Lepo ohranjeno staro mestno jedro je z novim delom mesta povezano s sprehajalno potjo preko mostu, ki ga stražita mestna simbola - konja. V Slovenskih Konjicah se pomemben del turistične in gostinske dejavnosti odvija v podjetju Jelen, ki ima v svojem sklopu hotel Dravinja in turistično agencijo Artemida. Podjetje Jelen se s turizmom ukvarja resno in sistematično, zavedajoč se dejstva, da ta gospodarska dejavnost nima niti regionalnih niti državnih meja. Na Konjiškem so začeli z izjemno ambicioznim projektom Trebnik, ki poleg obnove in preureditve istoimenske graščine v Konjicah s površino 4.200 kvadratnih metrov predvideva še izgradnjo “slovenskega Minimundusa”, botaničnega in živalskega vrta, zimskega zabavišča, muzeja usnjarstva, geološke in pravljične poti, medtem ko je športni park praktično že zgrajen. V neposredni bližini mesta, v Škalcah, poteka gradnja igrišča za golf, tamkajšnje opuščene stare hiše pa bodo preuredili v apartmaje in manjše vinske kleti. V prizadevanjih za čimbolj kvalitetno ponudbo in trženje turističnih kapacitet so se v podjetju Jelen odločili za ustanovitev lastne turistične agencije Artemida s sedežem v hotelu Dravinja in ekspozituro v celjskem hotelu Merx. Agencija je pred letošnjo glavno turistično sezono izdala tudi svoj katalog počitnikovanja, ki ponuja možnosti letovanja v domačem okolju, v Poreču, Rabcu, Dugi Uvali, na otokih Rabu, Pagu, Ižu in Hvaru, v Karlobagu in Dubrovniku. Agencija Artemida zagotavlja, da se posveti vsakemu gostu posebej, saj so že zdavnaj minili časi, ko sta turistom zadostovala zgolj zagotovljena prehrana in poležavanje na plaži. Ob predstavitvi Artemidine dejavnosti pred dvema tednoma je bila v hotelu Dravinja otvoritev razstave del akademskega slikarja Jureta Cihlarja na temo Soline, nakar so si obiskovalci ogledali mestno galerijo Riemer, graščino ZAVAROVALNICA . _ MARIBOR d.d.l PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-OBO, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Dve banki sta se odločili za tesnejše sodelovanje in povezovanje, da bi bili skupaj uspešnejši. Nastala je nova bančna skupina. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje HMEZAD Ä BANKA Vransko Jakob Filač odprl vrata gostišča Slovan Pomemben dogodek, tako so brez izjeme poudarjali predstavniki KS Vransko, se je pred dnevi zgodil trgu v osrčju Spodnje Savinjske doline. Po letih propadanja in sramote je priljubljeno gostišče Slovan ponovno povabilo vse ljubitelje dobre gostinske ponudbe med svoje 129 let staro zidovje. Jakob Filač je Vranskemu s Slovanom vrnil dušo (foto: S. Bernardi) Jakob Filač - Trobej iz Gornjega Gradaje ob pomoči svoje družine vrnil Vranskemu dušo. Ni torej presenečenje, da so Vranščani njemu in ženi Stanki, ob krajevnem prazniku, podelili naziv častnih krajanov Vranskega. Gostišče Slovan bo nedvomno gostišče visoke kvalitete, poselnosti. V naslednjih dveh letih želi urediti osem apartmajev in tudi sicer mu načrtov ne manjka. Pripravljen je celo urediti tamkajšnjo avtobusno postajo, vendar, kljub prošnjam še vedno ni dobil gradbenega dovoljenja. Gostišče Slovan premore trenutno 200 sedežev, s Gostišče Slovan znova blesti (foto: S. Bernardi) — 1 • L 1 S A ^Btr-^aaav\ nenazadne so v lokal vgrajene izkušnje 30 - letnega gostinskega delovanja Trobejevih v Gornjem Gradu. Filač je vse prostore na novo opremil in kar je pomembno, zaposlil osem domačinov in tako prispeval k reševanju brez- prenovljenim Slovanom pa je kraj dobil prepotreben prostor za družabne večere, razne občne zbore, poroke in ostale prireditve povezane z gostinsko ponudbo. Savinjčan Po sejmu Alpe Adria v Ljubljani, sejem turizma v Zagrebu Kam na morje Turizem je še vedno ena najmočnejših panog v svetu. Vsak se po svoje trudi, da bi iz tega, kar ima, potegnil kar največ. Slovenci se vedno bolj zavedamo, da smo bogati. Hrvati bodo kmalu prišli do nivoja, ki so ga imeli v stari Jugoslaviji, odlično ponudbo pa so razvili tudi turistični delavci BiH (govorim seveda o obalnem tu- rizmu) Slovenci imamo le majhen del jadranske obale, vsekakor pa je leta kar dobro izkoriščen. Nikakor ne trdim, da ne bi mogli svojega naravnega bogastva na morju izkoristiti še bolje, ampak se kar trudimo, da bi iz tega potegnili kar največ. Na sejmu v Zagrebu smo tudi Slovenci imeli svojo stojnico z najrazličnejšo ponudbo slovenskega oddiha. Hrvaški turizem se po padcu v zadnjih letih bliskovito razvija. Predvsem Dalmacija, ki za tuje turiste zadnjih nekaj let ni bila privlačna (temu ni kriva narava), je prišla na sejem z zelo pestro in zaenkrat še žepu prijazno ponudbo. Če še niste obiskali južne Dalmacije, je sedaj pravi trenutek. Pozabiti pa ne smem na Istro, kije tudi za mnoge Slovence privlačna, saj je blizu, pa že od nekdaj smo tja radi šli. Navada pa še vedno ostaja železna srajca. Priznati pa moram, da sem bila najbolj presenečena, ko sem se sprehajala po sejmu in sem zagledala stojnico s ponudbo bosanskega turizma. Mogoče ste tudi vi, kot jaz, že pozabili, da ima tudi država Bosna in Hercegovina svoj kos obale. Njihov najbolj turistični kraj ob motju je vsekakor NEUM, ki se ponaša z izredno lepimi hoteli in za tako pestro ponudbo izredno nizkimi cenami. Celotno mesto Neum je brezcarinska cona, torej so cene v povprečju od 25-40% nižje kot v sosednji Hrvaški, spada pa med mediteranska mesta z največ sončnimi dnevi v letu. Če ste se letos odločili, da dopust preživite malo dlje, vam to možnost iz srca priporočam. Vesna Retko ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI KOMITENTI BANKE! LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. JE POSEBEJ ZA VAS PRIPRAVILA MAJSKO PRESENEČENJE Z NAJNIŽJIMI OBRESTNIMI MERAMI PRI GOTOVINSKIH POTROŠNIŠKIH KREDITIH ŽE OD T + 7% NAPREJ IN KAKO UGODNI ŠOTI KREDITI? - SO BREZ POLOGA IN DEPOZITA - GOTOVINSKI Z DOBO ODPLAČILA DO TREH LET - Z DOBO ODPLAČILA DO PET LET ZA VSE NAMENE - LAHKO JIH DOBITE TAKOJ. EDINSTVENA PONUDBA VSLOVENIJI! S KRATKOROČNIMI KREDITI LAHKO KUPITE DEVIZE PRI NAŠI BANKI PO NIŽJEM TEČAJU. UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH, KI NISTE KOMITENTI BANKE, LAHKO PRI NAŠI BANKI DOBITE GOTOVINSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO TREH LET - BREZ DEPOZITA. Telefonske informacije: 063 854-251, interno 249 in 303. Obisk ministra za lokalno samoupravo mag. Boža Grafenauerja v Solčavi Podpora samostojni občini Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so Zgornjo Savinjsko dolino obiskali predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo in se s predstavniki občin pogovorili o aktualnih zadevah na tem področju. Zaključnemu delu razgovora je prisostvoval tudi minister za lokalno samoupravo mag. Božo Grafenauer, ki se je pred tem srečal še s predstavniki KS Solčava. “Krivec” za razgovor s Solča-vani je bil pravzaprav dr. Franc Zagožen, poslanec SLS v državnem zboru, ki je ministra seznanil s potekom dogodkov glede (ne)formiranja občine Solčava. Dejstvo je, da seje leta 1994 več kot 80 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev izreklo za samostojno občino, kar je toliko bolj razumljivo, če upoštevamo, da je bila Solčava vse do druge svetovne vojne samostojna lokalna skupnost. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vojko Klemenšek je poudaril, daje odločenost krajanov tudi po treh letih enaka, kar so pripravljeni znova dokazati na referendumu. Minister Grafenauerje dejal, da bo prav referendum v tem primem slej ko prej najpomembnejši element za odločanje “za ali proti” občini Solčava. Po drugi strani je namreč res tudi to, da Solčava vseh formalnih pogojev, ki so zakonsko predvideni za samostojno občino, vendarle ne izpolnjuje. Gusti Lenarje ob tem pojasnil oblike povezovanja in sodelovanja s sosednjima Jezerskim in Železno Kaplo. Janez Čerček je ministra in ostale goste opozoril, da občina Luče ne nasprotuje prizadevanjem Solčave, da se le-ta osamosvoji, ne glede na to, da so Solča-vani zadnje lokalne volitve bojko- tirali in zato nimajo svojih predstavnikov v občinskem svetu. Mag. Stane Vlaj iz vladne službe za lokalno samoupravo je temu dodal, da bo moral lučki občinski svet zaradi izpeljave formalnega postopka posredovati nekoliko obsežnejše stališče glede občine Solčava, postopek oblikovanja novih občin pa je terminsko predviden tako, da bo zaključen do aprila 1998. Vloženih je 64 zahtev za nove občine in 24 zahtev za premeščanje naselij iz ene v drugo občino. Srečanje Solčavanov z ministrom za lokalno samoupravo je bilo zaključeno v optimističnem vzdušju, predsednik sveta KS Vojko Klemenšek pa je že napovedal zbor krajanov, na katerem bo posredoval zadnje informacije. Franci Kotnik Minister Grafenauer v družbi strankarskega kolega dr. Zagožna in domačinov (foto: Ciril Sem) Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj v Lučah Vremena kmetom bodo se zjasnila? Na pobudo Iučkega občinskega sveta in župana Mirka Zamernika je tretjo nedeljo v maju obiskal Luče minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Z domačini in predstavniki Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje se je pogovarjal o problematiki kmetijstva s poudarkom na visokogorskih kmetijah. Mirko Zamernik je kmetijskega ministra najprej seznanil s stanjem na tem področju v lučki občini. Med drugim je poudaril, da občina navkljub drugačnim usmeritvam države namenja tej panogi tri odstotke od zagotovljene proračunske porabe, kar pa seveda ne more biti prava pomoč kmetijam, katerih povprečna nadmorska višina znaša okrog 750 metrov. Glavne dejavnosti so živinoreja, gozdarstvo in mlečna proizvodnja, stroški pridelovanja pa so v hribih za približno 40 odstotkov višji kot v nižini. Opremljenost kmetij večinoma niti ni tako slaba, bolj je vprašljiva njihova perspektiva, saj se ljudje odseljujejo. V imenu zadružne enote iz Luč in odbora za kmetijstvo pri lučki občini jenekaj konkretnih vprašanj Cirilu Smrkolju zastavil Anton Kumer. Katere panoge imajo prihodnost, je poleg ostalega zanimalo Kumra, je to mlečna proizvodnja, mlado pitano govedo, drobnica? Kmetijski minister, kije tudi sam kmet, je najprej izrekel pohvalo kmetom, da vztrajajo v tako zaostrenih pogojih gospodarjenja. “Ministrstvo smo prevzeli v času, ko za takšna območja, kot je vaše, več let ni bilo storjeno nič. Kadri, ki so vodili to ministrstvo v prejšnjem mandatu, so bili iz nižinskih območij, zato za gorski svet ni bilo pravega razumevanja,” je bil kritičen Smrkolj, nakar je opisal prizadevanja, da bi država že v letošnjem proračunu kmetijstvu namenila več denarja. Prvi rezultati so že vidni, saj je v obdobju začasnega financiranja (do sprejema proračuna) zagotovljeno več sredstev. Julija bo prvič (in nato še enkrat) izplačana premija za mleko, subvencije pa naj bi se v bodoče plačevale na živali oziroma na kulture. Ministrstvo bo že letos zagotovilo sredstva na osnovi sofinanciranja za nakup kmetijske mehanizacije in sredstva za programe občin, ki podpirajo kmetijstvo. V proračunu za leto 98 se bo po vzoru Evrope prvič pojavila postavka enkratne letne pomoči kmetom. Po Smrkoljevih besedah bo država vsekakor morala bistveno spremeniti svoj odnos do demografskih območij. V Nemčiji na primer se še kako zavedajo, kako pomembno je, da ljudje na takih območjih sploh živijo. Do alpskega in kraške-ga sveta pa ima Evropa še posebej razumevajoč odnos, kajti po letu 2000 bosta v uniji najbolj dragoceni dobrini čist zrak in voda. Smrkolj je še omenil, da je v pripravi blagovna znamka Slovensko meso, pod katero naj bi v prihodnje ob ustrezni marketinški podpori izvažali meso, hkrati pa bo potreben večji nadzor pri uvozu, saj tisoč do dva tisoč ton mesa že pomeni motnjo na slovenskem tržišču. Na pripombo Mirka Zamernika, daje zdaj na potezi kmetijsko ministrstvo, da naredi konkretne korake, je Ciril Smrkolj odvrnil, da njegovo ministrstvo samo ne bo zmoglo tako zahtevnih projektov, ampak bo potrebno pritegniti k sodelovanju tudi ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za obrambo. V razpravi so udeleženci menili, da bi morali biti krediti za demografsko ogrožena območja ugodnejši, kot so sedaj, potrebno bi bilo sprejeti uredbo o klanju telet, regresirali naj bi tudi inflacijski TOM. Ukrepati je potrebno hitro, sicer bo pomoč prepozna, kmetije bodo ostale prazne... Optimistična razmišljanja kmetijskega ministra so lučkim kmetom vlila nekaj optimizma, toda spominjajo se, da so v preteklosti slišali že veliko obljub, (pre)živeti pa se da le na podlagi dejanj. Pravijo, da kdor hitro da, dvakrat da. Tudi kmet Ciril Smrkolj to gotovo dobro ve. Franci Kotnik Občinski svet Mozirje Vroča razprava o komunalni dejavnosti Mozirski svetniki so se po trimesečnem premoru znova sestali 19. maja. Dnevni red 18. redne seje, kije obsegal skoraj 20 točk, je bil seveda predolg, da bi lahko sejo opravili “v enem paketu”, zato so jo po dobrih šestih urah prekinili in bodo z njo nadaljeva- li v teh dneh. Tokrat so prvič v novih vlogah nastopili podžupan Anton Venek, tajnik občine Jože Kramer in sekretarka občinskega sveta Zdravka Hriberšek-Ladinek. Namesto njih so svetniška mesta pripadla Petru Širku (KS Mozirje), Vojku Krivcu (SDS) in Janezu Vrtačiču (LDS). Prvotnemu dogovoru navkljub bo sekretarka občinskega sveta ostala v delovnem razmerju v velenjskem Vegradu, sekretarske posle pa bo tako kot podžupan opravljala neprofesionalno. Po sprejemu sprememb statuta občine Mozirje, s katerimi so med drugimi vrnili status pravne osebe krajevnima skupnostima Mozirje in Rečica, so svetniki obravnavali zaključni račun občinskega proračuna za leto 1996. Proračun je lani ustvaril 368.946.198 tolarjev prihodkov in 370.596.325 tolarjev odhodkov. Posloval je torej z izgubo v višini 1.650.127 tolarjev, ki se prenaša v letošnji proračun. Po mnenju nekaterih svetnikov je mozirska občina v lanskem letu preveč vlagala v lokalne oziroma krajevne ceste, trg v Mozirju, ki pomeni glavni vir prihodkov, pa se še naprej duši v prometu. Pri prvi obravnavi predloga letošnjega proračuna občine, ki naj bi znašal 371 milijonov tolarjev in pol, je župan Jakob Presečnik zaskrbljeno ugotavljal, daje proračunski odbor, ki ga vodi mag. Ivo Glušič, iz proračuna črtal postavko, ki predvideva sofinanciranje sanacije odlagališča odpadkov v Podhomu, na kar je Glušič odgovoril, da nikjer ni določeno, da bo sanacija letos sploh realizirana. Podžupan Anton Venek je k temu dodal, da občina Mozirje še ni dobila programa sanacije odlagališča, v kolikor pa bo do sanacije res prišlo, bodo skušali potrebna sredstva zagotoviti z rebalansom. Predlog proračuna je bil sprejet v prvi obravnavi. V nadaljevanju je občinski svet po skrajšanem postopku sprejel odloke o ustanovitvi Osnovne šole Mozirje, VVZ Mozirje, Zavoda za kulturo Mozirje in zavoda za lekarniško dejavnost Zgornje Savinjske doline in se nato lotil obravnave problematike kampa Menina v Varpolju. Po obrazložitvah s strani solastnika kampa Jožeta Borštnarja, Rezike Plaznik iz Upravne enote Mozirje in razpravah svetnikov ter župana so bili sprejeti sklepi, da občinski svet podpira obstoj in delovanje kampa Menina, da se organizira sestanek z vodarji in urbanisti glede možnosti nadaljn-jega razvoja kampa in da se naveže kontakt z obema agrarnima skupnostima, ki sta denacionalizacijska upravičenca do zemljišča, na katerem stoji kamp. Naslednja pereča tema na tokratni seji občinskega sveta je bil RTC Golte. Direktor centra Marjan Prelog je opisal potek dogodkov v minulem obdobju in poudaril, daje bila zadnja zimska sezona zopet slaba, saj seje prekmalu otoplilo. Po Prelogovih predlogih, ki jih je razvrstil v kratkoročne in dolgoročne, naj bi občina Mozirje skupaj z ostalimi občinami iz predvidene savin-jsko-šaleške regije prvenstveno zagotovila 5,4 milijona tolarjev za izplačilo plač od februarja do maja, saj so v podjetju ostali le še štirje zaposleni in grozi zaprtje centra. Svetniki so izrazili podporo obstoju centra RTC Golte, ki pa brez ustrezne infrastrukture (zasneževalni sistem) zares ne more preživeti. Zadnji del seje, nedvomno najbolj polemičen, je bil namenjen problematiki odlagališča v Podhomu in odvozu odpadkov. Člani občinskega sveta so se seznanili z vsebino dogovora, kije bil med župani in predsedniki občinskih svetov sklenjen 4. aprila v Nazarjah in katerega prva točka določa, da mozirska Komunala preda odlagališče gornjegrajski Komunali. S prevzemom odlagališča je gornjegrajsko komunalno podjetje začelo zaračunavati takso za odlaganje odpadkov, zato morajo občine (nekatere so to že storile) sprejeti višje takse za obremenjevanje okolja, sicer gre omenjeni strošek na račun občinskega proračuna. Jože Kramer in Jakob Presečnik sta poročala o zadnjih dogovorih z ostalimi štirimi občinami, da občina Mozirje oziroma mozirska Komunala na-jkasneje do 26. maja posreduje ponudbo za odvoz odpadkov, v nasprotnem primeru bo odvoz prevzelo velenjsko podjetje PUP, ki ponuja tudi uvedbo sistema ločenega zbiranja odpadkov. “Tudi naše podjetje lahko prične z ločenim zbiranjem, “je bil odločen direktor JP Komunala Mozirje mag. Jože Kumer, ki je prisostvoval tej točki dnevnega reda, “saj smo že lani pripravili projekt postopnega uvajanja, vendar niste odobrili takšnih cen komunalnih storitev, ki bi dopuščale razširjeno reprodukcijo.” Jože Kramer je ocenil, da bi za nabavo posod za ločeno zbiranje odpadkov potrebovali 30 do 40 milijonov tolarjev, kar pa po mnenju mag. Iva Glušiča ni preveč, če se upošteva, da ima Komunala praktično zagotovljen trg. Anton Vrhovnik seje strinjal z že slišano tezo, da tako poceni smeti kot doslej v dolini ne bomo imeli nikoli več, slišati pa je bilo tudi precej kritik na račun občine Gornji Grad, ki daje s svojim solističnim obnašanjem krivec za dražje komunalne storitve v Zgornji Savinjski dolini. Ob koncu razprave so svetniki kljub pomislekom sprejeli višjo vrednost takse za obremenjevanje okolja in naložili občinski upravi in odboru za komunalne javne službe, da pripravita ponudbo za odvoz odpadkov ostalim občinam. Franci Kotnik Republika Slovenija, Upravna enota Mozirje v soglasju s Komisijo za kadrovske in administrativne zadeve Vlade Republike Slovenije razpisuje delovno mesto referent I. (področje veteranov vojne) v Oddelku za kmetijstvo, ekonomske odnose in družbeno dejavnost v Upravni enoti Mozirje, za določen čas enega leta (zaradi začasno povečanega obsega dela). Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in posebnih pogojev, določenih v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-1, 4/ 93) izpolnjevati še naslednje pogoje: -višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali druge družboslovne smeri -3 leta delovnih izkušenj - poznavanje osnov računalništva Izbrani kandidat bo moral opraviti tudi preizkus znanja iz Zakona o upravnem postopku. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas (enega leta) s polnim delovnim časom. Pisne prijave, življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Mozirje, Savinjska c. 7, Mozirje v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 8 dni po izbiri. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Občina Nazarje Poleg novih telefonov tudi kabelska televizija V občini Nazarje so pred dnevi pričeli z napovedano akcijo rekonstrukcije in širitve telefonskega omrežja, ki so jo prebivalci že težko pričakovali. Nekoliko nepričakovano pa se pojavila tudi možnost izgradnje kabelske televizije. Podjetje Telekom iz Celja v sklopu širitve telefonskega omrežja polaga optični kabel od Nazarij do Gornjega Grada. V Šmartnem ob Dreti bodo poleg širitve omrežja namestili novo telefonsko centralo, centralo pa bodo dobili tudi v Nazarjah, kjer je doslej ni bilo. Na ta način bo vzpostavljena povezava z optičnim kablom med Celjem, Šempetrom, Šmartnim ob Paki, Nazarjami, Šmartnim ob Dreti in Gornjim Gradom. Ob ideji, da bi vzporedno z akcijo telefonije zgradili tudi sistem kabelske televizije, je občina Nazarje našla najugodnejšega ponudnika v podjetju Elektro Turnšek. Slednje je zgradilo kabelski sistem v Celju, Šentjurju, Vojniku, Mislinji in še nekaterih drugih krajih. Prednosti kabelske televizije so predvsem v možnosti spremljanja večjega števila TV in radijskih programov kot z individualnimi sprejemniki, kvalitetnejša slika in ton, brezhibno delovanje, možnost večjega števila aparatov v hiši in nobenih anten na strehi. Elektro Turnšek na kabelskem sistemu trenutno ponuja naslednje TV programe: SLO 1, SLO 2, POP TV, A kanal, TV 3, VTV, CATV Celje, HTV 1, HTV 2, HTV 3, RTS, Sarajevo, Pro 7, Viva 1, Viva 2, RAI 1, RAI 2, ORF 1, ORF 2, MTV, Super Chanel, Discovery, ZDF, Eurosport, SAT 1, DSF, RTL, RTL 2, Kabel 1, CNN, TNT, 3 SAT, MDR, TV 5, Super RTL, NTV, BR 3, Sqiptar, ARD 1, Vox, Arte in naslednje radijske programe: SLO 1, SLO 2, SLO 3, Radio Šmarje, Koroški radio, RMI, Radio Ognjišče, Radio Celje, Radio Maribor, HR 1, HR 2, CNN, Radio Ropa, Star SAT Radio, Deutsche Welle. Ena izmed možnosti je tudi interni kanal za lokalna obvestila in novice. Elektro Turnšek zagotavlja enako kvalitetno sliko, kot je v Celju, tudi v občini Nazarje, saj prenos signala po optičnem kablu praktično ne pozna izgub. In kakšna je cena priključitve na kabelski sistem? Prav akcija telefonije je tista, zaradi katere bo mogoča vzpostavitev sistema po izredno ugodni ceni 700 DEM za individualno hišo. V to ceno je vključena napeljava do hiše, medtem ko je notranja napeljava v objektu stvar odločitve naročnika; za ceno okrog 100 DEM jo po želji opravi Elektro Turnšek, lahko pa jo napelje naročnik sam oziroma kdo od drugih izvajalcev. Zaradi manjše finančne obremenitve bodočih naročnikov Elektro Turnšek omogoča plačilo v sedmih mesečnih obrokih po 105 DEM (skupaj torej 735 DEM), mesečna naročnina, ki pa ne izključuje naročnine za nacionalno televizijo, pa kasneje znaša 12,60 DEM. Nekateri zainteresirani občani Nazarij so na občini žc dvignili pogodbe za vključitev v sistem, akcija pa bo trajala do 15. junija. V kolikor se bo kdo odločil za pristop po navedenem roku, bo moral plačati več kot 20 odstotkov višjo ceno. In še nekaj je pomembno: interesentom, ki imajo individualne satelitske sprejemnike, podjetje Elektro Turnšek ponuja njihov odkup. Ceno določijo ob ogledu posamezne naprave, v povprečju pa se zneski vrtijo od 100 do 150 DEM. Sodeč po odzivu na prvem informativnem sestanku bo interesentov za kabelsko televiz-ijo veliko. To bo ugodno vplivalo na ekonomiko izgradnje sistema, saj bi v nasprotnem primeru, v kolikor v posameznem naselju ne bi bilo dovolj interesentov, morali takšna naselja izpustiti. Predstavljene prednosti pa v vse bolj razviti informacijski dobi gotovo odtehtajo sorazmerno nizek strošek. Franci Kotnik PŠENIČNA KRMILNA MOKA KORUZNA KRMILNA MOKA K2 (za krave molznice) K2 rinfuza MLEKOVIT brez P.D. 25,90 27.00 43,60 39.00 s P.D. 27,20 28,35 45,78 40,95 4.752,38 4.990,00 samokolnica ..4.200,00 ananas kompot kolutki 159,00 alpsko mleko 11 99,90 Pampers plenice ..1.499,00 pivo pločevinka Holstein 0,33 L. 82,90 BRUCU BRUCU BRUC2I BRUCU BRUCU BRUCH BRUCU vmmmmwM - KRATKEGA ROKAVA ZA OTROKE IN ODRASLE - KRATKE HLAČE - ŽENSKI KOMPLETI ZA POLETNE DNI IGOM Hi CERIM Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel.: 831-096 BRUCU BRUCU BRUOI BRUCU BRUCU BRUCU BRUOI BRUGI BRUGI BRUGI BRUGI BRUGI BRUG1 BRUGI Krajevna skupnost Nazarje 12. JUNIJ JE PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE. SUET KRAJEVNE SKUPNOSTI OB PRAZNIKU ČESTITA VSEM KRAJANOM IN VUUDNO VABI. DA SE UDELEŽIJO PRIREDITEV. KI SE BODO ODVIJALA V POČASTITEV PRAZNIKA. mala dvorana v DELAVSKEM DOMU: 12.6.1997 ob 19. uri Otvoritev razstave umetniških del ZGORNJESAVINJSKIH LIKOVNIKOV in kulturni nastop učencev OŠ Nazarje velika dvorana v DELAVSKEM DOMU: 13.6.1997 ob 18. uri Danes smo vsi HI, HI, HI, ker naš vrtec rojstni dan slavi. farna cerkev: 14.6.1997 ob 10. uri Otvoritev mostu pri Gasilskem domu, nastop Godbe Zgornjesavinjske doline ob 20. uri Kulturno društvo "Jelka" Nazarje prireja koncert komornega mešanega pevskega zbora iz Luč športno igrišče v Nazarjah: 15.6.1997 ob 16. uri Športno zabavne igre (organizatorji Športno društvo 'Vrbovec", Turistično društvo, Gasilsko društvo) velika dvorana v DELAVSKEM DOMU: 17.6.1997 ob 19. uri Nastop učencev celjske in nazarske glasbene delavnice pod vodstvom Irene VRČKOVNIK velika dvorana v DELAVSKEM DOMU: 20.6.1997 ob 18. uri Revijalni nastop godcev veteranov, nastop harmonikašev, katerih učitelj je bil Robi Zupan, gosta večera Miha Dovžan in Jožica Kališnik (organizatorja Turistično društvo in ZKO Mozirje) pred gradom VRBOVEC: 21.6.1997 ob 17. uri Izbirno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 97, prireditev bo vodil Boris Kopitar, zvečer vas bodo zabavali Irena Vrčkovnik in ansambel Slovenskih 5. Če bo prirediteljem zagodlo vreme, bo tekmovanje v dvorani delavskega doma, vrtna prireditev pa se bo prestavila na 24.6. ob 20. uri (predvečer Dneva državnosti) velika dvorana v DELAVSKEM DOMU: 23.6.1997 ob 19. uri Zaključni nastop učencev Glasbene šole Nazarje (nastop bo posvečen tudi prazniku- DNEVU DRŽAVNOSTI) V času praznovanja želimo, da kraj izgleda praznično, zato vas prosimo, da izobesite zastave. MLADINSKA VEROUČNA SKUPINA IZ ŽUPNIJE REČICA OB SAVINJI V SODELOVANJU S KULTURNIM DRUŠTVOM PRIREJA SPEVOIGRO V TREH DEJANJIH "SVOJEGLAVČEK" V SOBOTO V BOČNI V KULTURNEM DOMU OB 20. URI, V NEDELJO V NOVI ŠTIFTI V KULTURNEM DOMU OB 15. URI. VLJUDNO VABLJENI! OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Enota Vrtec RAZPISUJE vpis otrok v vrtec Ljubno za šol. I. 1997/98 Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Ljubno, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji, najkasneje do 1.7.1997. Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Ljubno (tel. 841-012). ŠARUS DU SETI d.o.o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV STIHL - JONSERED HUSQVARNA - SOLO - VRTNE KOSILNICE - s pogonom ali brez, s košem ali na stranski izmet, različne širine noža... - MOTORNE KOSE - nahrbtne ali stranske, z različnimi rezili (laks, kovinska rezila, plastični nožki, sekularji...) DO KONCA MESECA AKCIJA MOT. KOS STIHL - nagradni paketi - MOTORNE ŽAGE - kmečke, hobby ali profesionalne - KOSILNICE IN MOTOKULTIVATORJI (BCS) - REZERVNI DELI: MAG, ACME, LOMBARDEI, BCS, Gorenje Muta, SIP... Vsak pri nas kupljen stroj sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI! VABLJENI! Odprto: pon. ■ petek od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 9/92 84000 690.000,00 R 5 CAMPUS 3V 2/92 61500 629.035,00 R 4 GTL 4/89 114000 330.000,00 R 4 GTL 3/92 131000 450.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 8/93 44000 1.070.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 9/93 43000 1.050.000,00 R 5 CAMPUS 3V 2/91 64000 621.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83000 800.000,00 TRAFICT 1300 D 4/87 195000 716.020,00 FIAT Tl PO 1,4 i ES 42000 1.100.000,00 FORD ESCORD 1,4 CLX 6/91 53300 1.100,000,00 LADA SAMARA 1300 6/93 51000 577.500,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 829.500,00 GOLF CL 5/95 30000 1.620.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERII CQSD=> d. 0. o Obral Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: RENAULT fax 831-043 8.00 - 16.00 ------------ 063 441 441 *• o •o o a £ 0 vi > 0 V E *8 g £ 1 * l°- 0.1 S .1 fl) 9 •- MA ■B I 0 S) in 0 0 .. a j Marinet je trženjsko informacijska mreža, s pomočjo katere posredujemo potrošnikom telefonske informacije o izdelkih in storitvah na slovenskem trgu. Brezplačne informacije o ponudbi posredujemo na telefonski številki 063/441-441 -vsak delavnik od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Nazadnje smo vam v Savinjskih novicah posredovali podatke o pečarjih in betonskih izdelkih, ki v večji meri uredijo vaše domače vrtove in dvorišča. Tako smo vam pomagali urediti poti do gredic in po dvorišču. Tema tokratnega izbora Marinetovega pregleda zajema informacije o ponudnikih vrtnih mrež za ograditev vrtov tako žičnatih kot lesenih: tiste, ki jih izdelujejo in postavljajo ali tovrstna dela organizirajo. Nekateri ste tudi sami svoji mojstri in se domačih del najraje lotite sami. Največkrat imate vse potrebno za opravek, ko ugotovite, da nimate primerne zaščitne obleke in drugo zaščito, kot so kape, rokavice, plašči in podobno, zato vam posredujemo nekaj ponudnikov le - teh. Zbrali pa smo tudi podatke o garažnih vratih, saj so nepogrešljivi del domačega dvorišča z vrtom. Predvsem pregled vrat, ki se zapirajo samodejno ali so na ročno krmiljenje. Vrtne ograje ♦ Pletivat d.o.o., Pešnica 11, 3000 Celje, tel.: 063/37-440 in 411-146. Šestkotno lahko pletivo iz pocinkane žice različnih odprtin za fasade in zaščito drevja pred divjadjo, (mreže), univerzalno štirikotno pletivo pocinkano iz žice različnih odprtin in širin - tudi po dogovoru v rolah za ograje, robna žica, mreža za sejanje peska z naslonom iz štirioglatega pletiva v formatu 1250x1050 mm različnih odprtin, bodeča žica iz pocinkane žice v kolobarjih. Postaveitev ograje na ključ! ♦ Mizarstvo Pušpan Franjo, Robindvor 37, 2370 Dravograd, tel.: 0602/84-796. Izdelava in postavitev lesenih vrtnih ograj. Izdeluje in montira tudi vrtne in sedežne garniture, pergule, vrtne stene, poleg vrtnih tudi balkonske ograje, vrtne hišice...., vsi izdelki pa so globinsko zaščiteni (impregnirani). ♦ Mizarstvo Hrovat Franc, Masljeva 8/a, 1230 Domažle, tel.: 061/710-200. Izdelava lesenih vrtnih ograj in organizacija postavitve. ♦ Pevec s.p., Ulica talcev 8, 3230 Šentjur, tel.&fax.: 063/741-482 'in tel.: 793-099. Izdelava pocinkanih plastificiranih žičnih pletiv za vrtne ograje, primerne za športna igrišča, vrtove in varovane objekte. Tudi postavitev: kompletna izvedba na ključ! ♦ Galanterija Gobec Gregor, Grobelno 111, 3231 Grobelno, tel.: 063/794-005. Dobava in postavitev žičnih pletiv in stebrov za vrtove, športna igrišča in ograj okoli objektov -kompletna izvedba in postavitev na ključ. Garažna vrata ♦ Podjetje iz Šentvida pri Ljubljani nudi v prodajnem programu daljinsko radijsko odpiranje vrat, dvižna vrata in mehanizme za daljinsko odpiranje. Vgrajujejo obstoječa vrata ali izdelajo nova po načrtu. ♦ V elektroakustiki iz Mengša imajo opremo za samodejno odpiranje garažnih in vrtnih drsnih vrat. ♦ Dvoriščna vrata in ograje, garažna vrata, industrijska vrata, avtomatske zapornice in verige, dvižne stebre, avtomatska steklena vrata z možnostjo daljinskega vodenja izdeluje in prodaja podjetje iz Domžal. ♦ Za nakup garažnih vrat in motornih pogonov Normstahl za dvoriščna vrata in zapornice je pravi naslov podjetje v Celju. ♦ Izdelovalec garažnih rolo vrat je iz Mengša. Vrata z različnimi krmiljenji (ročno, električno z možnostjo daljinskega krmiljenja) tudi vgrajuje. ♦ Aluminijasta garažna vrata pa izdeluje obrtnik iz Komna pri Postojni, ki ima v proizvodnem programu tudi stavbno pohištvo in druge konstrukcije iz aluminija. ♦ Predstavljamo še celjsko podjetje, ki ponujajo in vgrajujejo mehanske zaščite: varnostne ključavnice, okovja, varnostne ograje,...Vgrajujejo naprave za registracijo delovnega časa in ostale omenjene mehanske zaščite. > Delovna oblačila ♦ Proizvajalec in grosist zaščitnih delovnih oblačil iz Mozirja nudi delovne kombinezone, plašče, različne kape, predpasnike, rokavice, čevlje, anorake, dežne plašče, različna vodoodporna oblačila. Na vse izdelke lahko natiskajo ali izvezejo ime in znak vašega podjetja. ♦ Specializirano podjetje za izdelavo delovnih in zaščitnih oblačil iz bombaža, v kombimaciji s poliestrom ter kislinoodbojnih in ostalih vrst tkanin v različnih barvah je v Zagorju ob Savi. Izdelujejo obleke prilagojene delu na kmetiji, kombinezone, halje, obleke za kuharje, telovnike, pokrivala in delovna zaščitna oblačila po naročilih kupcev. ♦ Koroško podjetje proizvaja delovna oblačila, oblačila za zdravstvo, zaščitne rokavice in oblačila za nekatere ostale poklice. ♦ Krojaštvo iz Celja ročno izdeluje lovska oblačila po meri. Zanimivosti ♦ Leseno namizno posodo in pribor izdeluje obrtnik iz Medvod. V pestri izbiri ne boste prezrli: lesenih skledic, šatulj s pokrovčkom, kuhinjskih kompletov za začimbe, dekorativnih namiznih kompletov za sladkarije in slane izdelke, kompleta za žganje s steklenico in kozarci, kladivo za meso, valjček za testo, solnice ter razne lesene svečnike in vaze za suho cvetje. ♦ Lesene izdelke izdelujejo tudi na Jesenicah, ki jih poslikavajo, gravirajo in so primerni za obdaritev jubilantov, za obdaritev gostov v restavracijah za Silvestrovo in ob drugih priložnostih, izdelke pa izdelajo tudi po željah kupcev. ♦ Podjetje iz Hoč pri Mariboru ponuja najem mobilnih bioloških WC kabin, ki ne potrebujejo priklopa na kanalizacijo ali vodo. ♦ Na Vrhniki še razen mobilnih WC kabin izdelujejo akrilne plošče, dvostenske plošče, profilirane kritine, svetlobne kupole, trakove, oboke, telefonske govorilnice in senčnike za svetilke. ♦ Pri univerzalni optiki iz Celja popravljajo lovske daljnoglede, slušne aparate, barometre in hidrometre. ♦ Podjetje iz Celja obnavlja tako kopalniške kadi kakor celotne kopalnice. ♦ Pri podjetju iz Ljubljane, pa si lahko izposodite gradbeno mehanizacijo: mini bager, nakladalec, rovokopače in stroje za peskanje. Prodajajo pa stroje za strojne omete in potopne črpalke. Vse našteto tudi servisirajo. FAVORIT, FELICIJA, OCTAVIA................m Lepo, lepo! Najprej passat, sedaj pa še octavia! Audi seje razprodal! Poglejte gumbe za električni pomik stekel, kljuke v notranjosti, podvozje, da ne govorimo o sistemu za regulacijo višine sedežev. Sicer pa - varčevati je treba! Velike serije so poceni, kar pa ne pomeni, da mora biti že vsak VW enak. Lep primer je nova škoda octavia. Eleganten avtomobil, ki je od spredaj podoben Lancii, od strani passatu in človek reče: “Hvala bogu, da je VW primaknil “nekaj” denarja in tehnologije v Republiko Češko.” Avtocentcr Praprotnik v Velenju je družinsko podjetje, ki seje s prodajo Škod začelo ukvarjati v letu 1994. Prej so imeli servis, saj veste, tako “za sproti”, vendar je bilo po besedah lastnikov prepričevanje Avto Impexa dovolj učinkovito, da so sc odločili tudi za prodajo avtomobilov. Dokončno besedo sta imela takrat že odrasla sin in hči. Sin vodi servis, hčerka prodajo. In pravijo, da jim ni žal! V lanskem letu so prodali prav lepo število vozil fclicia, pa bi še jih več, če bi jih dobili od generalnega uvoznika. Sicer pa pričakujejo prav lep uspeh tudi od novega “češkega Nemca” - octavijc. Nova octavia je najmodernejša in najpopolncjša Škoda ta hip. Roko na srce, VW je opravil lepo delo. Avtomobil je v celoti skladen in lep. Z dolžino nad 4,5 metra sc uvršča ob bok Oplu vcctri, Fordu mondcu, Renaultu laguni in ostalim v srednjem razredu. Prekaša pa jih po ceni, ki sc bo za osnovni model začela pri 22.000 markah in sc bo nadaljevala tja do 32.000 DEM za TD1 različico ob dodatni opremi. Octavia je nastala na podvozju golfa nove generacije, ki pride na trg prihodnje leto. Prav to podvozje že uporablja Audi A3. V avtomobilu je mogoče v marsičem zaslediti skupno poslovno pot, saj je kar precej opreme prevzete od V W. Najlepše sc to vidi pri raznih stikalih, kar je pa pod pločevino, je pa tako ali tako očem skrito! Res pa je, da daje octavia že na zunaj kompakten vtis. Vsa vrata sc zapirajo-natančno in trdo, kot pri ostalih VW. Prav šokantna je velikost prtljažnega prostora, kije s 528 litri pravi rekorder v srednjem razredu. Notranjostjo prostorna in v sivi barvi. Prav ta sivina plastike pa žal deluje ceneno. Mogoče bo v prihodnje na razpolago tudi kakšna druga barva, ki bo dajala občutek kvalitete. Podobno kot pri Fiatu puntu, ki bo imel v novem modelu rjavo armaturno ploščo prav zaradi pritožb kupcev, da siva deluje ceneno. Sicer pa - kaj bo še ostalo velikim? Počasi nič! Octavia sc lahko pohvali z varnostno strukturo kletke, ki jo v tem razredu pričakujemo. Odvisno od izbire opreme je (ali pa še bo) vaša octavia že serijsko opremljena z zračno vrečo. Paketi opreme so trije: LX, GLX in SLX. Že v osnovni izvedenki je servo volan nastavljiv po višini in globini, voznikov sedež nastavljiv po višini, protiprašni filter, ipd. Vendar sc splača doplačati za GLX izvedenko, ki vam nudi zračno vrečo in še nekaj ostale opreme. In še vtis z vožnje. Preizkusil sem najmočnejšo različico ta hip. Motorje poznan že iz Audija, in sicer 1.8-litrski s petimi ventili na valj in 125 konjskimi mičmi. Oprema je bila SLX, za doplačilo še klimatska naprava, ki je v majski sopari delovala prav blagohotno, čeprav je bila ročna. ABS in EDS sta serijska, prav tako centralno zaklepanje in elektronska blokada motorja. Vožnja je na nivoju poznanih volkswagnov. Motor pospešuje živahno, vendaf ne vem, kam so tehniki skrili tistih 125 KM. Motor postane hrupen šele pri višjih vrtljajih, kamor ga pač ni potrebno priganjati. Sicer pa vas takrat kar malce stisne, če pogledate trenutno porabo na potovalnem računalniku, ki poskoči tja do 29 litrov. Volanski mehanizem je prijetno mehak in natančen, pri parkiranju pa je v veliko pomoč servo. Podvozje je tipično nemško, prav tako sedeži. Bolje trdo kot premehko! In če vas octavia res zamika? Oglasite se v PSC Praprotnik v Velenju! IP Le čevlje sodi naj kopitar! Očala z modrimi stekli ne rešujejo življenj. Čelada jih! Kakor pomlad izvabi čričke na plan, velja nekaj podobnega za občudovanja vredne dvokolesne jeklene konjičke. Govora je seveda o motociklih, ki s svojim izgledom, užitkom v vožnji, hitrostjo in močjo pritegnejo pogled marsikaterega lepega dekleta. Torej se ne čudite, če vas do predvčerejšnjim zadrta sosedova hči kar naenkrat gleda z občudovanjem, ko ste pred dom pripeljali težko “zverinico”. Vendar v občudovanju ni vse! Pozor velja predvsem za avtomobiliste, ki se kar nočejo sprijazniti, da so motocikli okretnejši, hitrejši in da v poletni gneči ne čakajo v vrsti pred semaforji. Slovencem je zavist pač globoko prirojen čut! Torej, dragi avtomobilisti in motoristi, dovolite nekaj lepih besed o tem, kaj nam lahko olajša vsakodnevno srečevanje na čedalje bolj zatrpanih slovenskih cestah. 1. Motorji so v večini primerov veliko hitrejši od av iumobilo\, kui pomeni, da če v vzvratnem ogledalu opazimo motorista, ne “tekmujmo”, temveč ga spustimo naprej. 2. Preden zapeljemo s stranske na glavno cesto, se dvakrat prepričajmo, če ne vidimo v.daljavi kakšne majhne svetleče pikice (motoristi imajo namreč obvezno prižgano luč tudi podnevi), kajti ta pikica zna biti zelo hitra. Posebej, če ste nedeljsko “zmučkan” voznik, vas bo dohitela, preden se vi sploh razvrstite 3. Pred prehitevanjem preverite vzvratna ogledala! Tudi če je motorist daleč za nami, bodimo previdni. 4. Sodobni motocikli imajo odlične zavore, pazite torej, da se mu ne zalepite v zadek. 5. Ko čakate v koloni, ne odpirajte vrat, če vam je vroče, ne da bi se prepričali, če motorist ne prehiteva stoječe kolone. Vi boste ob vrata, motorist pa morda ob življenje. 6. Napačno je mišljenje, da motorist potrebuje manj prostora kot avtomobilist. Zaradi fizikalnih zakonov mora motorist motocikel v ovinku precej nagniti, s čimer zasede celoten desni del cestišča, včasih celo del levega... 7. Ob vročih dneh motoristi ne čakajo v kolonah, pod čelado zna biti hudirjevo vroče in občasno dodajanje plina ni le “afnarija”, temveč je tudi opozorilo avtomobilistom, daje motorist v koloni. 8. Motorista lahko zmede in vrže iz ravnovesja že pesek na cestišču, oljni madež, luknja v asfaltni prevleki, smrtno nevarna pa je “pofreza-na” asfaltna prevleka, ki sicer v primeru dežja koristi avtomobilistom. 9. Resje, da morajo motoristi obvezno nositi zaščitno čelado. Zal pa je še veliko takih, ki so raje frajerji. Vendar razna “šminkerska” očala z modrimi stekli ne rešujejo življenj. Čelada pa jih! 10. Kratki rokavi in kratke hlače so posebej zanimive, ko motorist pade! Zatorej uporabljajte usnjen kombinezon in čelado, da ne boste kot “odrti pujski” v primeru padca. In kot zadnje, dragi avtomobilisti, ne obsojajte motoristov, če so hitri. Kdor jih obsoja, gotovo še ni sedel na takšni zverinici! Pustimo izraze "divjaki” in podobno ob strani in se držimo načela: “Le čevlje sodi naj kopitar!” Igor Piše: Aleksander Videčnik Kokarska lončarijo Lončarstvo se je spričo vsestranske podpore gornjegrajske gospoščine v Zadretju lepo razvijalo. Lončarji so sledili lončarskemu redu in skrbno ravnali kot je le-ta veleval. Toda gornjegrajska gospoščina je želela še hitrejši razvoj iz dveh razlogov. Po eni strani so lončarji s svojimi domiselnimi in kakovostnimi izdelki zasloveli daleč naokoli in bili poslovno uspešni. Takoimen-ovana “kokarska lončarija” je bila iskana na vseh sejmih. To pa je seveda prineslo tudi gospoščini stalen in sorazmerno dober prihodek v obliki dajatev. Torej so v Gornjem Gradu mislili naprej! Leta 1776 so pripravili nov, popolnejši lončarski red. Lončarjem je bil povšeči, ne pa rastočim trgovcem, ki so želeli prodajati tudi lončarske izdelke v večjih količinah. To pa je preprečeval veljavni lončarski red. Tako je celjska kresija leta 1779 zahtevala predložitev lončarskega reda, kar je gospoščina tudi storila. Kresija tedaj ni imela pripomb na vsebino, saj je ta bila sodobna in ustrezna času. Red je bil skladen s predpisi veljavnega obrtnega zakona v Avstriji. V bistvu je šlo za dopolnjen red iz leta 1740. Imel je 14 členov, spet je bil poudarek na prepovedi prekupčevanja in v omejevanju količin za prodajo pri posameznih lončarjih. Lončarji so morali biti vpisani v registru pri gospoščini v Gornjem Gradu. Nadlončar je vodil pregled o vajencih, denarnem poslovanju zveze (ceha), ravnanju in zadržanju članov, skrbel za redno odvajanje pristojbin gospoščini, bil paje hkrati neke vrste disciplinski predpostavljeni lončarjem. Red je predvideval kazni za kršilce, tako naj navedemo kot primer... če je lončar najel potujočega lončarja ali raz-našalca, je moral plačati kazen v višini 3 kr in 2 funta voska...Vajenci so morali za uk plačati 1 forint, ko so se izučili, pa pristopnino v ceh. Prav zanimivo paje, daje red zapovedoval lepo obnašanje, poštenost in nravnost članov, sicer so lahko izgubili tudi pravico opravljanja obrti. Gospoščina paje prevzela skrb za dosledno izvajanje in zaščito v smislu določil zapisanih v redu. Morda še to, lončarji so nosili na sejme posebna nosila, na katere so natikali lonce, ta pa so lahko kupili le pri gospoščini in so torej bila vsa enaka “za 23 posod”, stala pa so 45 krajcarjev. Škof Karl grof Herberstein “zapoveduje lončarjem držati se lončarskega reda, sicer bo gospoščina (upravnik Filip Jožef Walter) kaznovalno ukrepala. Tako je stalo v zaključku lončarskega reda. Seveda so se tudi v Gornjem Gradu zavedali, daje vsako predpisovanje v obrtnih zadevah pripadalo izključno le državi kot zakonodajalki. Torej je bil lončarski red gornjegrajske gospoščine nekako protizakonit. Kjer ni tožnika, ni sodnika, so verjetno menili. Po sprejetju reda v letu 1779 je bilo vpisanih v gornjegrajskem lončarskem registru 76 članov lončarjev in poleg tega še 74 lastnikov lončarskih nosil. Danes je seveda zanimivo vedeti, kdo vse seje tiste davne čase bavil z lončarstvom. V registru so bili vpisani po vaseh tile lončarji: Kropa - Jožef Juras, Spodnje Kraše - Jožef Komar, Ivan Gornik, Štefan Komar, Tomaž Podrižnik, Anton Juras, Luka Novak, Mihael Majdič in Jakob Flajs, Potok - Jakob Tratnik, Janže Vinišnik, Ignac na Tratah, Anton Cendelak, Anton u Grabnu, Janže Mlinar, Ignac Goričar, Tomaž Novak, Jakob Pavel, Mihael na Prodeh, Ignac Prodnik in Matija Omuk, Lačja vas - Martin Josek, Gašpar Krigl, Ignac Ber-guč, gostač Petelinšek, Mihael Goričar, Luka Goričar in Jože Petelin, Pusto Polje - Martin Oberštaj, Jožef Matevžovič, Martin Jezernik, Tomaž Krefl, Martin Lovrač in Valentin Partl, Kokarje - Klement Pajšenik, Jakob Turk, Franc Pakelc, Ignac Pongrac, Lovro Vesovčnik, Jernej Lukine, Janže Novak, Matevž Arnež, Jurij Čeme, Matija Florjane, Anton Bašovič in Miklavž Solej, Dobletina - Anton Tavčej, Matevž Petelinšek, Andrej Vovk, Jurij Krigl, Matija Krigl in Matija Kramer. Trnovec - Simon Vur-jak, Spodnje Pobrežje - Jernej Jurc, Gornje Pobrežje - Blaž Matevž, Luka Mošič, Gašper Hudales, Anton Lukač, Luka Jakopin, Janže Benda, Andrej Mi-heličnik, Luka Vider in Boštjan Sečnik, Varpolje - Janže Gmajnar, Valentin Kramer, Simon Truntnik in Ignac Jurjovič, Spodnja Reči- Že od nekdaj so ljudje iskali prostor za naselja tam kjer je bila voda, saj je ta predstavljala predpogoj življenja. Sprva so se naseljevali ob vodotokih ali odprtih izvirih, pozneje je seveda takih prostorov zmanjkovalo, pa so morali iskati vodo v zemlji in jo spraviti na površje. Znano je, da so kopali zelo globoke vodnjake in si prizadevali priti do vode. Samo spomnimo naj na nekatere stare grajske vodnjake, ki so globoki včasih tudi sto in več metrov. ' S časom so iskali vodo “štepiharji”, kakor so jih pri nas imenovali. To so bili ljudje, ki niso le iskali vodo, pač pa so tudi kopali vodnjake, poskrbeli za dovod na piano in pozneje tudi za napeljavo v bližino hiš ali že kar v samo bivališče človeka. No, o preteklosti te rokodelske stroke bi morali veliko napisati, toda danes je namen opisati dve ca - Jožef Kovač, Jožef Strigel, Peter Grabner in Janže Kmet, Prihova - Jožef na Prihovi. Poudarjamo še enkrat, večina lončarjev je bila v Kokarjah in zato seje tam tudi marsikaj odločalo. Morda še to, lončarji v Zadrečki dolini so bili zelo iznajdljivi in so vedno znova izdelovali nove izdelke, ki so navduševali kupce. Tako je znan “kokarski klobuk”, v katerem so pekli rižnate in dmge klobase v kmečkih pečeh oziroma črnih kuhinjah. Na sploh paje bila “črna” lončena posoda bolj trpežna in zato tudi bolj cenjena. vrsti vodovoda, kije bil pri nas v rabi , saj so bili najdeni ostanki, ki pričajo o tem na kakšen način so ljudje poskrbeli za vodo. Že pred leti je gospa Fužirjeva iz Lepe njive opozorila na najdbo zidanih cevi, ki so očitno bile ostanek nekdanjega vodovoda. Pred nedavnim pa se je oglasil z Dobrovelj Gusti Strnišnik, ki je pri obnovi vodovoda naletel na prav take ostanke cevi. Ocenil je, da je bil vod kakih 400 m dolg, vse do zbiralnika “Pri vodi”. Vmes je naletel na mesta, ki so bila prirejena za čiščenje voda (cevi), ta so bila še posebej trdna. Slika, ki jo vidite je posneta pri njemu in prikazuje del cevi. Gre torej za ročno vlite cevi iz mešanice živega apna in skriljave mivke. To je zelo trdna vezna masa, ki so jo že davno uporabljali pri gradnji gradov. Na najbolj izpostavljenih mestih so rabili malto, kateri so dodali za boljšo trd- Ostanek cevi, ki gaje našel Gusti Strnišnik (loto: F. Kotnik) Cako iskana voda... Posli na naši nost še jačni beljak. Sklepamo lahko, daje najdeni vodovod star kakih 150 let, a so cevi znotraj povsem nepoškodovane, tako trdno je bilo gradivo, s katerim so cevi vlivali kar v ozek jarek in okoli droga, da je nastala sredi odprtina potrebne velikosti (premera). Potem so drog pomikali navzdol in ga naprej zalivali. Tako nekako bi lahko kratko opisali postopek gradnje takega vodovoda. Prav zanimiva pa je pripoved Jožeta Brgleza - Kogovnika, ki je opisal gradnjo višinskega vodovoda. Tam so uporabljali za vod macesnovo deblo, ki so ga navrtali, zato so imeli dolge, tudi do 8 metrov dolge svedre različnih premerov. Vrtanje je bilo zelo naporno, saj so iskali debla macesna, ki so najbolj počasi rastla in tudi viharnike. Spojke za spajanje debel (cevi) med seboj je skoval kovač in sicer tako, da sta bila zunanja dela konično ošiljena, po sredi spojke pa je bil skovan neke vrste opornik. Potem so s “kiji” zbijali cevi skupaj, saj so morale tesniti. Delo opisuje Kogovnik kot zelo naporno in zahtevno, saj je morala tudi spodnja površina jarka biti ustrezno nagnjena in gladka. Zbiralnik so naredili prav tako iz macesna. Uporabili so plohe “gostega” macesna in jih zatesnili. Tako je dejansko bil vodovod v celoti lesen. Pri hiši pa je bil tudi sveder, ki so ga uporabili tedaj, ko so vrtali v zemljo, da bi potem v odprtino zabili cev. Na površju so naredili preprosto ročno črpalko s katero so potem črpali vodo. Tudi gornji del te naprave je bil nekoč iz lesnega debla, le mehanizem same črpalke je naredil kovač ali ključavničar. Seveda je ta prikaz le kratko opozorilo, kaže pa vodovodarstvo temeljiteje raziskati. mladinski shod d Bočni Na dan shoda je lilo kot iz škafa, poroča časopis Narodni dnevnik z dne 6. 12. 1909, že “seje mislilo, da ne bode nihče upal izpod varne strehe. Navzlic razmočeni cesti seje pripeljalo nekaj tovarišev in tovarišic iz Gornjega Grada, prišli pa so tudi peš iz Nove Štifte, Šmartnega in Bočne, da se udeležijo prvega sestanka napredne mladine v gornjegrajskem okraju”. V Žmavčevi gostilni seje tako zbralo lepo število fantov in deklet, ki so radi prisluhnili besedam urednika Lesničarja iz Celja. Navzočim je bil program dela nove organizacije mladine kar všeč in že na prvem shodu so zbrali 7 kr za sklad krajevne organizacije. Sklenili so tudi, da pojdejo na shod, ki bo naslednjo nedeljo v Gotovljah. Iz tega začetka je potem zrastla v Bočni kar močna oigan-izacija Kmečkih fantov in deklet. Nekdanje kmetije so ponavadi imele poleg domače delovne sile še najete hlapce, dekle, pastirje, varuške in podobne delavce. Znano je, da so ti ljudje bili nizko na socialni lestvici na vasi. Tudi marsikje sojih zelo izkoriščali, saj je bilo zanje pravno kaj slabo poskrbljeno. Sicer je pa tudi res, da marsikje tudi domačim stricem in tetam ni šlo kaj dosti bolje. Vendar je bil kmečki posel iz leta v leto v negotovosti, kajti delovne dogovore za zaposlitev so sklepali v glavnem le za leto dni. Nagrajevanje kmečkih poslov je bilo največkrat dogovorjeno med poslom in gospodarjem ob sklenitvi dogovora o zaposlitvi. V stari Avstriji je zakonodaja prvič obravnavala poselske odnose sredi prejšnjega stoletja. To je veljalo vse do leta 1895, kc je bil sprejet “Zakon s katerim se izdaje poselski (družinski) red za vojvodino Štajarsko izimši mesta, katera imajo poseben poselski red”. Zakon je bil sprejet 27. junija 1895. V zakonu uvodoma piše, da se posli “dele v take, kateri se najamejo za kmetijska in obenem hišna (domača) dela in za take, kateri se najamejo le za hišna dela”. Pogodbo priznava zakon ali pisno ali ustno. Veljavnost pogodbe je nastopila, če je posel sprejel gospodarjevo akontacijo na plačo. Določeno je bilo, da se posli za kmetijska in hišna dela ne smejo nanovo obvezati pred sv. Mihaelom (29. septembra). Takšen dogovor jc ničen, kaznujeta pa se tako gospodar, kot posel. Če pride do omenjenega dogodka, mora posel akontacijo vplačati občini za uboge. Seveda je zakon dokaj obsežen in ga ne kaže podrobno opisovati. Morda je prav, da povemo, daje službeno razmerje trajalo od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta. Če seje gospodar branil zaposliti posla, kateremu je dal akontacijo, sled- njo izgubi, mora povrniti poslu izgubljeno plačo, pa tudi hrano za dobo 6 tednov. Dolgi so seznami nalog posla in dolžnosti gospodarja. Če ni drugače dogovoreno, se plačuje posle za domača dela konec vsakega meseca, posle za kmetij ska dela pa vsake četrtletj e. Zakon j e predvidel lestvico višine plačil in to po mesecih različno, kar je posledica sezonskega značaja dela. Zanimiva so določila, ki zajemajo primere, ko posel zboli. “Ako posel zboli, mora gospodar skrbeti za njegovo postrežbo in zdravljenje”. Ko pa posel ostari, ga gospodar prijavi pristojni občini kot “reveža”, to mora storiti pravočasno. Potem sledijo členi, ki urejajo odpovedni rok za obe strani, določila kako v primera, ko posel dobiva določen del plače v naravi. Navadno so že ob dogovora sklenili obveze gospodarja, kaj mora poslu dati v blagu (obleka, obutev in podobno). V resnici seje zelo malo upošteval zakon, če seveda ni prišlo do sodnega spora. Znano je, da so veljala določena pravila, ki so jih ljudje upoštevali iz roda v rod. Takole, ob branju zakona, bi človek lahko mislil, da so bili kmečki posli dobro zaščiteni, toda resje, daje pač vse skupaj bilo več ali manj odvisno od človeka, kajti tako gospodar, kot posel sta morala ohraniti človečne odnose, pa je šlo. Seveda so povsod slabe izjeme, ki pa ne morejo biti pravilo, ko ocenjujemo položaj kmečkega proletariata v času izpred drage svetovne vojne. Vedeti pa moramo, da je obveza socialnega zavarovanja že veljala, da pa je bila le redko upoštevana, prav to pa je bilo za posle tveganje v primera nesreče pri delu ali pa težje obolelosti, da ne omenjamo zagotavljanja pokojnine, kar je bilo uresničeno šele po letu 1945. No, tedaj pa že ni bilo kaj dosti kmečkih poslov po naših vaseh. 3scemo störe fotografije Gasilstvo je bilo v naši dolini že od samega začetka zelo razvito in množično, kar priča slika, ki nam jo je poslala Fanika Žunter s Prihove. Zlet gasilske župe v letu 1936 je bil v Logarski dolini, odkoder je tudi slika Tretje dognojevanje pšenice V času, ko posevki prehajajo v fazo klasenja, cvetenja in oploditve se prične polnjenje zrnja. Zrnje se v fazi polnjenja napolni z asimilati, ki prihajajo iz listov in plev. Zato je pomembno, da je posevek dobro preskrbljen z vodo, predvsem pa z dušikom in kalijem. Če bomo uspeli v času klasenja ( konec maja ) naše posevke pšenice tretjič dognojiti, bomo s tem vplivali na podaljšanje faze polnjenja zrnja z asimilati. S tem bodo zrna bolj polna. Pridelali bomo bolj kvalitetno pšenico, saj se bo v zrnih povečala vsebnost beljakovin, le-te pa so glavni parameter za določitev odkupne cene pšenice. Zato za tretje dognojevanje pšenice priporočamo dognojevanje z mineralnim gnojilom KAN 27% (100-250 kg/ha ) ali pa uporabimo URF.O. Odmerek dušika se naj giblje od 30 do 60 kg N/ha. Kako pripravimo raztopino uree za foliarno dognojevanje ? Preprosto. Za dognojevanje preko listov (foliarno) raztopimo do največ 10 kg UREE na 100 1 vode. S tem si pripravimo 10 % raztopino, s katero lahko šele naslednji dan v poznih popoldanskih urah poškropimo svoje posevke (pazimo na temperaturo raztopine). S tem preprečimo očige na listih pšenice. Višje koncentracije odsvetujemo, saj lahko z njimi ravno tako povzročimo listne očige. Se posebej priročno pa je, če združimo tretje dognojevanje še s škropljenjem proti boleznim klasa in pepelasti plesni, listnim ušem in strgačem; kar časovno sovpada. Vendar moramo pri uporabljenih zaščitnih sredstvih paziti na karenco, ki pri večini znaša od 35 do 42 dni, saj bo kmalu sledila žetev. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Krompirjeva plesen Je najnevarnejša glivična bolezen na krompirju in je še posebej nevarna, če se pojavi zgodaj - konec maja. Gliva se pojavi takrat, ko se grmiči v vrsti sklenejo. Takrat se vlaga pod listi ohrani tako dolgo, da gliva hitro okuči rastline. Najbolj ugodno za razvoj krompirjeve plesni je vlažno in dovolj toplo, saj se gliva takrat hitro širi po rastlini. Zato je najpomembnejše prvo zatiranje, saj z njim preprečimo širjenje glive po posevku. Število škropljenj je odvisno od vremenskih razmer med rastno dobo in občutljivosti sorte krompirja. Pri varstvu krompirja s fungicidi sc lahko ravnamo po napovedih prognostične slučbe, na avtomatskem telefonskem odzivniku - št. 9823 ali v dnevnem časopisju. Sicer ravnamo tako: Za prvo škro-pljenjc priporočamo uporabo kontaktnih fungicidov kot so ANTRACOL in DUHANE M-45 ter CUPRABLAU Z in sicer dvakrat zapored v razmiku 7 dni. Po preteku 7 dni sledi raba sistem-ičnih pripravkov proti krompirjevi plesni (RIDOMIL, SANDO-FAN). To škropljenje ponovimo čez 10-14 dni. V primeru, da želimo ohraniti cimo dolgo zeleno in s tem povečati pridelek gomoljev, je potrebno nato še (t)tfidejo hram POSEBNA PONUDBA! pri nakupu vsaj dveh kosov vrhunske hrane za pse in mačke EÜKANÜBA in ROYAL CANIN do konca junija 12% ceneje Se je čas za okrasne grmovnice, nakup lepe posode, dobro kosilnico... Ugodni nakupi so naša stalnica! ^3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-331 / dvakrat škropiti z enim od bakrenih pripravkov (BAKRENI ANTRACOL, CUPRABLAU, CUPRAMIX itd. ). Igor ŠKERBOT, KSS Mozirje Mr. ph. Boris Jagodič O zdravilnih rastlinah (nadaljevanje iz prejšnje številke) Hrastovo skorjo uporabljamo za kopeli pri vneti koži, ekcemih, pri težavah s hemeroidi, pa tudi pri potenju nog za lajšanje težav in bolečin pri ozeblinah. Za čaj pa vzamemo eno žličko hrastovega lubja in ga prelijemo s skodelico mrzle vode in segrejemo, da tekočina zavre. Pustimo, da se ohladi in precedimo ter ta čaj pijemo po požirkih pri driskah, pa tudi pri raznih krvavitvah pri želodčnih in črevesnih čirih, ker zaustavlja krvavitve. Podobno deluje tudi srčna moč. Njene korenine vsebujejo veliko čreslovin in ljudsko zdravilstvo jo uporablja za zdravljenje kroničnih in kužnih črevesnih katarjev, griže, vnetja debelega črevesja, zlatenice in oteklih jeter. Za čaj vzamemo eno veliko žlico zdrobljene korenine in jo prelijemo s pol litra mrzle vode in segrejemo, da tekočina zavre. Nato odstavimo in pustimo, da se čaj ohladi. Tacaj pomaga pri tistih črevesnih boleznih, pri katerih se menja driska in zaprtje, ker uničuje in ovira razvoj črevesnih bakterij, ki povzročajo te bolezni. S tem čajem lahko tudi grgram pri vnetjih v ustni votlini, pa tudi za obkladke pri vlažnih in suhih ekcemih, lišajih, kožnih čirih itd. Spomladi nabiramo robidovo listje in vršičke, ki jih posušimo v senci na prepihu ali na toplem. Vsebujejo veliko število čreslovin in čaj iz njih je neškodljivo zdravilo zoper drisko. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča tudi pri krvavitvi iz želodca, pri črevesnih vnetjih in seveda za zdravljenje kožnih izpuščajev, lišajev in drugih kožnih bolezni. Eterična olja nastajajo v posebnih žlezah, ki so razporejene v listih in steblu, so lahko hlapljive snovi z močnim oljem. Pridobivamo jih z vodno destilacijo ali kot alkoholni izvleček. Z eteričnimi olji so bogate predvsem tiste rastline, kijih poleg zdravilnosti uporabljamo kot začimbe. Glede na zdravilni učinek jih delimo na tiste, ki učinkujejo proti napenjanju, pa na tiste, ki preprečujejo vnetja, hladijo, blažijo alergične reakcije ali pa jih uporabljamo pri zdrav- ljenju neprijetnih posledic po piku žuželk. Takšna zdravilna rastlina z obilico eteričnega olja je materina dušica. Zato ima močan razkuževalni učinek, poleg tega pa mehča sluz in pospešuje njegovo izločanje. Zato čaj iz materine dušice uporabljamo pri prehladnih bolezni, pri zasluzenju pljuč, pri kašlju, bronhialnemu katarju, pomaga pa tudi kot zdravilo pri hudi pijanosti in ljudsko zdravilstvo priporočata čaj vsem, ki se hočejo odvaditi pijančevanja. Močan povretek pa dodajamo kopelim, ki krepijo in poživljajo krvni obtok ter odpravljajo utrujenost. Tudi kumina vsebuje precej eteričnega olja, ki lahno draži, krepi želodec in pospešuje prebavo, odpravlja napenjanje, odganja vetrove omogoča lahko dihanje. Kuminov čaj pogreje želodec in odvaja vodo iz telesa. Ker ima tudi razkužilni učinek, to izkoriščamo tudi pri slabi prebavi in krčeviti driski. Tudi poprova meta vsebuje precej eteričnega olja, ki ga poznamo kot mentol. Ta hladi in čaj iz poprove mete odlično deluje na jetra in žolč. Cisto eterično olje poprove mete hladi in vtiranje na kožo omili bolečine na prizadetem mestu. Glavobol preneha, bolečine v živcih se zmanjšajo ali prenehajo. Če zaužijemo nekaj kapljic tega eteričnega olja, pomirja žolčne napade, želodčne in črevesne krče ter odpravlja tudi živčno bitje srca. Melisa tudi vsebuje eterično olje in vsi pripravki iz nje delujejo osvežujoče, krepilno pri telesni in duševni utrujenosti in izčrpanosti. Zato meliso priporoča ljudsko zdravilstvo pri duševnih motnjah, migreni, glavobolu, nespečnosti, pa tudi pri napenjanju, kolikah, želodčnih težavah itd. Če svežo meliso namočimo v dobrem žganju in pustimo dobro zaprto steklenico na toplem, dobimo tako imenovano melisno žganje, ki ga lahko razredčenega uživamo pri vseh zgoraj navedenih težavah, pa tudi kot odlično sredstvo za vtiranje pri revmatizmu in za pripravo obkladkov, ki jih uporabljamo pri pikih žuželk in za čiščenje nečiste kože. (se nadaljuje) ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Moč gozda je v pestrosti Ob Tednu gozdov Zveza gozdarskih društev Slovenije je, kot že nekaj let doslej, zadnji teden meseca maja proglasila za TEDEN GOZDOV. V dneh med 26. in 30. majem bomo gozdarji Slovenije izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi želimo pritegniti pozornost širše javnosti na slovenske gozdove, njihov pomen, bogastvo in moč, pa tudi na nevarnosti našega vsakdana, ki ga siromašijo, hromijo njegovo življenjsko moč in ga ogrožajo. Gozd je del naravnega občestva, ki ga hranita zemlja in zrak. Skoraj neverjetna je resnica, da je gozd naseljeval vso našo deželo, razen prostora, kjer so vode, skale in visoke gore to onemogočale. Zato ima gozd posebno domovinsko pravico v naši krajini. Slovenska krajina ne more živeti brez gozda. Manjkali bi ji naravni re-generatorji njenih življenskih moči. Prvine slovenske krajine zahtevajo veliko življensko močnih gozdov, sicer nas bo »odplavilo«. Varovalne in energij sko-regener-atorske moči gozda ni mogoče trajno nadomestiti ne s tehničnimi in ne z materialnimi sredstvi. Celo bogate družbe tega ne zmorejo. Gozd varuje naše okolje. Kadar je gozd zdrav, deluje brezhibno kot »imunski sistem« v življenju krajine in njenih prebivalcev, zato samodejnosti njegovega delovanja niti ne čutimo. Njegovo pravo vrednost spoznamo šele, ko ga zmanjka ali ko ohromi in njegovo delovanje opeša. To seje prebivalcem naše dežele že večkrat zgodilo. Da se ne bi ponavljalo, moramo na vrednote gozda nenehno opozarjati. Tako je napisal prof. dr. Dušan Mlinšek v uvodnih besedah svoje knjige Pra-gozd v naši krajini. V teh nekaj stavkih je zajeta tista vrednota gozda, ki se je premalo zavedamo in še naprej vidimo le njegov ekonomski del. Osnovni pogoj, da bo gozd še naprej ekološka hrbtenica okolja je, da bo ostal »življenjsko močan«. Prav življenjska moč gozda, ki se odraža predvsem v njegovi narav- ni, čim prvobitnejši zgradbi, je tema letošnjega tedna gozdov, ki smo jo poimenovali »MOČ GOZDA JE V PESTROSTI«. Gozd je najbolj ohranjena združba žive in nežive narave. Število znanih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji presega število 24.000, kar pa še daleč ni vse. Vrstno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta slovenskih gozdov je izjemno, kar je posledica izredno pestrih geoloških, klimatskih in drugih razmer in končno tudi posledica razumnega ravnanja naših prednikov v odnosu do narave. Osnovni »člen« gozda je drevo. Vendar pa je gozd veliko več kot skupnost dreves. Človek v svoji ekonomski miselnosti skuša večkrat pospeševati le določene drevesne vrste, s tem pa močno siromaši naravno pestrost. Pestrost v gozdu namreč ni to, da imamo poleg iglavcev za vsak primer prisotnih še nekaj listavcev, ampak je veliko več. Pestrost pomeni ohranjanjanje naravnega dinamičnega ravnotežja gozda, kar pomeni, da skušamo ohranjati vse po naravi prisotne rastlinske in živalske vrste v taki meri, daje omogočen njihov razvoj; le-ta pa je omogočen, če ustvarimo oz. ohranimo za njihovo življenje primeren življenski prostor. To pa pomeni, da v gozdu nima »domovinske pravice« le gozdno drevje, ki daje direkten ekonomski učinek. Gozd so tudi zamočvirjeni predeli, mlake, luže, grmišča, gozdne jase... Vsi ti habitati imajo svoje prebivalce, ki pomagajo ohranjati gozd zdrav, vitalen in raznolik. Edino gozd s stoterimi obrazi lahko v današnjem času uresničuje vse zahteve, kijih človek zahteva in potrebuje. Čar gozda je namreč v tem, da daje obiskovalcu zelo različne občutke: ponekod občutke majhnosti, utesnjenosti, žalosti, nereda..., drugje zopet pozitivne občutke moči, veselja, ustvarjalnosti, življenja. Omogočimo, da bodo te darove gozda občudovali in uživali tudi naši zanamci. Toni Breznik PODJETJE S TRGOVINO NSTALACIJE IN STORITVE igli Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 - CENTRALNO OGREVANJE OLJE, PLIN, TRDA GORIVA - VODOVODNE INSTALACIJE - OPREMA KOPALNIC - PRIBOR ZA ZALIVANJE EUROFIRE m SQH UIMITAS armal VABLJENI V NASO POVEČANO IN POSODOBLJENO PRODAJALNO V PARIŽLJAH! c^ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust dostava na dom, montaža Skozi okno gledam sliko DEŽEVNEGA JUTRA. AAaLCE UTRUJENI PRSTI V POČASNEM RITMU ZDRSIJO PO TIPKOVNIC IN TU SVA. Bobenčkove STRANI SE NAPOLNIJO Z BESEDO IN SLIKO. „ Posebej zate. Vem, da si že ves izčrpan od spraševanja in k f PISANJA. VČASIH VESEL IN ZADOVOLJEN Z ZAKLJUČKOM, DRUGIČ ŽALOSTEN IN POTRT, KER Tl NI NAJBOLJE USPELO. A GLAVO POKONCI. V ŽIVLJENJU BO SE VELIKO PRILOŽNOSTI, DA PRIDEŠ DO USPEHA. To, KAR SE UČIŠ V ŠOLI, POČASI POZABLJAŠ, SAJ VATE PRITEKA OBILICA NOVIH, ZATE POMEMBNIH INFORMACIJ. A V VSAKEM PRIMERU JE PRIDNO UČENJE PAMETNA POTEZA. TVOJ RAZVOJ MOŽGANOV POTREBUJE ČIM VEČ IZZIVOV. TVOJA OSEBNOST ZORI IN PRIDOBIVAŠ NA VSESTRANSKI RAZGLEDANOSTI. ZATO SE NE UKVARJAJ Z UČNIMI NAČRTI, ČEŠ DA SO BREZVEZNI, KER V VSAKEM PRIMERU ŠIRIJO OBZORJA DUHA IN RAZUMA. Tl Sl TISTI, KI MORA POZABITI NA OCENJEVANJE, IN SPREJETI ŽIVLJENJE KOT ENO VELIKO ZANIMIVO UČENJE. PREJ KO Tl BO TO USPELO, BOLJETI BO ŠLO. In greva k "učenju"! Danes le par besed o tekstilni stroki. Mogoče poskušaš kdaj sam kaj SEŠITI, LAHKO DA VČASIH OBIŠČEŠ ŠIVILJO, V VSAKEM PRIMERU PA VEM, DA Sl TUDI V TEM TRENUTKU V kakih "cotah". Poznavanje blaga pride mnogokrat prav, zato sem se tudi jaz odločila, da ti s TEM "ZATEŽIM". DRUGA STVAR PA SE NAVEZUJE NA ČUSTVA. NAUČI SE JIH OBVLADOVATI IN TVOJE POČUTJE IN ZDRAVJE Tl BOSTA HVALEŽNA. POMI Rl SVOJO JEZO DO UČITELJICE, KER Tl JE DALA "KOL". Na VSO STVAR POGLEJ Z OPTIMIZMOM. NE ČAKAJ! UKREPAJ! NOBENEGA STRAHU, POJDI Z DVIGNJENO GLAVO IN POPRAVI NEGATIVNO. NlKOLI NI PREPOZNO, DOKLER ŽIVIŠ! ČUSTVA - Najbrž se ne motim, če trdim, da jih je polno tudi v tebi, takih prijetnih pozitivnih in ZOPRNIH NEGATIVNIH. MOGOČE TE JEŽE DOLETELO, DASI SE PRIDNO VSE NAUČIL, KO PA JE BILO TREBA V ŠOLO IN TO POKAZATI, Sl ZBOLEL? NlSI NOBENA POSEBNOST. OBSTAJA NAMREČ POVEZAVA MED ČUSTVI, MOŽGANI IN IMUNSKIM SISTEMOM. OBSTAJA TEORIJA, DA NEGATIVNA ČUSTVA ZAVIRAJO, POZITIVNA PA POSPEŠUJEJO DELOVANJE TVOJIH VAROVALCEV ZDRAVJA. POTRT, BOJEČ ALI HUDOBEN ČLOVEK ZBOLI HITREJE KOT LJUBEČA, ZAUPLJIVA IN OPTIMISTIČNA OSEBNOST. POTRTOST - JE ENA TAKA NEZDRAVA STVAR JEZA PRAV TAKO SPADA MED NEZDRAVA ČUSTVA. UGOTOVLJENO JE, DA IMAJO LJUDJE, KI SE HITRO RAZJEZIJO, ŠEST DO SEDEMKRAT VEÖO MOŽNOST, DA HITREJE UMREJO. Podobno je tudi za ljudi, ki se počutijo "odveč". Spopasti se moraš s svojo jezo. Če se ljudje ZAVEDAJO SVOJE ZLOBE ALI JEZE, Sl LAHKO POMAGAJO. PREDLOG: POSTANI BOLJ VEREN. "VSE VERE SVETA NAS UČIJO, DA SE DO DRUGIH OBNAŠAMO TAKO, KOT Sl ŽELIMO, DA BI SE DRUGI OBNAŠALI DO NAS. ČE SE BOSTE TEGA NASVETA DRŽALI, V VAŠEM SRCU NE BO VEČ PROSTORA ZA JEZO IN ZLOBO”. ZMANJŠANO DELOVANJE IMUNSKEGA SISTEMA JE DOKAZANO TUDI PRI BOJAZNI. UČINKOVITOST IMUNITETE SE V PRISOTNOSTI BOJAZNI TRIKRAT ZMANJŠA. I s* c> üb öo I— £ ^ 5 S m m «o # Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih reladjah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje...............4000 SIT * Golte (Medvedjak) ■ Recita................4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno..............4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad...................4500 SIT * Semprimož ■ Gornji Grad ..............3000 SIT * Logarska dolina (pan. cesta) .........4000 SIT * Velika planina - Podvolovljek.............4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno mesto, najem opreme in nezgodno zavarovanje. REZERVACIJE INI INFORMACIJE: 063/843-296 ALI 0609/625-960 Tatvina tovornjaka 8. majajemed 12. in 12.30 uro neznani storilec s parkirnega prostora pri tovarni Glin v Nazarjah odtujil nezaklenjen, neregistriran tovorni avto znamke Fiat 619, rdeče barve, letnik 1973. Na vozilu bi lahko bila nameščena registrska tablica LJ 34-86N, ki je bila takrat ukradena v Nazarjah. Lastnik tovornjaka Vojteh N. je oškodovan za okoli 300 tisoč tolarjev. Trčil v mopedistko 9. maja se je ob 21.15 uri zgodila prometna nezgoda na lokalni makadamski cesti izven naselja Ljubno. 27-letni Bernard Š. iz Tera je vozil osebni avto iz Ljubnega proti Radmirju. Ko je pripeljal v desni pregledni ovinek, je zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v 52-letno voznico kolesa z motorjem Antonijo S. iz Radmirja, ki mu je pripeljala nasproti. Le-ta je bila v nesreči hudo telesno poškodovana. Napadel ga je 11. maja je ob 15.25 uri 45-letni Jože K. iz Planine sporočil policistom, da ga je pri poskusu izterjave dolga brez kakršnegakoli povoda napadel 26-letni Martin R. iz Planine. Zaradi telesnih poškodb je bil Jože napoten k zdravniku, Martina pa so prijavili sodniku za prekrške. Nekdo krade telefonske kartice 13. maja so bili policisti s strani Pvana L. iz Žalca obveščeni, daje bil slednji pri uporabi govorilnice na Ljubnem ob telefonsko kartico, saj mu je aparat ni vrnil. Ugotovljeno je bilo, da neznanec poškoduje tovrstne aparate na ta način, da uporabnikom ne vračajo kartic, nakar jih on odtuji iz aparata. Neznanca policisti še niso odkrili. Posadil je napačno njivo 14. maja je ob 10.45 uri 73-letni Maks G. iz Varpolja obvestil policiste, da mu je Rihard O. iz Šentjanža njivo, ki jo je sam prejšnjega dne posadil s krompirjem, posadil s koruzo. Patrulja je na kraju dogodka ugotovila, da gre za nesporazum, kije nastal zaradi tega, ker je Jože N. Rihardu O. ob naročilu, naj mu posadi koruzo, pokazal napačno njivo. Udaril ga je z desko 15. majaje ob 17.25 uri Ivan C. iz Prihove sporočil na policijsko postajo, da ga je na travniku Andrej V. udaril z desko po glavi. Zaradi poškodb je bil Ivan C. napoten na zdravniški pregled, zoper Andreja V. pa so policisti napisali kazensko ovadbo. Ob tem gre dodati, da ne gre za nov konflikt, ampak je doslej Andrej V. že večkrat fizično napadel Ivana Č.. Motorist umrl 15. majaje ob 17.50 uri 28-letni državljan ZRJ SafetB., ki začasno stanuje v Kamniku, z osebnim avtomobilom pripeljal iz smeri Nazarij do avtobusnega postajališča v Mozirju. Tamje nameraval polkrožno obrniti, v tem času pa je za njim pripeljal 30-letni voznik motornega kolesa Srečko T. iz Nazarij. Pri zaviranju je motorist padel in po nekaj metrih drsenja skupaj z motociklom trčil v osebni avto. Pri tem je dobil tako hude telesne poškodbe, daje med potjo v celjsko bolnišnico umrl. Hoteli so obračunati z njim 17. majaje ob 15.30 uri policiste poklical Peter M. iz Planine in povedal, daje v gozdu last Alojza L. sekal drevesa, ko so k njemu prišli Bojan K. in Martin R. s soprogo. Pričeli so ga žaliti, Martin R. pa je hotel z njim tudi fizično obračunati. Petru je na srečo uspelo pobegniti, policisti pa že pišejo ustrezno prijavo. Preprečil tatvino lesa 18. maja zjutraj je Dušan K. iz Ljubljane policiji sporočil, da mu je 8. maja Ivan V. iz Luč skoraj odtujil 25 kubikov smreko-vine. Zaradi suma kaznivega dejanja so zoper Ivana V. podali ovadbo. Vlom v zadružne prostore 19. majaje ob 7.15 na policijsko postajo poklicala uslužbenka Zadruge Mozirje Andreja G. iz Gornjega Grada in naznanila, daje neznani storilec v času od 16. do 19. maja vlomil v zadružne prostore v Gornjem Gradu. Razmetal je predale in arhiv, vred-nejših predmetov pa ni odnesel. Za neznancem še poizvedujejo. Vandalizem v kampu 19. maja zvečer je lastnik avtokampa Menina v Varpolju, Jože B. iz Ljubljane, povedal policistom, da so neznanci poškodovali nekatere objekte v kampu. Pri ogleduje bilo ugotovljeno, da gre za objestnost oziroma vandalizem, ki so ga verjetno zagrešili mladoletniki. Doslej jih še niso izsledili. Izgubil je denarnico 14-letni Danilo M. iz Mozirja je 17. majav Mozirju izgubil denarnico, v kateri so bili osebni dokumenti in manjša vsota denarja. Poštenega najditelja pozivajo, naj mu jo vrne. Zapuščena vozila V minulem mesecu so policisti prejeli precej obvestil o zapuščenih vozilih, kijih lastniki puščajo na vseh mogočih mestih. V zvezi s to problematiko policisti opozatjajo, da bodo na podlagi evidenc ugotovili, kdo je bil zadnji uradni lastnik opuščenega vozila, nakar bo slednje odstranjeno na njegove stroške. Koncert, kot ga v Bočni še ni bilo “Pesem pomladi” je bil naslov prireditve, ki seje desetega maja odvijala na odm prosvetnega doma v Bočni. Prireditev je slavila svoj drugi rojstni dan in odslej naj bi bila tradicionalna. Na odru seje zvrstilo trinajst pevskih zborov iz obeh dolin in še iz Šoštanja, Šempetra, Ljubečne in Radomelj. Zastopani so bili: ženski zbori, moški in mešani zbori, potem okteti in kvarteti. Pesem za pesmijo seje zlivala iz preko tristo grl in navduševala zveste poslušalce. Vse pesmi so bile prelepe in vse so spremljali bučni aplavzi. Slišali smo pesmi umetne in narodne, tuje in domače. Tudi “Nazaj v planinski raj”, ki se skoro nikoli ne sliši. Po koncertu je bilo prijateljsko srečanje, kjer se pevci povesele in pogovore o uspehih in problemih. Pa tudi prijateljstva se stkejo. Tako je pesem na vasi spet zaživela in dobila mesto, ki ji že od nekdaj pripada. Čez slovensko pesem je ni! Posebno priznanje gre tudi organizatorjem in sponzorjem, ki so omogočili tako razsežno prireditev. Marija Ročnik Podhom 6, Gornji Grad e-pošta: SAVINJSKE.NOVICE@ SIOL.NET Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TELSeFAX 720-770 TEL 720-343 Opravljena lepa dejanja, a ne ovrednotena Ko vse pogosteje zaznavam, slišim, vidim, berem in čutim o raznolikih nečednostih, grdobijah, da ne rečem grozljivkah, kaj vse se godi med ljudmi, se zamislim. Mar ne bi bilo prav, lepše in pošteno dati na plan kdaj kaj tudi z druge plati, dobre, lepe, plemenite. Kar se tudi med ljudmi godi. Pa je bolj poredko, če je. In ko človek tako v pozitivno smer zavrti svoj spominski trak, ki ga neprestano živ nosi v svoji glavi, se včasih ta zaustavi pri kakšnem lepem, človekoljubnem, plemenitem dejanju, dogodku. Pri meni se je tokrat pri sovaščanu Petru. V mislih imam opravljena lepa dejanja, človekoljubna, plemenita, katera je nesebično, samoiniciativno postoril moj sokrajan Ferdlnov Peter, a žal so doslej ostala v pozabi, nekako zamolčana. Čudno, mar ne? Za povrh pa še moralno neovrednotena. Bilo je takole. V svojstvu miličnika - policista sem v svojih uradnih delovnih pristojnostih obravnaval tudi razne nezgode, nesreče, dogodke... V njih se je na tem območju doline nekajkrat zapored pojavljalo ime domačina Ferdlnovega Petra, ko je nastopal v vlogi “glavnega junaka” v spisih. Namreč rešitelja življenj - človeških usod, tragedij... Da bom jasnejši, konkretnejši, povem, da Petrova domačija stoji neposredno ob strugi reke Savinje, to pa je glavni vodotok te doline. Tam je most, ki preko te reke (hladne, globoke, deroče, z jezom in vrtinci) povezuje kraja Mozirje in Loke pri Mozirju. Zaradi svoje bližine ob vodi je bil Peter neposredna priča nekaj nesrečnih, a tudi naklepnih dejanj, ko so se posamično osamljena človeška življenja znašla tam, v vodi, v stiski za življenje, v utapljanju. Tedaj je v vlogi “glavnega junaka” nastopil Peter. Z lepimi, človekoljubnimi, plemenitimi dejanji rešitelja. Do skrajnosti človeških zmožnosti seje izpostavil, na riziko dal svoje zdravje, življenje. Da je tako usodi otel najhujše, kar se lahko zgodi v življenju človeku, smrt. Bilje njihov konkretni rešitelj. O teh človekoljubnih, lepih, plemenito opravljenih Petrovih delih sem takrat naredil pisno poročilo in ga naslovil pristojni komisiji za odlikovanja. S priporočilom, da bi bilo vredno in prav njegova opravljena lepa dejanja moralno ovrednotiti, mu dati kakšno pisno pohvalo, priznanje, nagrado ali odlikovanje. To naj bi komisija s svojo pristojnostjo odločila, da bi se mu moralno oddolžila, hkrati pa bi bil primer za vzor sokra-janom in okolici. Toda na to pisno poročilo s priporočilom tista komisija (bilo je v prejšnjem sistemu) ni ničesar pokrenila, dokončala. Zakaj ne, mi še danes ni znano in ne jasno. Morda je bila tista komisija miselno preokupirana, zatopljena v vizijo utopističnih idej in v tisti slepoti ni videla, kakor radi rečemo, v gozdu posameznih čudovitih dreves. Ali pa morda zgolj zato, ker so bile v tistem pisanju besede, ki jih je napisal “mali človek”. In ta naš sokrajan Peter je s svojimi plemenitimi, človekoljubnimi dejanji, v novem sistemu, z boleznijo pristal na invalidskem vozičku. Odmaknjen od oči soljudi, krajanov. Bog vedi, morda so ga po delčkih v tisti voziček posedla dela prav tistih njegovih “junaških podvigov”, plemenitih, človekoljubnih dejanj. Ljudje o tem sedaj nič ne rečejo, ne govorijo, molčijo. Jaz pa si mislim: vse je na tem svetu mogoče. Ker je bilo to lepo, človekoljubno, plemenito dejanje, je lep spomin. Zato je prav, vredno in pošteno, da se nanj ne pozabi. Zato ga beležim, da se ohrani. Za vzor tukajšnjim ljudem, okolici in širše. Tudi za zanamce. Vreden je tega! In na pomlad, ko se množice zgrinjajo tod, v cvetlični Savinjski gaj, kakor romarske procesije, je prav, da se ve in da se kdo med njimi spomni: tu, tik pred gajem živi “človek”, Peter, s plemenitim srcem. Tudi v starših je ponos, ko taka lepa dela, dejanja opravi njihov otrok. Tako seje godilo in se godi v Zgornji Savinjski dolini, ko človek brez dlake na jeziku spregovori. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje SALON POHIŠTVA Za obogatitev vašega bivalnega okolja vam nudimo program elementov vrtne opreme iz masivne bukovine, kvalitetno površinsko obdelane, sodobnih oblik. UGODIII KREDITIH POGOJI m GOTOtlSHI POPUSTI! radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■* • 107,8 Hhz m AKCIJSKE CENE BISTRO FANI drogerija || \/\Sii '/I Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje Telefon v lokalu : 063/ 832 541 int. 17 NUDIMO VAM: * hot dog * tople sendviče * kranjske, hrenovke... Ob sobotah in nedeljah pa tudi čevapčiče in pleskavice. Ob dobri postrežbi in prijetni glasbi vas vljudno pričakujemo. na avtobusni postaji v Mozirju ODPRTO VSAK DAN ŽE OB 5.30 URI O »S3 § mvMViv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE DNEVI SAVINJE in ugodnih nakupov od 31.5. do 21.6.1997 v vseh naših poslovalnicah, z vrsto prodajnih akcij in degustacij. NAGRADNA IGRA v kateri boste sodelovali vsi, ki boste nakupili blago v vrednosti od 3.000 SIT dalje. ŽREBANJE 21.6.1997 ob 11. uri pred Blagovnico v Mozirju 1. NAGRADA - PRALNI STROJ GORENJE 2. NAGRADA - VRTNA KOSILNICA 3. NAGRADA - JEDILNI SERVIS in še 50 privlačnih nagrad.____ PAPIRNICA MOZIRJE Sprejemamo prednaročila za šolske knjige in delovne zvezke za šolsko leto 97/98. Se priporočamo za naročilo! KUPUJTE V "SMINJI MOZIRJE"!!! Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob izgubi naše mame Angele KOLENC iz Gornjega Grada Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, g. župniku za lepo opravljen obred, ga. Mariji Kobale za poslovilne besede in pevcem za zapeto žalostinko. Se enkrat vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njeni Ne sliši se kadar jočem, nihče solze mi ne obriše, me nežno ne poboža, vse molči od kar Te ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mamice Jožice TRAVNER iz Mozirja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste mi ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem družini Kranjc, ki mije v najtežjih trenutkih in bolečini stala ob strani. hčerka Brigita Robi V SPOMIN Dvajset let bi imel, če bi še živel moj dragi sin STRMČNIK Vem Robi, kratka, toda žalostna je bila pot tvoja, na katero te je spravila mati tvoja. In, ko se bo zavedla greha v življenju, sama se bo znašla v žalosti in trpljenju. Žalujoči tvoj ata ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče Pavle SOLAR iz Primoža pri Ljubnem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Pušenjaku in g. župniku Vratanarju za lepo opravljen obred. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te med nami več ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in tete Marije MAZEJ roj. Petrin, Sabotinove mame iz Preseke se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in za darovane svete maše ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Fiirstovi za vso pomoč ob težki bolezni. Hvala gospodu župniku Ivo tu Suhoveršniku za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke ter g. Slatinšku za poslovilni govor. Žalujoči vsi njeni Obvestilo Koren ing. Peter s.p. avtoprevozništvo, Kokarje 37 - obveščam, da s 30.VI. 1997 preneham z dejavnostjo. Cesta asfaltna, cesta bela, za vedno, za vedno, si Srečkota vzela, ne sončna svetloba, ne črna tema, nazaj našega Srečka, nikdar več ne da. Mama V SLOVO Srečku TKAVCU iz Nazarij V globoki žalosti smo spremljali pogrebno mašo, ki sta jo vodila gospod pater Božidar in naš sorodnik g. Ivan Zupan iz Rakovnika. Bog Vama poplačaj! Da v težkih trenutkih nismo bili sami, se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom in prav vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, se poslovili od našega Srečka in ga pospremili v njegov tihi dom. Še posebej gre zahvala njegovim prijateljem motoristom in njihovim družicam za več dnevno nesebično pomoč in hvala za čustvene govore in petje ob odprtem grobu. Žalujoča družina Tkavc - oče Franc, mama Rozka, žena Sabina, sin Rok, hčerka Cindy, sestra Sonja, brat Branko in nečak Uroš. ZAHVALA 3.6.1994 Dejan VEZOČNIK Minila leta so že tri, odkar te več med nami ni. Že prej nam ni bilo lepo, a usoda je hotela in nam še tebe vzela. Ni dneva ne noči, da tebe med nami ni. S tabo se veselimo snidenja nad zvezdami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Ati, mami, brat Dominik Pustite, naj enkrat ves zveselim se iz dna srca zavriščem do neba! Pustite, naj enkrat ves izsolzim se, izpivši kupo grenko vso gorja. Potem naj mine tu mi vsa radost. Z radostjo mine zetnska naj bridkost! Konča naj moj se časni tir objame naj me večni mir! ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi, koje huda in zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine in zarezala globoko bolečino našega dragega ROKA sina, atija, brata, živ. sopotnika in strica iz Šentjanža se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje, preštevilne sveče in darovali za sv. maše. Posebna zahvala kolektivu Gorenje V. - Štedilniki za pomoč, g. organistu F. Ugovšku, družini Pedran - Fink, govornikoma za govore slovesa in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Hitro je, Goran, prišlo slovo, tako da niti zbogom nisi mogel reči. A zdaj na tvojem grobu lučka ljubezni gori, za vedno v naših srcih si. V SPOMIN 5. junija mineva deveto leto, od kar nas je zapustil dragi sin in brat Goran RIHTER iz Radmirja Dnevi minevajo, bolečina ostaja. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem zelo preranem grobu ali mu prižgete svečko, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi! POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 26.05. do 01.06. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633- 418, od 02.06. do 08.06. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633- 419, od 09.06. do 15.06 Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418 Konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933 Veterinarski zavod Slovenije, Marjana Mohorko, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure. ••••••••••••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje Od 26.05. do 01.06. Tratnik Franc, Pusto polje, tel.: 831-263 od 02.06. do 08.06. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-877 od 09.06. do 15.06. Jeraj Franc, Prihova, tel.: 831-910 Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••••••••••••••••a SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. •••••••«••••••••••••••••••••a«» NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE LEPOSLOVJE: Zorman: Vila Bogari * Koeppen: Golobi v travi * Carr: Molk je zlato * Andersen: Točka nič (Dosjeji X) * Petek: Beg v Ameriko * Ne bomo več pridne * STROKOVNA LITERATURA: Burnell: Moč pozitivnega delovanja * Bostič: Etika upravnega dela * Management v turizmu * Landa: Z vsemi čuti * Hutchison: Knjiga o lebdenju * Moutignac: Jem, torej hujšam * Orožen: Celska kronika * Jakič: Vsi slovenski gradovi * Trstenjak: Psihologija barv * Žerdin: Generali brez kape * Spihane: Kako se predstavimo * MLADINSKA LITERATURA: Kokalj: Abeceda na potepu * Jagger: Daja, zakaj si žalostna? * Baumgart: Larina zvezdica * Muck: Lažniva Suzi * Sivec : Formula smrti * Lucct: Deljeno z dve * VIDEOKASETE: Od mraka do zore = Front Dusk till Dawn * V objemu s tujcem = Never talk to Stranger * Nevarna srca = Dangerous Minds * Mojzes = Moses * Periskope dol = Down Periscope * Gospa = Gospa * Twister = Twister * Eraser = Eraser * Čenče = Something to talk about * Flipper = Flipper * Škrlatno znamenje = The Scarlet Letter * Ukradena srca = Two if by Sea * Pobeg iz Los Angelesa = Escape from L. A. * Hiša duhov = The House of the Spirits * Mulci = Boys * Striptiz = Striptease “OKREPČEVALNICA BRŠLJAN” Florjan 40/a, Gornji Grad objavlja prosto delovno mesto NATAKARICE za redno zaposlitev. Kandidatke naj prošnje pošljejo na naslov: OKREPČEVALNICA “BRŠLJAN” Florjan 40/a 3342 GORNJI GRAD Tel. št. 843-595. KINO MOZIRJE 31.5. /1.6.1997 OUTSIDER - drama Režija: Andrej Košak Vloge: Davor Janjič, Nina Ivanič, Zijah Sokolović Film govori o gimnazijcu Seadu, ki se zaradi očetovega poklica - vojaškega oficirja - šola vsako leto v drugi republiki in drugi šoli. Piše se leto 1978. Splošno politično stanje seje zaradi bolezni tov. Tita že zaostrilo. Sead je odličen učenec, a ga sošolci ne sprejmajo... 7./8.6.I997 JERRY MAGUIRE - komedija Režija: Cameron Crowe Vloge: Tom Cruise, Cuba Goodip jr. Jerry je brezkompromisen športni agent, čigar življenje se prične korenito spreminjati, ko se nenadoma odloči, da bo zaživel pošteno. Uredi si svojo agencijo in njegov naj večji adut je športnik, ki so ga imeli za izgubljenega... PREDSTAVE: OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO NAZARJE 30.5. /1.6.1997 OUTSIDER 7./8.6.1997 SEME ZLA - akcijski triler Režija: Alan J. Pakula Vloge: Harrison Ford, Brad Pitt Harrison Ford je newyorški policaj, irskega porekla, ki ponudi gostoljubje irskemu emigrantu, ki pa je nekdanji član IRE in mora opraviti še en zločin... PREDSTAVE: OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO 31.5.1997 MATILDA - mladinski Režija: Danny De Vito Vloge: Mara Wilson, Danny De Vito, Rhea Perlman Matilda je nenavadna, a zelo inteligentna deklica. Na žalost pa jo starša zanemarjata, saj sta preveč zaposlena s svojim lastnim, nepomembnim življenjem. Sploh ne opazita, daje njuna hči genij, zaljubljena v knjige in učenje. Končno ji le dovolita obiskati šolo, temačno opečan-to ječo, kjer učenci trepetajo pred šibo ravnateljice... Film je sodobna pravljica, pripoved o deklici, ki si ustvari lastno mesto v svetu, z lastno močjo, pogumom in izjemno iznajdljivostjo. PREDSTAVE: OB 18. IN 20. URI. 1.6.1997 101 DALMATINEC - družinska komedija Režija: Stephen Herek Vloge: Glenn Close, Jeff Daniels Pongo in Pcrdy, psa dalmatinca, se spoznata v parku. Zaradi njiju se spoznata tudi lastnika. Pride do velike ljubezni in tudi do poroke... Komična, domišljijska in zabavna dogodivščina iz studia Walta Dis-neya! PREDSTAVA: OB 16.30 URI in MATILDA PREDSTAVA: OB 18. URI. 6./8.6.1997 OUTSIDER PREDSTAVE: OB PETKIH OB 20. URI, SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URI. CENA KINOVSTOPNICE JE 450,00 SIT. e-pošta: savinj' ske.novice@siol.net Cvetke in koprive SAVINJSKE NOVICE PROTI ZADREČ-KIM NOVICAM V našem uredništvu so se začele dogajati čudne zadeve. Z uvedbo Zadrečkih novic je branost Savinjskih novic namreč drastično padla. Ni skrivnost, da Zadrečke novice redno prebira (in se ob tem celo smeje) tudi novinar z vzdevkom Savinjčan, kar je po svoje še najbolj zaskrbljujoče. Odgovorni urednik Zadrečkim novicam vse do zadnje številke ni posvečal resne pozornosti, toda sedaj je tudi njemu jasno, da hudič jemlje šalo. Številni bralci časopisa so že izkoristili priložnost in naročili brezplačni mali oglas do 110 besed po ceni tisoč slovenskih tolarjev v Zadrečkih novicah. Zdaj pa kar sami izračunajte, kakšno izgubo so na račun tega imele Savinjske novice. (KONKURENCA JE ČUDOVITA STVAR, ČE JE NIMAŠ) KOLIKOR DIREKTORJEV - TOLIKO FIKUSOV Daje število direktorjev v neposredni povezavi s številom pisarniških fikusov, je na zadnji seji mozirskih svetnikov ugotavljal eden mlajših med njimi, sicer prvak politične stranke s samo enim S v kratici. Seveda, fikusi so dragi in če k temu prištejemo še direktorske plače, se zares ni čuditi, da so se komunalne storitve v dolini podražile. Sedaj imamo namesto enega kar tri komunalna podjetja s... Da, prav ste uganili, s tremi direktorji. Če imajo vsi trije tudi fikuse v pisarni, še ne vemo, toda delamo na tem. (TUDI OMENJENI SVETNIK JE DIREKTOR ENE FIRME, VENDAR NI KOMUNALNA) PET POSLANCEV IZ ZGORNJE SAVINJSKE Ob nedavnem obisku ministra za kmetijstvo in gozdarstvo v Lučah smo izvedeli zanimivo novico: da ima Zgornja Savinjska v Ljubljani pet poslancev: eden je mozirski župan, drugi je lučki župan, tretji je strokovnjak za kmetijstvo iz Šmartnega, četrti je strokovnjak za obrambo z Ljubnega, peti pa... Le kdo bi to bil? Baje pogosto zahaja v Logarsko dolino, na račun česar seje menda potrudil za mejni prehod Pavličevo sedlo, sicer pa ima zelo visok položaj v slovenski vladi. Dokončno ugibanje prepuščamo vam, spoštovani bralci Cvetk in kopriv, saj bi nas lahko kdo v nasprotnem primeru obsodil, da kršimo zakon o (pred)volilni propagandi. (IMA TUDI ZELOOOOO VELIKEGA PSA) ČIGAV JE KDO Bralci največjega slovenskega dnevnika so lahko pred časom v njegovi nedeljski izdaji prebrali, daje gornjegrajski župan zastrupljen z motoroznanstvom. To je več ali manj znano, manj znan (toda prav tako objavljen podatek) pa je, da seje njegova hči Polona zapisala novinarstvu, sin Primož pa konjeništvu. Očitno je torej, da so v Ljubljani seznanjeni, da ima gornjegrajski župan brata, le njuno potomstvo so malce pomešali... (SAJ NE GRE ZAMERITI, VČASIH BEREMO ŠE HUJŠE ZABLODE) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične OVEN od 21.3. do 20.4. V dvomu boste glede neke aktivnosti. Vedite, da jo boste zlahka izpeljali, če seveda ne boste hoteli vedeti vsega vnapiej. Vmešanih bo toliko nepredvidenih podrobnosti, do jih pat ne morete predvidevati. Bilo bi tudi zapravljanje energije, če bi tab hoteli tokrat. Pozorni bodite na drobne dogodke in rešujte korak za korabm, tedaj boste vselej «deli, kaj in kab. Je pa čas, ko živite v sedanjosti, zato svoja najgloblja občutja razodenite osebi, ki ji zaupate, lahko pa je tudi papir. Dobre je, da to storite sedaj, kajti v bližnji prihodnosti ram bo to koristilo. Tisto, kar boste izrekli ali napisali, vam bo dobra osnovo za odločitev, ko boste v zadregi. Proti koncu tedna se boste počutili kot prerojeni, spremenili boste nekaj v obiju in zelo boste zaposleni. n BIK od 21.4. do 20.5. Usoda vas pripravlja na bolj aktivno obdobje, zato tolib premlevate in premišljujete. Veliko boste tudi spali, ker se boste hoteli izogniti utrujenosti. Videti je, da v sanjah poteka neb vzporedno dogajanje, povezano z zunanjim svetom. Prihaja čas, ko boste doživeli vse manj in manj zablod, zato se spomini tolibkrat vračajo na dogodke, kjer ste potegnili napačno potezo. Če verjamete tistim, ki delijo možgansb aktivnost na zavestno in podzavestno, potem ste lahko prepričani, da se največ stvari odvja pri vas trenutno na nezavednem. Slabo počutje nenadzorovane situacije je le zunanji izraz tega. Veliko zmorete o tem povedati, toda bistvo zagotovo nikoli ne pa/este. Le začutite ga lahko. Telo vas opozarja z drobnimi refleksi na vsak napačen gib, na napačno odločitev. Poslušajte gai DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Čeprav niste povsem zadovoljni s svojim položajem, pa vendarle ne smete opustiti zdajšnjega prizadevanja. Vse, po čemer hrepenite, se je nekoč že dogajalo. Tako silno hrepenenje, v bistvu pa nič norega. Pozorni bodite na trenutke in na čas, ki se odvija ravno zdaj. To je tisto, kar obvladate, kjer se vedno znajdete, da je prav vam. Tudi drugi se pri tem kvečjemu zabavajo. Ni jim odveč, karkoli storite. Takšnih šokov so že navajeni. Denar po v tem obdobju vložite le v primeru, če naredite to iz gole pripravljenosti in dobrosrčnosti. To vam bo prineslo profit. Če boste preračunljivi, se boste skoraj zagotovo odločili napačno. Somi veste, da prijatelji ne morejo sprejeti odločitve namesto vas. Toda med pogovorom z njimi ali v njihovi družbi, boste vendarle ujeli pravo misel, kot bi iskrica švignila skozi možgane. V nedeljo podvig! - RAK od 22.6. do 22.7. Qq Ne bo ram pomagalo, če se boste pritoževali nad V V nečustvenostjo tega ali onega. S tem go ne boste spremenili, sami pa boste trpeli naprej. Bolje bo, da izkoristite energije, ki so trenutno v zrab, in si končno priznate, bj si želite. Odkrili boste višji vidik življenja in spoznali boste, da imate do prihodnosti drugačen odnos. Jasno čutite, bj morate storiti, pri vsej zmedi pa ne pozabite na vsakdanja opravilo; to, da trenutno nimate mirnega življenja, ni razlog za vznemirjenje. Celo dobro bo delo vašemu tab fizičnemu bt duhovnemu telesu, do ga malo razmigate, tako bo domišljija dobila osnovo za nova razsojanja. Potem boste tudi lažje razumeli tisto, česar sedaj še ne dojemate prav dobro. Ne živite iz trenutka v trenutek, vzemite si čas za klepet in prijetno družbo. Pridobili boste. LEV od 23.7. do 23.8. Velib ste že doživeli ta mesec. Še nekaj časa se bo dogajalo več, kot običajno pričakujete. Od vas je odvisno, bliko novih dogodbv spustite v svoje življenje. Ne bo se dogajalo nič romantičnega, kar bi bilo samemu sebi namen. Imeli boste namreč brist tudi kasneje, ko bo postalo jasno, zakaj je bilo potrebno vse to! Bodite radodarni, več koristi imajo drugi od vas zdaj, več boste dobivali vi v prihodnje. Naslednji teden pustite preteklost ob strani in se posvetite vsemu noremu. Doma in na delovnem mestu so možne spremembe, vendar ne bo šlo tako hitro, bt ste želeli vi. Malo boste morali počabti, kajti kar je ostalo nerešeno in nedorečeno, se bo dogajalo še naprej. Upoštevate, da se sami poč niste spremenili, le navlako preteklosti ste odvrgli, ker vas je bremenila. Ko se utrne misel, preverite, te deluje. DEVICA od 24.8. do 23.9. Res ste se sedaj že velib naučili o odnosih do ljudi. Zdaj poznate način, kako prelomiti osamljenost, kadar se vas neusmiljeno polašča. Toda poslej boste morali obvladovati tudi načela glede skupnega premoženja. Zato bodite posebno pozorni na odnose v zvezi z lastnino in podarjanjem. Izkazalo se bo, da morale mnogo stvari opraviti, ne da bi imeli v lastni delavnici vse potrebno. V tem obdobju se bodo menjave prijateljev dobro obnesle, ker boste našli takšne, ki bodo razumeli vašo željo po miru. Vendar se boste tudi tokrat znašli med določenimi ljudmi, ki bodo zahtevali, da se jim prilagodite. Ne tarnajte, temveč izkoristite te energije tab, da se nekaj novega naučite, (e boste mislili samo na to, da delate za druge, boste razočarani. Takšni kot ste, boste priljubljeni! TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Končno ste poznali, kaj vse morate opraviti brez tuje pomoči. Uvidevate še eno zanimivost: kadar se zaradi negotovosti izognete neprijetni situaciji, vas zelo kmalu pripelje naručje v zelo podobno situacijo. Dokler se soočenju z negotovostjo izogibate, se to ponavlja. Tvegajte! Nič usodnega ne bo nastalo, nič takega, br se ne bi dalo popraviti, ljudje niso tako hudi sodniki, kot ste domnevali. V njih vselej vidite tudi sebe. Naslednji teden se boste dobro počutili, še posebno zato, ker boste v družbi sebi enakih. To pomeni tudi to, da le vzemite kdaj pa kdaj pobudo v svoje rob, da ne boste delali vselej le no pobudo drugih. Idej imate dovolj, celo preveč. Vaš strah, da ne smete česa začeti, ne da bi vam to kdo potidil ali vam dal blagoslov, je zares neutemeljen. Raje se naučite sprejemati kritiko, opazili bodo in to je dovolj. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Očitno vam je usojeno, da se sbzi ljubezen zaveste bistvenih stvari. Ko boste spoznali, da si ne uravnavamo življenja le na zavestni ravni, ste že pri stvori. Tok dogodbv, v katerem aktivno sodelu jete, bo pozitiven, če ga no silo ne boste spreminjali. Hkrati pa lahko poznate, da vam je pred kratkim spodletelo le zato, ker ste hoteli urediti vse po svoje in na hitro. Če boste tokrat kombinirali svojo pridnost in prisluhnili drugim, boste tudi nekaj naredili v smislu napredka. Umirite se za trenutek in prisluhnite, kaj vam sporoča podzavest. To je glas tišine, ki gcvori. In potem boste vedeli, kaj si želite in v čem lahko uspete. Ne pretiravajte in ne skušajte tega doseči no hitra. Podzavest vam bo dala informacijo, ko se bo to zgodilo. Čas je za pravo ljubezen. STRELEC od 23.11. do 21.12. Ne pomaga vam dosti, da imate veliko prijateljev. Tistih, katerim lohb v resnici zaupate, po je malo. Ima ras, da bi k ar vse ljudi dali v isti koš in jih označili. Ne gre nibmur zares Ul spremenite. Pokazalo se bo tudi kab! Pomislite, da ste v resnici največ pridobili, kadar ste bili prvi, ki ste izkazali zaupanje. Majhne težave, ki jih boste doživljali, so logična posledico dejstva, da ste nekoč zapostavljali svoje osebne interese. Preveč ste bili pozorni na zunanji vidik svojega delovanja. Še vedno imate polne rob dela, ki ga zmorete do račera urediti. Kljub naporu bodite veseli, bj se dogaja. Zdaj morate namreč spoznati, da največ veselja in zadovoljstva ne prihaja od zunanjih uspehov, temveč tako, da uresničujete, kar čutite. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Nesoglasje v družini noj vos ne prestraši. Skozi prepir boste lahko postavili stvari na pravo mesto. Težb bo šlo brez ozira na preteklost. Toda tudi starih zadev še ne boste mogli poravnati. Razumeli jih boste, dojeli vzroke in jih odpustili. Do ljudi se včasih obnašate kot trgovci, pogosto izgubite spoštovanje pred stranko. Naslednji teden si boste veliko težav rešili, fe boste prebrali kakšno strokovno literaturo. Lahb se zgodi, da boste spoznali, bko delajo in razmišljajo drugi. To vam daje možnost, da se vživite v drugega, posebno s partnerjem se imate marsikaj pogovoriti. To bo mogoče, če boste znali razmišljati na njegov način. Šele takrat ga boste razumeli in postavili osnovo za nov odnos v družini. Posebno bo pomembno, kaj si bodo otroci lahb vzeti za vzgled. VODNAR od 21.1. do 20.2. Ni dovolj, da samo sanjate o uspehu, temveč morate aktivno prispevati k temu. Naj se vam ne mudi preveč iit ne delajte zaključkov glede končnega rezultata. Morebitno slabo počutje in raztresenost sta zelo prehodna pojava. Vse česar se boste lotili v tem času, opravite z ljubeznijo. Ne glejte na uro, čas ni pomemben. Prepustite se in ne delajte si vnaprejšnjih skrbi. Počasi pa tudi nehajte misliti na to, bj imajo drugi in kaj bi še vi imeli. Tako mišljenje sicer ni v vaši navadi, saj raje pustite drugim, da delajo bkor čutijo, zato tudi tokrat ne iztirite. Naslednji teden boste veseli spremembe, načrtovali bosfe iupaj s partnerjem ali z nebm iz vaše bližine, ki go cenite. Naredili boste sicer po svoje, ker vos ne bodo prepričali v nasprotno. Delo vam bo prineslo največ. RIBI od 21.2. do 20.3. Med vašimi prijatelji se bo izkazal nekdo vreden vašega zaupanja. To boste kmalu razumeli kot izziv osebno. Nekaj bo v resnici na tem. Morda bosta začela skupaj načrtovati na področju osebne ljubezni ali pri nebm skupnem projektu. Vsekabr boste do njega čutili naklonjenost in kar boste zanj naredili, bo iz čistega veselja. Najbrž se vam bo povrnilo v čisti materialni obliki. To si tudi telite. Naslednje obdobje, se vam bo zdelo, da de se zelo naprezali in do ste si zaslužili počitek. To je posledica nekega dogodka, ki se ni odvil tako, bt ste si želeli. Kmalu boste spoznali, da je vseeno, kako se je tista zadevo iztekla. Za nekaj je bilo dobro, si recite in pojdite dalje. Nekdo vam bo prinesel novico, ne zavrtite ga, saj on nič ne ve... sami se tega ne bi spomnili. Pazite na zdravje! TProdJQ daffies (p@ö<@fe>m© đ®ffS0© sa feoaO©® SadJffcs^IbSGD ffi©^ö©8 Ko se približaš lepi ženski, misli ves čas le nanjo, -žena C5BSQ®^G303Ä SGX90G3DSD3DG] Misli na mojo pest, če se približaš moji ženi! - mož Pekoča problematika Problemi z mejo Zadrečke doline Šport in ženske Uspehi v tujini Komunistična partija v ustanavljanju Ime Zadrečke doline se ne širi samo preko novic lokalnega časopisa. Znana je pobuda, da se naši dolini prizna njena ozemeljska celovitost. Da se Zgornja Za-drečka dolina začne tam pri Kamniku, je jasno že zaradi tega, ker je Črnivec naš, njegove kamnine pa segajo še dlje, vendar nam Krajnci, kot veste, ne dovolijo loviti plave ribe v našem morju. Sedaj so pod drobnogledom stari zapisi, ki nam bodo zagotovili, da se bo Spodnja Zadrečka raztegala do Plitvic. Tam je namreč v 17-tem stoletju splavaril naš najstarejši poznan Zadrečan. Tok ga je na mestu, kjer seje zlivala Savinja v Dreto, potegnil s sabo inje zabrodil vse do slavnih slapov. V Plitvicah je splav prodal in tam kupil nekaj zemlje. Naši južni sosedje že pripravljajo podrobno analizo starih papirjev, ki pa bodo neovrgljivo potrdili našo tezo, da se Zadrečka ne konča pri reki Savinji. Navsezadnje že tu prihaja do razhajanj strokovnjakov, kateri menijo, da Savinja neopravičeno teče dalje pod tem imenom. Nekoč je imela Dreta večjo strugo in je polzela vse do Donave. Šele kasneje sta se z odvzemom njenih pritokov Savinja in Sava toliko povečali, da se danes ne zlivata več vanjo. Če pa bi se Dreti vrnili pritoki, Rekordi Najdaljši naslov najkrajšega članka v Zad-rečkih novicah kdajkoli zapisan do danes Timpo Tavrl, avtor članka, ki bi moral tu slediti, svojega prispevka ni pravočasno oddal, zato tu novica iz sveta rekordov ne sledi inje ni treba brati. Timpa Tavrl Berite Zadrečke novice,! državni časopis naše doline! kot so Lučnica, Ljubnica, Trnava in drugi, bi Zadrečani končno dobili svojo dolino v prvotni razsežnosti. Tako bi Dreta ponovno preplavila tudi Krko do Plitvic. No, naš najstarejši Zadrečan pa je kupoval zemljo vso pot nazaj domov. Ribničane je učil delati splave, da bi lažje prihaj ali k nam prodajat suho robo. V zameno je dobil pristavo, ki se danes kliče pod imenom Dolenjska. Res pa je, da danes naši Spodnjedolen-ski Zadrečani temu oporekajo, ker ne moremo dokazati, če so Ribničani res kdaj prisplavarili donas. Vendar obstaja zapis, ki govori, da je v tistem času neki rib'n'čan prodajal mokro robo. Vas bralce zato naprošamo, da na uredništvo Zadrečkih novic pošljete stare fotografije ali kakšen drug dokument, ki bi pričal v prid naši nesluteno veliki Zadrečki dolini. Na tem mestu izkoriščamo preostale vrstice, da obvestimo vse Zadrečane, ki imate delnice Niagarskih slapov, da so te v naglem porastu. Cena se jim dviguje, ker smo lahko na predlog poslanca iz zadrečkih klopi znižali davek na obisk. To pa zaradi urejenih komunalnih storitev v naši dolini, ki zdaj potekajo nemoteno. Kafro Tavrl Minihokej v biljard sobi Neumomost igralcev Hokeisti Besni Vrabci so bili neutrudni: sploh se niso trudili, da bi se utrudili. Zaspali so nekaj priložnosti, potem pa j ih je srečala pamet. Bili smo priča bežnemu srečanju. Taktizirali so, igrali na nož, kombinatorno, zrelo, zadržano, s pametjo, nasprotniki pa so zmagali. Ljulka Tavrl Berite Zadrečke novice | in ne zamudite najno-vejših dezinfomacij! j Zadrečan Karl Louis spet v formi. Poživila pušča ob strani. (Za vsak slučaj.) Naš tekač na hitre proge, ki so ga neuki trenerji pustili predolgo na soncu in sedaj trdijo, da je črnec, spet posega po vrhunskih rezultatih. Louis, Karlov Lojz, po domače, je posebej za nas izjavil: "Se vedno tečem in treniram zato, da se bom nekoč lahko vrnil v rodno Kokalje." Lojza je pred leti zaneslo na odprto morje, ko je splavaril po Dreti in ga naplulo v Ameriko. Sedaj živi v Poutouku, v zvezni državi Nenavada in upa, da se bo lahko udeležil olimpijade leta 2010 v Gornjem Gradu. "Veselim se že snidenja z domačimi. Upam, da bodo razumeli moje težave s kožo. V Ameriki je življenje lepo, toda ne za temnopolte Zadrečane." Nutko Tavrl MALI OGLAS Iščemo stalnega sodelavca strani za razvedrilo za delo v tujini: Savinjska, Šaleška, itd. dolina. Pogoji so: - zadrečko državljanstvo - prošnjik naj se piše Tavrl - smisel za humor neobvezen Poročilo iz Kremlja Pretepen Živinofski Naš posebni poročevalec iz Moskve je bil priča neljubemu incidentu. Ko je ruski poslanec Živinofski udrihal po vplivu razvitega Zahoda na rusko kulturo in pri tem največkrat omenil Zadrečko dolino, se mu je zgodilo, da seje naslonil na v pest zaprto dlan našega šmarškega poročevalca. "Samo odrinil sem ga z njo..." nam je poslal sporočilo po faksu. Kako bo to vplivalo na odnose Gornji Grad - Moskva, bomo videli, ko bo Živinovski prebujen iz kome. Hlopče Tavrl r .. \ Berite Zadrečke novice, ( fotografski arhiv je namreč prazen! Nasveti našega psihologa Če se tudi vi zdite sam sebi največji tepec, berite nasvete v Zadrečkih novicah. Povedali vam bomo, da niste sami na svetu. Tudi naš psiholog se ukvarja s podobnimi težavami. Na naše vprašanje, kaj pravzaprav dela v psihiatriji, je odvrnil: "Zdravim se!" V ustanovi, kj er daj ej o vsem, ki trdijo, da so nori, prav, so ustanovili novo stranko: KKP. Kratica označuje novo ime vseh privržencev KAJ PA POL stranke. Z motom: "Vrnimo se v stare čase" so se distancirali od vseh drugih podobnih političnih strank. Naša novinarka Kartuša Tavrl seje pogovarjala z najsta-rej šemu ustanovnemu članu: "V katere stare čase se želite vrniti in zakaj?" "Naša stranka se želi vrniti v čase pred prvo svetovno vojno!" "Ampak, tako se nam standard ne bo dvignil..." "Sem naj starejši član stranke in si, draga novinarka, želim, da bi se mi dvignilo nekaj drugega." Kartuša Tavrl Notranje afere Časopisne zdrahe Na pobudo Savinjskih novic, da bi si Zadrečke in Savinjske novice razdelile revijo na pol pol, so novinarji Zadrečkih novic, družina Tavrl, odvrnili: "Žal je naše delo namenjeno profitu in tako bo še naprej naslovnica vse, kar pripada Savinjskim novicam!" Tonko Tavrl Obvestilo Vzklic pritožbam, da manjka žensk v novinarstvu, Uredništvo Zadrečkih novic obvešča ženski del prebivalstva naše doline, daje odprta sezona lova na novinarje družine Tavrl. Berite Zadrečke novice, ali jih vsaj kupujte! SESTAVIL: METOD ROSC DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU MOČNO RAZSTRELIVO LESENO KOPJE Z ŽELEZNIMI VILICAMI GL. MESTO MALIJA HLADNO OROŽJE PROPAGANDO USTVARJEN VTIS, IMIDž NEKDANJA RUSKA VLADARSKA RODBINA NEMŠKA PESNICA SEIDEL ANTON JANŠA ITALIJANSKO MESTO Z DIRKALIŠČEM FORMULE 1 SLOVENSKI SLIKAR (BOŽIDAR) AGAVI PODOBNA RASTLINA SAVINJSKE NOVICE FRANC KOŠIR DRUŠČINA IVAN DOLNIČAR GLASBA ZA ENEGA IZVAJALCA ZEVSOVA LJUBICA OLIVER MLAKAR SREDIŠČE SRBSKE KRAJINE DRŽAVA NA VZHODU AFRIKE VRSTA OBJEKTIVA RUSKI SKLADATELJ (ANATOLIJ, 1855-1914) DOLOČEN ZNESEK DRŽAVA NA ARABSKEM POLOTOKU AVTO MOTO DRUŠTVO TELOVADEC ŠTUKELJ POPOTRESNI VAL SLOVENSKI POLITIK (SAŠO) DESNI PRITOK KOLUBARE TIP FIATOVEGA AVTOMOBILA ITALIJANSKO MESTO PLOŠČA ZA RAZSTAVNE PREDMETE LJUBIMEC BOGINJE REE ČEBELJA TVORBA ZDENKO KALIN MESTO V FURLANIJI IZDELOVALEC SIRA SAVINJSKE NOVICE USAIINITEV SLOVENSKI PREDSEDNIK (MILAN) REKA NA BAVARSKEM OSJE GNEZDO URBAN FRANC REKA V ANGLIJI PODZEMNI HODNIK JAPONSKI GINEKOLOG (KJUSAKU) BARVILO ZA LASE NESMISEL, PROTISLOVNA TRDITEV GLAVNO MESTO ITALIJE KONRAD ADENAUER PRIJETNA VONJAVA KRAJ V STARI BITINIJI DRUGI JUDOVSKI KRAU NAJVIŠJA GORA V TURČIJI C IME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): MINI SLOVAR _____^ ÄPOKROMAT: Vrsta objektiva ATIS: Ljubimec boginje Ree KALISTA: Zevsova ljubica PARADOKS: Nesmisel, protislovna trditev SJENICA: Mestece na jugozahodu Srbije Rešitev prejšnje križanke: , Savart, anorak, da, Ada, penzion, požar, VI, Aleman, Sedan, kavalir, Črna, ataše, Ares, Dl, anoda, tla, Ena, kraja, IM, Miro, amandma, izabela, Aron, jereb, napona, amaro, trakar. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 10. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 4 osebe): Angela Jezernik. Solčava 19; 2. nagrada (plošča za 2 osebi): Vida Prušek, Levstikova 4, Mozirje; 3. nagrada (sadne kupe za 4 osebe): Bojan Golob, Tratnikova 8, Nazarje. Dobitniki koristijo nagrade v penzionu Palenk v Logarski dolini. Čestitamo! Rešeno križanko iz 11. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 6. junija 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. \\0 p/e ® CAFFE-TROPIC dna PRAŽ,ARNA ŽALEC 7I4-E8S POSEBNA PONUDBA V NAŠEM KAVNEM BUTIKU V ŽALCU: MLETA MINAS KAVA (lOOg) SAMO 115 SIT ZA GOSTINCE: servisni sladkor (natisnemo vaš logotip) (Sg) samo B94 SIT za kg KREM TROPIC (Ikg) ZA GOSTINCE 1.450 SIT (-15% popust) NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... I MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI i Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše j vikende (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. I URARSTVO HOBI IGRAČE I Zares imamo veliko ponudbo ur vseh vrst in igrač. Vabimo vas na I ogled in nakup. Tel. 841-084. j ILIRI d.o.o. I Radmirje 1, tel. 843-243, mob. 0609 624 772. Izvajamo vsa gradbe- ■ na dela. ■prevozi IN IZKOPI * gramoza, zemlje; utrditve parkirišča, dvorišča; selitve. Tel. 841-611. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, I pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. i 831-109. j KOLESARSKI SERVIS PROFI, LJUBNO OB SAVINJI Ugodna ponudba koles SCOTT, SCHWINN, MARIN 95, 96, 97, * kvalitetna montaža, strokovno svetovanje ob nakupu, zagotovljen I servis. Kolesarjenje z dobrim kolesom: šport, rekreacija, užitek... Tel. I 063 841-055. j ČISTILNA OPREMA BRALCOM s.p. i Globinski sesalci za mokro in suho sesanje, čistilni vozički za . poslovne prostore in razna brisala za vse vrste podov. Tel. 063/885-I 304, 833-503 (biro), 0609/624-658. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... i Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. j ANTENE IN RTV SERVIS [Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in I dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar I s.p., 845-194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na i vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424, ■ POGREBNE STORITVE ANUBIS [ Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica I Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. I____________________________________________________I KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrrr Videorekorder Philips 4-glave, počasna slika, VPS, še v garanciji, ugodno prodam. Tel.: 832-031 Prodam kokošnjak za kokoši nesnice 4 kletke po 3 kokoši. Tel. 843-240. Prodam rabljen molzni stroj Virovitica, prevozni. Tel. 841-413. Prodam Lado Samaro, 1. 1995 in bikca starega 10 dni. Tel. 831-269. Prodam rabljeno peč 20 kW za centralno z gorilcem. Cena 150 DEM. Tel. 832-488. 2 telički 7 dni stari, prodam. Tel. 841 -785. Prodam telico friziko brejo 8 mesecev A kontrola, tel. 844-326. Prodam fiat 126 P, 1. 88, reg. do 4/98, tel. 831-031. V najem dam stanovanje za dobo dveh let. Tel. 831-648. Prodam nedograjeno hišo v Solčavi. Tel. 846-220. Prodam Yugo koral 55, sivo zelene barve, 1. 87, reg. 2.98, ugodno. Podlesnik, C. v Rastke 16, Ljubno. Oddam poslovni prostor V centru Mozirja Tel. 832-001, po 16. uri. Prodam dekliško birmsko obleko. Tel. 841-389. Zelo ugodno prodam multikultivator HONA model 400, cena po dogovoru. Tel. 843-685.________________________ Prodam dobro ohranjen motor ATX 50, 600 DEM. Tel. 833-481. Prodam njivo (cca 30 arov) v bližini Savinjskega gaja (Loke). Tel. 063 831 -216. Prodam dve breji telici 6 mesecev, SR pasme, A kontrola. Tel. 841-153, mob. 0609 649-615. Računalnik prodam za 40.000 SIT. Inf. na tel. 832-165. Prodam 3 okna, dimenzije 80 x 60. Tel. 831-727.____________________________ Prodam bika 350 kg in telico 500 kg. Tel. 846-050. Prodam Fiat 126 P, 1. 89/10. Tel. 843-543. Prodam vino laški rizling in modro frankinjo. Tel. 062 828 097. Prodam R4 GTL, 1. 89, reg. do 10/97, rdeč, cena 3000 DEM. Tel. 832-317. Prodam R4 GTL, 1. 91, reg. do 3.98, 62000 km, bel. Tel. 831-359. Prodam Z 750, 1. 83, v voznem stanju. Tel. 843-260. Prodam 120 1 hladilnik z zmrzovaln-ikom. Tel. 843-398. Prodam Mercedes D-460, kason 4,20 m, vozen z B kategorijo. Tel. 845-146. Prodam 3 okna, 1 balkonska vrata + okno z roletami. Tel. 856-165. Teličko staro 8 tednov prodam. Tel. 841 -070. Satelitsko anteno ugodno prodam zaradi napeljave kabelske TV. Tel. 845-108. Kupim telička starega en teden. tel. 061/ 825-400. Prodam multikultivator Muta in plug za oranje, tel. 832-466. Prodam Honda Civic 1.4 GL, 1.90, bele barve. Tel. 832-081. Prodam Čistokrvne bemandince. Inf. na tel. 063 841-110. Kravo sivko 2. brejo 8 mesecev, staro 3 leta, prodam. Tel. 843-589. Prodam Hondo Civic Shuttle 4 WD, 1. 91, prvi lastnik, cena 14.800 DEM. Tel. 833-629 po 18. uri. Prodam procesor K6 MMX 233 + plošča ASUS. Hitrejši od Pentiuma pro. Dominik Umek, Zadrečka 31, Nazarje. R5 Campus, 1. 90, reg. do 98/3, prodam. Tel.: 832-135, 833-230. OPRAVIČILO V 10. številki SNjebilana 15. strani objavljena fotografija okteta TEŠ. Zaradi napake pri montaži v tiskarni je bila reprodukcija fotografije zelo slaba, za kar se avtorju Sašu Bemardiju, pevcem in bralcem vljudno opravičujemo. Uredništvo DOMOVINA IN TUJINA lasicu prevoz, tmjckt/huljn ali letni» KOV« KOVU KOV« KOV» KOV« KOV» liti. A kat. v glavni sezoni 7 dni 26S DEM možno tudi lO dni ULTRA 9 d.0.0. NAZARJE r vam v V DIS SUPE! ULTRA, d.o.o. Nazarje vas vabi v trgovine v Mozirju, dneh, ki prihajajo, nudimo po ugodnih cenah naslednje arti PLENICE PAMPERS DVOJNE ZA GOT BAR KAVA 100 G OGLJE ZA ŽAR 3 KG JAJCE 10/1 KONZUMNE SLADKOR 50/1 BANANE 11KGV PARADIZN 0,00 190,00 SIT. B SAVINU VAM NUDIMO PISCANEC ZMRZNJEN 510,00 51T/KG (minimalni od^effi Wkg m 4J550,00 SIT) Delovni čas od i7, ure v delavnikih in ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon v diskontu je 841-432. lOabljent! AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Kupon za avtobus zvestih naročnikovi Vprašanje: Katera popularna pevka je bila na naslovnici 9. št. SN? Odgovor: Ime in priimek: Naročniška številka:. Naslov: __tel.:_ V predzadnjem kolu naše akcije so bili izžrebani naslednji naročniki: * Terezija Mikek, Šmihel 17, Mozirje; * Jožica Golob, Čeplje 13, G. Grad; * Ana Steblovnik, Brezje 37, Mozirje; * Franc Štiglic, Volog 25, Šmartno/D.; * Ivan Vratnik, Sp. Rečica 15, Rečica; * Tomaž Golob, C. na Vrhe, Mozirje. Zdaj že vemo, da bomo krenili na Primorsko v soboto, 14. junija 1997. O ostalih podrobnostih več prihodnjič, za zadnji preizkus sreče pa še naslednji napotki: pravilno izpolnjen kupon izrežite in ! ga nalepite na dopisnico ter jo najkasneje do petka, 6. junija 1997 pošljete na naslov: Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje. OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 <&T Pomlad je obdobje, ko naše oči potrebujejo zaščito pred močnimi sončnimi žarki. V naši optiki vam ponujamo kvalitetna zaščitna sončna znanih proizvajalcev, kot so: BAY BAN, RANDOLPH, ROLLING, WINCHESTER, COUNTRY, WILLAG, CHARM... Vsa sončna očala imajo UV zaščito, izbirate pa lahko med različnimi cenovnimi razredi. NUDIMO VAM TUDI: * domače in uvožene korekcijske okvirje in stekla, očala za zaščito pri delu, popravila očal, vrvice, etuije, krpice, tekočine za kontaktne leče, povečevalna stekla... * ortopedske pripomočke (akustimulator, kosmodisk) * več vrst daljnogledov (pustolovski, lovski, klasični) * strokovno svetovanje Celje - skladišče D-Per 7/1997 5000004408,11 COBISS s PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570 faks 063/861-570 INARA VA-DIVJAD-ČLOVEK GORNJI GRAD od 25. junija do 29. junija 1997 Lovska družina Gornji Grad prireja pet dnevnih prireditev z namenom spoznavanja žive narave, kulture, lepot in turizma v Zg. Savinjski dolini. Na tej prireditvi bo sodelovalo veliko družin in društev iz Zg. Savinjske doline in iz osrednjega dela severne Slovenije. V sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije bodo pripravili 1. srečanje lovskih čuvajev in tehnikov Slovenije, 24. revijo Lovskih pevskih zborov in rogistov in obeležje 90 obletnice Lovske zveze Slovenije. PROGRAM: 25.06.1997 OTVORITEV RAZSTAVE IN 1. SREČANJE LOVSKIH ČUVAJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V GORNJEM GRADU 26.06.1997 RAZSTAVA PSOV IN TEKMA KRVOSLEDCEV V GORNJEM GRADU 27.06.1997 DAN TURIZMA, PODJETNIŠTVA IN VEČER KULTURE - ZGODOVINSKA IGRA "MRTVI MENIHI" PRED KATEDRALO V GORNJEM GRADU 28.06.1997 24. REVIJA SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV S KONCERTI V OBČINAH LUČE, LJUBNO, MOZIRJE, NAZARJE IN GORNJI GRAD, NATO PA SKUPNI NASTOP ZBORNIKOV S PIHALNIM ORKESTROM ZVEČER V GORNJEM GRADU. DRUŽABNO SREČANJE Z OGNEJEMETOM. LOVSKA STRELSKA TEKMA. 29.06.1997 ZADNJI DAN RAZSTAVE Razstava NARAVA-DIVJAD-ČLOVEK 97 je sestavljena iz dveh delov: a) lovska in ribiška razstava s prikazom žive narave, razstava etnografskih zanimivosti, slikarskih razstav, razstava Zavoda za gozdove, razstava osnovnošolcev in drugih b) komercialna razstava * razstava turizma in podjetništva v Zg. Savinjski dolini * inozemski lovni turizem * razstava in prodaja športne opreme, lovskih in ribiških potrebščin, igrač in drugega blaga