Dve ovnovi glavi ne gresta v en kotel. Ruski pregovor naš tednik Številka 17 Letnik 51 Cena 15,- šil. 1,09 evra • 150,-SIT petek, 30. aprila 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA V VVolfsbergu je od vojne v Sloveniji spoštovanje do Slovencev raslo in se preneslo na koroške Slovence. Župan dr. Seifried Škandalozno stališče avstrijske vlade: 3 3 i. |'| I, r i, 3 „Samo Dunaj odloča, kaj je interes manjšine” ... - ' - ■ -r Stran 2 ! Najstarejši še J živeči dobitnik olimpijskega zla-L ta Leon Štukelj I (desno) iz Slove-I nije se je ob 1 predstavitvi prvega zbornika o koroško-sloven-| skem športu (avtor Mirko Boga-et taj) srečal s J »športnim oče-jli tom" Slovenske aj- gimnazije prof. r v Milanom Kupper-jem. Bogatajev zi zbornik je izšel 5 ob 50-letnici Slo-^ venske športne zveze. Foto: NT/Fera ;o' da 1$ to- ju; id' >tt' POLITIKA Slovenija. Financiranje olimpijade brez meja iz proračuna za zamejske Slovence. Stran 3 KULTURA VVolfsberg. Kulturni teden koroških Slovencev v znamenju toplejšega prijateljstva. Stran 11 ŠPORT Regionalna liga. SAK in Pliberk sta v skrbeh zaradi izpada iz regionalne lige. Stran 15 2 Politika Politika 3 Komentar Našega tednika V Evropi ni države, ki bi trdila, da lahko samo njena vlada odloča, kaj je za narodne manjšine dobro in kaj ne. Tega se uradno niso upale trditi niti nekdanje komunistične diktature. Vsaj formalno je bilo zanje nesporno, da lahko zastopa interese manjšine samo manjšina sama oz. njeno zastopstvo. Edino Dunaj si dovoli, da uradno jemlje narodni skupnosti to pravico. Edino Dunaj javno zanika sposobnost narodne supnosti, da sama odloča o svojih interesih. Po nemško se reče temu „Entmundi-gung". Tako delajo z ljudmi, ki so sicer odrasli, vendar veljajo kot nevarni zase in za druge. V določenem smislu je lahko „nevarna" tudi narodna skupnost. ..Nevarna" za vlado tedaj, če jim noče uresničiti zajamčenih pravic -in je narodna skupnost pripravljena, da se zanje zavzema s skupnim jezikom. Uspešni Dunaj? Da se Dunaj te ..nevarnosti" dobro zaveda, ni novo. Neštetokrat smo poročali, da vidi v sosvetu ustanovo, s katero skuša uveljavljati načelo: čim bolj bodo narodne skupnosti odvisne od vlade, tem lažje bo vlada preprečila, da ji bodo delale težave. Zato je že doslej skrbno pazila, da ima nad sosvetom vso kontrolo. Novo tudi ni, zakaj je ta dunajska taktika bolj ali manj uspešna. Če ne bi bili razdvojeni, Dunaj ne bi mogel izigravati ene organizacije proti drugi. Skupnega zastopstva proti skupnemu zastopstvu se pač že zgolj fizično ne da izigravati. Tako pa je Dunaj zelo vesel, da se narodna skupnost utaplja v razdvojenosti. Zato bo še naprej pridno skrbel, da mu bodo pri tem aktivno pomagali nekateri slovenski funkcionarji s predsednikom sosveta na čelu. Predvsem pa bo vse pod-vzel, da bi se notranjepolitične razmere narodne skupnosti tudi v prihodnje nič ne spremenile. Torej bo odvisno izključno od narodne skupnosti same, ali bo znala vzeti stvar v lastne roke. Osnovni pogoj za to pa je, da bo pripravljena rešiti vprašanje: kako čimprej odstraniti razdvojenost? Če tega ne bo zmogla, Dunaju prej ali slej sploh ne bo treba več odločati, kaj je interes manjšine - in to povsem upravičeno. Janko Kulmesch □ Vlada dobesedno: »Zvezna vlada mora sama odločati, kaj je skupni interes narodne skupnosti in katere osebe lahko zastopajo ta skupni interes." NSKS je decembra 1998 vložil pri upravnem sodišču pritožbo, ker se ne strinja s sestavom sosveta. Zvezna vlada je k pritožbi zavzela stališče, ki je en sam škandal. V stališču poudarja, da ima samo ona pravico odločati o tem, kaj je v interesu narodne skupnosti. Podpredsednik sosveta mag. Rudi Vouk: „Kaj takega od leta 1955 naprej še nismo slišali. Če bi obveljalo stališče vlade, bi to pomenilo, da vse zajamčene pravice (uradni jezik, dvojezični vrtci,...) niso v interesu narodne skupnosti in jih zato vlada ni dolžna izpolniti." Nadalje piše vlada v svojem stališču, da je nepomembno, koga zastopajo osrednje organizacije. Doslej je vedno trdila, da bi bila pripravljena rešiti odprta vprašanja, če bi si osrednji □ O osrednjih organizacijah meni avstrijska vlada: „Ali predstavljajo politična in svetovnonazorska mnenja v narodni skupnosti, je nepomembno." organizaciji bili edini. Sedaj prizna, da tega nikoli ni mislila resno, ker sta nepomembni. Vouk: „Vlada pušča odprto, kaj pod narodno skupnostjo sploh pojmuje. Očitno je mnenja, da bi morala v sosvetu upoštevati tudi vindišarje, ker sta osrednji orga- Y#lada ravna kakor nekoč V cesarji: tudi ti so bili prepričani, da smo oni vedo, kaj je dobro za njihove tlačane. mag. Rudi Vouk nizaciji preveč radikalni. Vrhu tega bi lahko nekoč prišla zaključka, da je asimilacija v interesu narodne skupnosti, ker jo hoče večina Slovencev." Vlada pa odreka pravico do zastopstva in članstva v sosvetu tudi štajerskim Slovencem. Pravi, da zastopstva ne potrebuje- □ Rudi Vouk, podpredsednik sosveta: „Če bo upravno sodišče sledilo argumentaciji vlade, mora Narodni svet dokončno izstopiti iz sosveta." jo, ker jih zastopajo koroški Slovenci, pa čeprav sta NSKS in ZSO to vedno zanikala. Na drugi strani je vlada mnenja, da zastopa dobrolska občinska odbornica Christine Piuk interese narodne skupnosti. Kako jih zastopa, je znano: Piukova velja kot ena najbolj zagriženih nasprotnikov dvojezičnega občinskega vrtca v Dobrli vasi. Vouk je poudaril, da je takšno stališče avstrijske vlade enkratni pojav v Evropi. Osnova vsake evropske konvencije o narodnih skupnostih je, da so manjšine subjekt, da torej same odločajo, kaj je v njihovem interesu. Temu nasprotno ima vlada podobno stališče kakor nekoč cesarji: tudi ti so bili prepričani, da samo oni vedo, kaj je dobro za njihove tlačane. Janko Kulmesch „Čimprej skleniti kulturni sporazum" Predsednik Kučan obiskal predsednika Klestila in Fischerja V ospredju srečanja je bila vojna v Jugoslaviji. Po Kučanovih besedah bi Miloševič ob vsem tem, kar je doslej storil svojemu narodu, že zdavnaj odstopil, če bi bil človek demokratičnih in civiliziranih opredelitev. „Očitno razume le trdi jezik sile", tako Kučan. Oba državna predsednika sta se strinjala, da je treba za stabilnost na Balkanu iskati dolgoročno rešitev. V doglednem času naj bi pripravili balkansko konferenco, na kateri bi sodelovale tudi vse prizadete države in se bi ukvarjali z vzroki za nenehne spore na Balkanu. Kratko sta se pogovarjala tudi o avstrijsko-slovenskih odnosih, predvsem kar zadeva vključevanje Slovenije v EU. Kučan in Klestil sta se izrekla tudi za čimprejšnjo sklenitev kulturnega sporazuma. Klestil je Kučanu povedal, da so tudi v dunajskem parlamentu in ne le na Koroškem „resni politiki, ki bodo s težavo še naprej podpirali Slovenijo pri vključevanju v EU, če ne bo prišlo do sklenitve tega sporazuma". Manjšinsko vprašanje je bila tema pogovora, ki ga je Kučan imel s predsednikom parlamenta Fischerjem. Kučana je zanimala usoda zakonskega predloga o novelizaciji člena 19 Državnega temeljnega zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil poslanec Karel Smol-le. Predlog predvideva predvsem pravico obiskovanja otroških vrtcev v materinem jeziku in možnost kolektivne pritožbe za narodno skupnost. Kučan in Fischer sta se dogovorila, da bo Fischer preveril, do kod je predlog zakona prišel v Predsednik Milan Kučan avstrijskem parlamentu, posebej pa se bo o tem pogovoril tudi s slovenskim veleposlanikom Vajglom. O Haiderju je Kučan menil, da bodo dejanja merilo za konkretne odnose, seveda pa si Slovenija želi dobrega soseda. „Se-danje izjave in stališča niso zagotovilo, da bomo imeli dobrega soseda", je poudaril predsednik Republike Slovenije. Janko Kulmesch Predsednik Narodnega sveta Nanti Otip in podpredsednik sosveta mag. Rudi Vouk (desno) sta na tiskovni konferenci informirala slovenske novinarje o aktualnem manjšinjskopolitičnem razvoju. Foto: Fera Gospodarska zveza proti obremenitvi Južne Koroške V tiskovni izjavi se Slovenska gospodarska zveza (SGZ) izreče proti dodatni obremenitvi podjetij, še posebno na južnem Koroškem. Načrtovana cestnina (Road Pricing) za tovornjake bi podjetja dodatno finančno obremenila. „Uvedba cestnine bi povzročila še dodatno obremenitev južne Koroške", tako tajnica SGZ Liza Hobel. Posebno bi zaradi uvedbe cestnine bili prizadeti podjetniki, ki veliko izvažajo, obrt in turizem, ki ima velik pomen v koroškem gospodarstvu. Nerazumljivo je, da bi se naj centralna področja kot npr. mesti Dunaj in Linz izvzela iz načrtovane uvedbe cestnine, gospodarsko obrobni kraji kot južna Koroška pa bi morali plačevati cestnino. Tako so zopet otežkočeni predpogoji za ustvarjanje novih delovnih mest in naselitve podjetij. SGZ bo v zadevi cestnine intervenirala tudi pri ministru Farnleitnerju. Pomoč Kosovu. Predsednik SGZ dr. Matevž Grilc je zadnji teden na srečanju glasbenih šol s Koroške, Slovenije in Primorske Predal 250.000,- šil. za pomoč beguncem s Kosova. Srečanje glasbenih šol je bilo v ORF-centru Ce- lovec. Za begunce so prispevali: 150.000,- uslužbenci in odborniki ZVEZE - Bank, Posojilnic - Bank in Zadrug marketov, 60.000,-včlanjena podjetja v SGZ, 25.000, - Mohorjeva ljudska šola, 8.000, - ljudska šola Šentprimož, preostala vsota je bila nabrana pri koncertu glasbenih šol. I. R. Koroška SPO: Manzenreiter uspel Kako plodno vpliva usklajenost in skupno nastopanje navzven, je dokaz izredni deželni kongres koroških socialdemokratov: novemu predsedniku Manzenreiterju je v. zelo kratkem času uspelo, da je stranka strnila svoje vrste in začela izžarevati spet več optimizma. Njegov govor je bil spretno formuliran. Izpostavil je predvsem naslednja programska težišča: večje upoštevanje žensk, skrb za delovna mesta, pospeševanje nove tehnologije in so- delovanje s sosednjimi regijami. Manjšinskega vprašanja na kongresu niso omenili. Delegati so Manzenreiterja izvolili za predsednika z nepričakovano prepričljivo večino; dobil je nad 94%. Zanimivo pa je bilo, kako so reagirali na kanclerja Klimo, ko je z donečim glasom apeliral nanje, da Haider slej ko prej ni „regie-rungsfahig" (zrel za vladanje): le peščica je to izjavo odobrila z aplavzem. -Kuj- Bernard Sadovnik (levo) je najavil protest na Dunaju proti politiki Herberta Schillerja (desno). KANAL Protesti proti novemu svetniku Herbertu Schillerju Novi deželni svetnik za varstvo okolja Herbert Schiller (SPO) je v pvem intervjuju kot pristojni referent za čiščenje odplak najavil, da ti. „kanalski rebeli" od njega nimajo pričakovati nobenega razumevanja, ker so „zapusti-li pravna tla". Samo občine so po mnenju Schillerja v stanju, da lahko garantirajo čiščenje odplak. Posamezni zadružni projekti kot npr. v Molblingu so že prišli v težave - s tem pa nastajajo spet nove težave za občine, tako Schiller. Tega pa ne bo podpiral. Edino kar hoče Schiller nuditi občinam, je trud za znižanje stroškov za gradnjo kanalizacije ter podaljšanje roka. Schiller: „Do leta 2005 na Koroškem gotovo ne bo možno uresničiti pogojev vodno-pravnega zakona." Protest. Schillerjeve izjave je ostro kritiziral govornik deželne platforme za decen-tralno čiščenje odplak podžupan Bernard Sadovnik, ki je zelo razočaran, da je Schiller s temi izjavami šel v javnost, še preden bi stopil s platformo v dialog. ..Schillerjeve izjave nas potrjujejo v tem, da je treba nadaljevati z obrambnim bojem proti centralnemu kanalu. Schiller bo povzročil eksplozijo stroškov, ki bo podeželje finančno izstradala". Sadovnik je najavil protestne prireditve na Dunaju in v Celovcu. Parlament. Medtem je poslanec Andreas VVabl v parlamentu vložil pisna vprašanja na ministra Moltererja in zahteval mdr. odgovor, kaj bo Molterer ukrenil proti nezakonitim najavam svetnika Schillerja. 4 Kultura Kultura 5 Sprache, Intelligenz und Kunst Na odprtju 7. kulturnih dnevov v VVolfsbergu je Bertram Karl Steiner v svojem govoru podal nekaj misli o jeziku in kulturi, o koroški in slovenski duši. Njegov izvrstni govor objavljamo v celoti. Veliki prijatelj Slovencev - urednik KTZ Bertram KarI Steiner Že sedmič skuša Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade (skupno s KKZ in SPZ) nemškogovoreči koroški javnosti posredovati kulturno bogastvo slovenske narodne skupnosti izven njenega avtohtonega prostora. Tokrat prireja Kulturni teden koroških Slovencev mesto VVolfsberg, ki je s tem prevzelo tudi nalogo sprejema slovenskih kulturnikov (pretekli ponedeljek). Slovenska kultura je bistven del koroške kulture Z leve: Folti in Nanti Čertov, župan Seifried in Hanzi Čertov Im Angesicht von Kunstvver-ken und ihrer Produzenten et-was liber dieselben dozieren zu vvollen, kommt mir sozusagen uberheblich vor. Der Kunstler hat ja, wie Johann, Valentin und Ferdinand Čertov Holz, Acryl, Metali oder Stein, aber eben nicht VVorte gewahlt, um das zu sagen, was er sagen will. Und der Betrachter hat Augen im Kopt, er hat seine Hande, sei-nen Verstand und vor allem seine Seele. Ein Zvviegesprach zwi-schen Kunstvverk und Betrachter kann und darf nicht herbei-geredet vverden. Es handelte sich um eine unzulassige Einmi-schung. VVohl aber laBt sich etwas uber die Umwelt sagen, in der auch diese Arbeiten entstanden sind und die Umstande, unter vvelchen sie hier in Wolfsberg anlaBlich der Kulturwoche der Karntner Slovvenen gezeigt wer-den. Ein interessantes Land Den Gemeinplatz, daB Karn-ten ein schčnes Land ist und so vveiter, uberlassen wir gerne den sonntagsredenden Vertre-tern der heimischen Obrigkei-ten. Schon, meine Damen und Herren, ist es bald wo. Aber Kamten ist zum Gluck tur seine Bevvohner vor allem ein interessantes Land. Und interessant ist es, weil es ein kompliziertes Land ist, kein einfaltiges, wie es die Hausierer gefalschter Volks-dummlichkeiten seit Jahrzehn-ten den Karntner einreden vvollen. Seit Menschengedenken ist in diesem Land in verschiede-nen Sprachen gedacht, ge-schimpft und geliebt vvorden. Das bezieht sich nicht nur auf die Karntner deutscher und slo-vvenischer Zunge. Ich selbst ha-be das Gluck gehabt, im temen Westen Europas, in der Breta-gne zu vvohnen, wo die Leute am Land noch mehr oder weni-ger so miteinander reden, wie die Karntner vor uber 2000 Jah-ren, als von Deutsch oder Slo- wenisch noch keine Rede war, weil beide Sprachen noch gar nicht existierten. Zur Intelligenz gezvvungen Der intime Umgang mit meh-reren Sprachen macht erfah-rungsgemaB intelligent: der Mensch ist gezvvungen, Abstand zu nehmen, von sich selbst, von der stets nickenden Mehrheit. Er ist zur ausgevvogenen Erkennt-nis gezvvungen. Entlarvte Phrasen Die offenbare Panik, vvelche diverse Gruppierungen in Karn-ten ergreift, vvenn sie ein slovve-nisches Wort vernehmen, ist nicht mehr und nicht vveniger als die Sorge dieser Gruppierungen, die Menschen konnten, da sei Lobisser vor, jene vveltlaufi-ge Intelligenz entvvickeln, vvelche die Hamatle-Phrasen der Politiker als das entlarven vvur-den, was sie sind, namlich billig. Die Karntner vvurden sich vor ihrer privilegierten geographi-schen Situation im Herzen Europas nicht mehr furchten, son-dern dieselbe genieBen, auf Deutsch, Slovvenisch, Furla-nisch, als gestandene Zentral-europaer. Als Europaer. Das so herrlich komplizierte, uberhaupt nicht einfatlige Karn-ten hat einen beachtlichen Bei-trag zur europaischen Kultur der Gegenvvart geleistet: Die Maler des Nčtscher Kreises, aber auch ein VVerner Berg sind nicht zufallig in das Land mit doppel-ten Blick auf die Realitat gezo-gen. Maria Lassnig, Kiki Kogel-nik, Ingeborg Bachmann, Peter Turrini, Valentin Oman, Florjan Lipuu, Josef VVinkler, Janko Messner, Andrej Kokot, Hans Kresnik, Alexander Widner, ja und eben ein Cornelius Kolig vviegen vor der Weltzivilisation schvverer, als die Platituden, vvelche mancher unserer Obrig-keiten so leicht uber die Lippen kommen, vvenn es gilt, sich auf Kosten des geistigen Karntens ein paar Grinser zu holen. Passen vvir auf, daB Karntens Kultur kompliziert bleibt und nicht einfaltig vvird. Diversen Ob-rigkeiten vvare es ja ganz recht, vvenn ihre Untertanen verdog-gern vvurden, vvenn sie vor ein bisserl Konzeptkunst, vvie sie Hans Kresnik zeigt, oder vor der kuhlen Asthetik des Kolig-Saa-les gleich ReiBaus nehmen vvurden. Der Diskurs, den manche Karntner Politiker und ihre Oh-renblaser uber Karntens Kultur fuhren, ist, vvie vvir vvissen, von einer intelektuellen und mensch-lichen Unbedarfheit, vvelche die- ses Landes lacherlich macht. Karntens Kultur, Karntens Kunstler, die Karntner haben Besšeres verdient, als ihnen mancher heute veantvvortliche Kulturpolitiker zumutet. Kamten ist kein lobisserscher Zvverggar-ten, sondern ein kompliziertes, intelligentes, vveltoffenes Land mit einer groBartigen Tradition und einer noch schoneren kultu-rellen Zukunft. WENN ES NUR VVILL. Ungeteilte Karntner Seele Die Arbeiten der drei Bruder Čertov, die hier gezeigt vverden, sollen die sogenannten Deutschkarntner daran erinnern, daB es die Ganze, Zvveisprachi-ge, eben die ungeteilte Karntner Seele sein muB, vvenn sie sich auf ihre Erbe berufen. Und um-gekehrt gilt das fur die Karntner slovvenischer Zunge. Bertram Karl Steiner rav tako - to so vsi pou-I—^ darjali - je smisel tega tedna medsebojno sodelovanje. Vsa dosedanja srečanja so potekla v znamenju načela: gradimo mostove, rušimo zidove! Vsakokrat se koščki visokih zidov v koroških glavah deloma zrušijo in vsakokrat se nam, ki spremljamo napore odgovornih uradnikov, zdijo napredki bolj vidni. Dr. Marija Novak-Trampusch je kljub temu realistično uporabila v uvodnem pozdravu besede Pesnika za mir Ericha Frieda: ..Heimat, dich lieben heiBt dich verandern! Še je treba domovino spremeniti, da bo prostor za dvojezično kulturo v glavah in v srcih!" Glasbeni okvir sta tokrat obli- kovali domača Glasbena šola VVolfsberg in prijateljsko povezana slovenska Glasbena šola - ..starejša, zrela dama s nežno mlado deklico" je označila moderatorka Mira Grotschnig-Einspieler posrečeno kombinacijo. „Nežno mlado deklico" so zastopali Nina Popotnig (violina), Rebekka Mesner (kitara), Štefan Reichmann (harmonika) in Nataša Sienčnik (klavir). „Zrela dama" pa je pokazala svojo premoč: od baročnega kvarteta preko romantike in moderne do pravega dobrega jazza smo vse slišali na visoki ravni. V njenem okviru delajo trije orkestri - mladinski orkester je na koncu blestel z moderno izvedbo sodobne glasbe. Letos pripravljajo večerni jazz- koncert open end! Pravi način, tako je nadaljevala dr. Maria Novak-Trampusch, da rušimo zidove še v ušesih in očeh, posebno pa v srcih. Jasno, da so tudi na Koroškem najbolj zavzeti za medsebojno spoznavanje mladi ljudje in umetniki. ..Zlovešči nacionalizem ne sme imeti niti sledu učinka na Koroškem!" - te besede so zvenele vsem zelo aktualne, ne samo pri nas. Tople in obenem realne besede je našel potem župan dr. Gerhard Seifried. Svojo povezanost s Slovenci je kazal na mnogotere načine: Bil je tudi novinar v Sloveniji, ko je tam divjala vojna; v tem času je imel priložnost spoznati Foltija Čerto-va, enega od razstavljajočih umetnikov. Kot besedno igro je uporabljal kratico slovesnega prireditvenega prostora kuss (Kulturstadtsale): nežni dotik dveh narodnih skupin, spoznavanje novega človeka, čeprav v isti hiši, dotik razstavljenih kipov in slik z rokami, očmi, s čustvi in pametjo. Skupna zgodovina, skupna, čeprav tudi boleča, preteklost, predvsem pa skupna prihodnost dveh bogatih kultur v isti domovini - to je smisel, cilj in smoter Kulturnega tedna koroških Slovencev. Deželni glavar dr. Haider je bil napovedan, toda žal ni mogel pravočasno dospeti iz Anglije na Koroško, kot je sicer že napovedal v prejšnjem našem tedniku. Tako je v njegovem imenu prišel na oder za odprtje Kulturnega tedna deželni poslanec mag. Christian Ragger. V zelo lepi potezi, z močno simboliko, je dokazal, da je razumel cilj srečanja dveh kultur, ko je za pravo odprtje poklical na oder slovenskega konzula Jureta Žmavca. Očitno vesel je Jure Žmavc spomnil na povezovalno moč petja, na redno kulturno izmenjavo v prostoru Alpe-Jadran in na plodno kulturno obogatitev med sosednjima narodoma. Podobne misli je izjavil Karl Bertram Steiner, ko je predstavil razstavo slovenskih umetnikov bratov Čertov. Njegov govor objavljamo v celoti. Alojz Angerer AKTUALNI POGOVO ŽUPAN DR. SEIFRIED »Stalni dig je obogatitea Koroško sBSIll Naš tednik: Vprašam mestne manjšine v mestu Wolfs- nega župana, ne bivšega nooerg? vinarja. Ste imeli diskusije al D težave v občinskem svetu zara,cTesJe> da se ie odn?s do Sl°' di slovenskega tedna v VVolfs; cev v zadnjem času zelo bergU? ‘Premenil. Pred kratkim je bil iz- laz ..partizan" še psovka. Od voj-Dr\—Seifried: Ne, nikoli ne v Sloveniji je spoštovanje do Sploh ni bilo dvoma, ali bomNovencev raslo in se je prenes-priredili ta teden in ni bilo mkffo na koroške Slovence. Danes gar, ki bi bil proti. Mogoče j®s med ljudmi manj predsodkov naša prednost, da nismo imedo druge kulture ali jezika in Ijud-direktnih stikov s Slovenci ife so radovedni na drugačno kul-da nismo na dvojezičnerfuro. ozemlju. Verjetno ne more biti ta te-Kakšen je odnos do narodden edini stik s Slovenci na Koroškem. Kako nameravate v prihodnosti poglobiti te stike? Ne bo posebnega težišča v naših odnosih, izmenjava se more razvijati počasi in samoumevno. Gotovo bomo pri ustrezni priliki povabili slovenske skupine k nam in upamo, da bodo Slovenci storili isto. Posebej so mi bili všeč bratje Smrtnik, pa tudi druge možnosti sodelovanja s slovensko kulturo se bodo ponudili ta teden. Hvala za pogovor. A A 6 Rož - Podjuna - Žila V Podroju pri Globasnici je slavil 70-obletnico življenja Šurš Jenšac. Slavljencu ob tem posebnem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. V ponedeljek, 26. aprila 99, je srečal Abrahama Florian Han-scho iz Šmarjete v Rožu. Slavljencu ob tem posebnem življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo vse_ lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi za god, ki ga bo obhajal 4. maja. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zofiji Reinvvald iz Lovank, Alojzu Hoblu iz Šentprimoža in Tomeju Petku iz Stare vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Vidi in Jokeju Logarju iz Cirkovc se je rodil tretji otrok, hčerkica Klara. Vsi sorodniki, prijatelji in znanci - predvsem pa tudi oktet Suha in . KPD Drava srečnima staršema od srca čestitajo, novi zemljanki pa želijo veselja in vso srečo na življenjski poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred kratkim je obhajala 86-let-nico Helena Omač iz Spodnjih Vinar ob Zablaškem jezeru. Čestitke povezujemo z željami, da bi bila zdrava. Minulo nedeljo, 25. aprila, je slavila 65-letnico življenja Lenčka Tschernko iz Libuč. Slavljenki ob polokroglem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in dobrega počutja v družinskem krogu. ČESTITAMO Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V nedeljo, 25. aprila, je obhajala rojstni dan Helena Močnik iz Šmihela. Predsednici Slovenskega društva upokojencev Pliberk od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi člani društva upokojencev Pliberk. 51. rojstni dan. Obema prisrčno čestitamo in želimo obilo osebnega zadovoljstva in sreče. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo mama in ostali bratje in sestre. kreno čestitamo in želimo obilo osebne sreče, zadovoljstva in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo mama ter bratje in sestre z družinami. 15. pomlad je praznovala Janja Prunč iz Mokrij. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Te dni praznuje 50-letnico Hani Kvasnicka z Dunaja, njen brat Florijan Kulmesch iz Vogrč pa Naslednje voščilo je namenjeno Cvetki VVuttej iz Dobrle vasi, ki je slavila 30. pomlad. Slavljenki is- Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Florijanu Dlopstu iz Podgore, Anki Zdovc iz Goselne vasi, Barbari Riedmann s Ponikve pri Pliberku in Alojzu Rosenzopfu iz Breške vasi pri Šmihelu. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Igerc s Ponikve pri Pliberku, ki slavi 75-letni-co življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga V soboto, 1. maja, bo obhajal rojstni dan Toni Miksche iz Plešerke pri Hodišah. Občinskemu odborniku EL in predsedniku SPD Zvezda iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Angeliki Gmeiner, članici pev-sko-instrumentalne skupine iz Žvabeka, ki je minulo nedeljo praznovala rojstni dan. Vse lepo in dobro, predvsem veselja in uspeha na novem delovnem mestu in pri petju ji želijo vse pevke skupine. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Obirskem je slavila 20. pomlad Barbi Novak. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. ČESTITKA TEDNA Čestitke dragemu prijatelju g—^ eželnozborske volitve I 11965. Nekaj časa se je \-J koroška OVP pogajala z vodstvom N S KS, da bi na njeni listi kandidiral na izglednem mestu koroški Slovenec. Predvsem si je tega želel tedanji namestnik deželnega glavarja Thomas Truppe. Za slovenskega kandidata je NSKS predlagal - poleg dr. Reginalda Vospernika in pokojnega ek. sv. Ignaca Domeja - dr. Marka Dum-pelnika. Če bi do kandidature prišlo, bi po vsej verjetnosti bil slovenski kandidat dr. Dumpel-nik. Takrat je bil živinozdravnik v labotskem kraju Reichenfels. Poleg tega je vodil krajevno in okrajno OVP. Iz kandidature ni bilo nič. V stranki Truppe ni mogel prodreti s svojim predlogom, ker so se ponovno uveljavili zagovorniki nemškonacionalne linije. Najbolj sta mu nasprotovala predsednik stranke dr. Schleinzer in ek. sv. Herbert Bacher. NSKS je nato pičli mesec pred volitvami sklenil, da kandidira s samostojno listo (..Koroška volilna skupnost") s pokojnim Mirkom Kumrom-Črčejem na čelu. Dr. Marko Dumpelnik je kandidiral na 3. mestu. Čeprav je ..Koroška volilna skupnost" imela za volilni boj slabi mesec časa, še manj pa denarja, je dosegla zelo lep uspeh - 4272 glasov. Pri tem je dr. Marko Dumpelnik, kmečki sin znane Dumpel-nikove rodbine v Štebnu pri Globasnici, jasno dal razumeti svoje življenjsko politično vodi- 70-letnik - dr. Marko Dumpelnik lo: prednost imajo interesi narodne skupnosti in njena politična samostojnost, ne pa interesi večinskih strank. Po tem se je ravnal tudi leta 1970, ko je kandidiral za samostojno listo v občini Pliberk, poznejšo EL. Zastopal jo je v občinskem svetu, dokler se iz službenih in privatnih razlogov ni preselil v Beljak. Dr. Dumpelnik pa je za svojo izkazano zvestobo narodni skupnosti tudi drago plačal s hudimi telesnimi poškodbami. 18. oktobra 1972, v času, ko je na Koroškem divjal „Ortstafel- sturm", ga je na prostorih podjetja Leitgeb pozno zvečer brutalno napadel (medtem že pokojni) ključavničar H. M. in ga pri tem ozmerjal z naslednjimi besedami: Jaz sem Korošec in Avstrijec, vi pa ste Čuši in izdajalci! Poznam te, videl sem te že trikrat." Ko mu je dr. Dumpelnik ugovarjal, da ga sploh ne pozna in zakaj da ga bije, mu je odgovoril: „Wenn du noch wos sogst, spieB i di am Zaun auf." Prizor je opazovalo dosti delavcev, ki dr. Dumpelni-ku niso hoteli priskočiti na pomoč; Leitgebov vratar pa ni hotel poklicati na pomoč niti žan-darmarije niti rešilnega avta. Preteklo nedeljo, 25. aprila, je dr. Dumpelnik praznoval svoj 70. življenjski jubilej. Upokojenska leta uživa v Mali vasi pri Globasnici, kjer je tesno povezan z domačim kulturnim in političnim življenjem. Slej ko prej z velikim zanimanjem spremlja tudi narodnopolitična dogajanja tako v deželi kakor v Sloveniji. Razpravljati z njim o teh je pravi užitek. Od njega lahko marsikaj zveš in se lahko mnogo naučiš, med drugim zato, ker je odprt in razgledan mož. Poleg tega je navdušen član zelene bratovšči- ne. Dragi Marko, ob Tvojem osebnem prazniku Ti želimo vse najboljše, obilo osebnega zadovolj-sta ter predvsem zdravja. Bog Te živi! Janko Kulmesch PS: Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Enotna lista Globasnica. ( 7 Rož - Podjuna - Žila zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Renate Trampusch iz Dolnje vasi pri Žvabeku bo v soboto, 1. maja, slavila življenjski jubilej - 30. pomlad, članice pevsko-instrumentalne skupine KPD Drava ji želijo obilo sreče in zdravja. Slavljenka v zboru sodeluje od vsega začetka naprej (nad 20 let) in je tudi odbornica društva ter vneta igralka domače igralske skupine. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki slavljenki želi vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Jubilejno obletnico življenja je slavila Marija Stiegl iz Globasnice. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Minuli petek, 23. aprila, je obhajala osebni praznik, 30. pomlad, Michaela Fugger iz Podržce. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi domači in sorodniki. V torek, 4. maja, bo obhajal rojstni dan Peter Bricman iz Strpne vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se Pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Katarini Kolich iz Železne Kaple, ki je obhajala 81-obletnico življenja. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na rpbnoga zdrava in milosti polna leta. čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Pred nedavnim je praznovala rojstni dan Simona Rovšek iz Holbič pri Skofičah. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Osebi praznik je obhajal tudi Stanko Vavti iz Šmihela, Tajniku Slovenskega društva upokojencev Pliberk iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi člani društva upokojencev. „ Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Toniju Krušicu iz Velinje vasi, Lubu Urbaj-su iz Žoprač in Ani Wolf iz Šentjakoba. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Drugi teden bo obhajala 50-letnico šonja Kaki iz Loga ob Vrbskem jeze-fu- Zvesti bralki NT za zlati življenjski jubilej od srca čestitamo. Želimo ji vse najboljše. Iskreno čestitamo tudi hčerki Nadji za 20-letnico. Želimo ji obilo uspeha pri študiju in vso srečo življenju. Obema slavljenkama kličemo na mnoga leta! RUTE PRI BISTRICI Zelo je ljubila tudi čebele Jožica Pečnik, pd. Žagarjeva, je 23. aprila umrla v 67. življenjskem letu. Duša šmihelskih čebelarjev Jožica Pečnik (druga z leve) v družbi predsednika Čebelarske zveze Slovenije Lojzeta Peterleta (desno) in ravnatelja Mirka Srienca (levo). Rodila se je 21. februarja v Potočah. Svoja mladinska leta je preživela v Sloveniji. Nekaj časa je obiskovala tudi gimnazijo na Ravnah, kjer jo je mdr. poučeval prof. Janko Messner. Njena tesna povezanost s slovenskimi rojaki na avstrijski strani meje je imela posledico, da je bistriška občina postala njena druga domovina. Leta 1954 se je poročila z Biclnovim sinom Jožefom Pečnikom, ki je na Rutah podedoval Žagarjevo kmetijo. Rodila mu je sina Marjana in hčerko Marino. Kot žena odločne volje in polna energij je skupno z možem skrbela za dom in družino. Na žalost pa je leta 1995 Žagarjeve prizadela huda bolečina - oče Jožef se je za vedno poslovil iz solzne doline in odšel v večnost, v raj večnega veselja. Jožica Pečnik je v mladih letih kot igralka sodelovala pri kulturnem društvu Peca. Predvsem pa je bila čebelarka z dušo in telesom. Leta 1966, ko je postal predsednik šmihelske-ga čebelarskega društva Lukej Boročnik, pd. Brdnik iz Podkraja, je prevzela nalogo tajnice. Opravljala jo je celih 30 let. Zelo dobro je sodelovala mdr. z bivšim šmihelskim dekanom Kristom Sriencem. S svojim podjetnim načinom je napravila iz čebelarskega društva ustanovo, katere tudi najvišji dežel- ni in občinski politiki niso mogli prezreti. Nepozabna je mogočna manifestacija ob 70-letnici društva leta 1991, katere se je udeležil tudi tedanji predsednik slovenske vlade in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, deželni glavar Haider pa je prevzel častno pokroviteljstvo. Še posebej je Žagarjevi Jožici bilo pri srcu sodelovanje s čebelarskimi društvi v Sloveniji. Na njeno pobudo so se Šmi-helčani pobratili s kar štirimi društvi onstran meje: s čebelarji iz Žalca, Zagorja, Maribora in z Raven na Koroškem. Formalno so pobratenje udejanili v obliki koordinacijskega odbora, Jožica Pečnik pa mu je predsedovala do svoje smrti. Pogrebna svečanost (vodil jo je župnik Franc Kramberger, pevsko so jo olepšali domači cerkveni pevci) je bila preteklo nedeljo, 25. aprila. Nepregledna množica žalnih gostov jo je pospremila na njeni zadnji zemeljski poti na šmihelsko pokopališče. Besede slovesa sta spregovorila član občinskega pred-stojništva Andrej VVakounig in sedanji predsednik šmihelskih čebelarjev Anzej Bricman. Žagarjevo Jožico bomo ohranili v lepem spominu. Vsem žalujočim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch ZGORNJA VESCA Rutarjevi Hildi v trajno slovo Jutri, 1. maja, bi morala obhajati svojo 70-letnico. Priprave so bile v polnem teku, veselje, da lahko praznujejo z mamo, babico, svakinjo in taščo visoki življenjski jubilej, nadvse veliko. Pa je prišlo čisto drugače: v sredo, 21. aprila, jo je vnuk Miša našel mrtvo v njeni hiši. Poslovila se je tiho in mirno -kakor je bila mirna njena življenjska narava. Rojstni kraj Hilde Einspieler, roj. Jurič, so bile Loče pri Šentilju. Svojega življenjskega sopotnika je našla v Hanziju Einspielerju v Zgornji vesci. Ustvarila sta si dom, kateremu so do- mačini dali ime pri Rutarju, in družino. Rodila mu je sinova Mihija in Hanzija ter hčerko Milko. Družina ji je pomenila vse, zanjo je skrbela z vso materinsko ljubeznijo. Njena velika ljubezen je prav tako veljala slovenski narodni skupnosti; kot nadvse narodno zavedna mati je te vrednote posredovala tudi svojim otrokom. Toda življenje ji ni prinašalo samo srečnih trenutkov, temveč tudi krute in bridke udarce. Pred sedmimi leti se je njen sin Mihi smrtno ponesrečil z motornim kolesom, nekaj let pozneje pa njen mož Hanzi z gose- ničarjem (Schubraupe). Delal je pri podjetju ASDAG in moral služiti kruh po celi Avstriji. Pogrebna svečanost za Rutarjevo Hildo je bila pretekli petek, 23. aprila, na bilčovškem pokopališču. Vodil jo je šentjakobski župnik Jurij Buch skupno z dekanom Poldejem Kasslom. Olepšali so jo domači pevci Vaščane pojo. Naj se Rutarjeva Hilda mirno odpočije v domači zemlji. Sinu Hanziju in hčerki Milki z družinama ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Janko Kulmesch 8 Reportaža Reportaža CELOVEC/SLOVENSKA GIMNAZIJA Uspeli koncert za »Sosed v stiski” Na petkovem dobrodelnem koncertu so zbrali nad 66.000 šilingov za Kosovo. Šolska skupnost na ZG/ZRG za Slovence je priredila dobrodelni koncert za akcijo Sosed v stiski: Kosovo - Avstrijci pomagajo - Nachbar in Not. V kratkem času je uspelo organizatorjem, na čelu mag. Marica Mlet-schnig, postaviti na noge zelo uspeli koncert. V pozdravnih besedah je ravnatelj dr. Reginald Vospernik pozdravil publiko in apeliral na njeno dobrosrčnost. Vsi nemočni spremljamo dogodke na Kosovu in nihče ne more ostati brezbrižen ob teh dogajanjih. Na šoli so že zbrali okoli 40.000 šilingov za Kosovo in s tem koncertom bi radi to vsoto še povečali. Ravnatelj se je zahvalil pri vseh nastopajočih in organizatorjih za svojo nesebičnost in pripravljenost. Na dobrodelnem koncertu so nastopili Ansambel ZG/ZRG za Slovence (zborovodja mag. Roman Verdel), Mešani mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence (zborovodja mag. Stanko Polzer), MoPZ iz Bilčovsa (zborovodja mag. Mirko Lauseg-ger), MePZ "Bilka" iz Bilčovsa (zborovodja Irena Kosmač), Vaščane pojo iz Zgornje vesce (zborovodja mag. Jožko Kovačič), Dekliški zbor Višje šole za gospodarske poklice iz Šempetra, MePZ "Rož" (zborovodja Lajko Milisavljevič) in MePz "Danica" iz Šentprimoža (zborovodja mag. Stanko Polzer). Pred zaključno pesmijo se je ravnatelj dr. Vospernik zahvalil vsem, da so pogumno odprli srce in denarnice. Posebna zahvala je veljala tudi kulturnemu društvu Danica in Enotni listi, ki sta s svojim zneskom podprla to akcijo. Ravnatelj je vsoto v višini več kot 66.000 šilingov predal vodji Slovenskih sporedov ORF Mirku Bogataju. S skupno pesmijo pa si je marskido na tihem zaželel, da bodo na Kosovu kmalu spet za-zelenele lipe. Nastopajoče in občinstvo so nato povabili na skromno malico, kot je bilo primerno večeru. G. F. Med posameznimi nastopi zborov so dijakinje in dijaki v obeh deželnih jezikih podali svoje misli o vojni. Vojna je črn oblak na modrem nebu, ki zakriva sonce. Vojna je kakor blisk, ki razcepi drevo. Vojna je kakor toča, ki uniči vso rast. Vojna je plaz, ki vse zasuje. Vojna je suša, ki izčrpa vso vodo. Vojna je mešan veter, ki odnese zavetju streho. Vojna je dež, ki povzroča poplave. Vojna je čakanje na mavrico, ki obeta konec neurja. Vojna je, ko poje življenje žalostinko. Vojna je, ko sesed sosedu ne zaupa več. Vojna je, ko ne dovoliš človeku biti človek. Vojna je, ko vladuje človek nad človekom. Vojna je boj, katerega žrtev je človek. PELI SO V DOBER NAMEN Nad 300 otrok nodru šmihelske farndvorane Srečanje otroških in mladinskih zboriSkupni nastop eno-in dvojezičnih otrok pliberškega vrtca. Šmihelska farna dvorana ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev podjunskega Srečanja otroških in mladinskih zborov. Mnogi udeleženci so menili, da bi športna dvorana v Kulturnem domu Pliberk ali šmihelska ljudska šola bila primernejši prireditveni prostor. To je bil tudi prvotni načrt Krščanske kulturne zveze, prireditelja koncerta. Tajnik KKZ Nužej Tol-maier NAŠEMU TEDNIKU: „Do-govorili smo se, da bi bil koncert v športni dvorani KD Pliberk, vendar nato do tega ni prišlo, ker je bila na isti dan prireditev Športnega kluba Aich/Dob. Zahvaljujem se Šmihelčanom, da so nam hitro priskočili na pomoč in nas sprejeli v farno dvorano. Pliberčanom pa želim, da bi čim prej dobilo sredstva za dovršitev Kulturnega doma." Kljub prostorskim težavam je srečanje mladih pevk in pevcev Otroški zbor S PD Danica iz Šentprimoža vodita Tanja Štern in Barbara Mistelbauer odlično uspelo. Skupine, ki so prišle iz Podjune, Celovca in z Radiš, so večinoma številčno močne (tako imata npr. globaški „Živ-žav" in pliberška Mlada Podjuna vsaka nad 50 članov), vse pa so se izžarevale pristno veselje do petja in muziciranja. Preden so skupine pokazale, kaj znajo, jih je_ v imenu prirediteljev (KKZ, KPD Šmihel, Slovenski sporedi ORF) pozdravila predsednica šmihelskega prosvetnega društva Micka Opetnik. Nastopajočim in njihovim voditeljicam je izrekla vso priznanje za njihovo pomembno delo. Hkrati je poudarila: „Naša želja naj bi bila, da bi imeli čim več prijetnih celic - družin, kjer se še pogovarjajo slovensko." Prijetno presenečenje pa je bil tudi nastop občinskega otroškega vrtca Pliberk. Znano je, da ima vrtec tri skupine, od teh dve dvojezični. Enojezično vodi Adelheid Gril, dvojezični pa Trau-di Rudolf in Marlies Muller. Pomagajo jim Marija Moser, Ines VVallner, Veronika Krausler in Marija Sourij. V Šmihelu so otroci nastopili skupno - člani tako enojezične kakor dvojezičnih skupin. Zapeli so trojezično, njihov nastop pa je bil tako sproščen, kakor da bi hoteli sporočiti: Glejte, za nas ..enakopravno sožitje” nista neki lepi besedi, temveč se nam zdi samoumevno. Srečanje je bilo namenjeno zbiralni akciji "Sosed v stiski". Skupna vsota darov je znašala 25.800,- šilingov. -Kuj- Šmihelska farna dvorana je bi/a premajhna, da bi lahko sprejeta vse obiskovalce pevskega srečanja. Slike: NT/Fera Mlada Podjuna iz Pliberka (vodi Otroška skupina SPD Radiše Povezovalec koncerta Niko Kupper v pogovoru z mlado pevko in Vera Sadjak) (vodi Tatjana Toimaier) muzikantko Alino Logar iz Čirkovč. Živ-žav - skorajda 60-članski otroški zbor iz Globasnice, ki Otroški zbor Srce iz Dobrle vasi pod Dagmar Prasenc vodi otroški ga vodi Milena Hudi. vodstvom Barbare Sienčnik zbor „Katarina ” iz Šmihela. iz Celovca je prišel v Šmihel šolski zbor Mohorjeve ljudske šote pod ^'Pov cvet - otroška skupina iz Velikovca vodstvom Tatjane Toimaier. pod vodstvom Mili Kunčič. Pliberški otroški vrtec (vodita Traudi Ru- „Starejšo ” mladino je zastopala dekliška skupina dolf in Heidemarie Grili) „ S tem ” iz Globasnice (vodi Anica Hud!) 10 Razno Predstavitev Jožefinskih zemljevidov v Šmihelu V torek, 20. aprila je bila v Šmihelu dobro obiskana predstavitev publikacije (4 zvezki) o starih zemljevidih pod naslovom »Šmihel in drugi kraji Južne Koroške ter Slovenija pred 200 leti", na katero je vabilo KPD Šmihel. Predstavil jo je dr. Vinko Rajšp, predstojnik zgodovinskega inštituta Milko Kos pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za poslušalce so bile zanimive predvsem tiste karte, ki so kazale obmejno območje Slovenije in Avstrije.Tako_ so v publika-cijo vključeni tudi kraji okoli Beljaka, Železne Kaple in Šmihela. Pri predstavitvi je sodeloval dr. Miroslav Polzer, vodja ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo. V svojem prispevku je poudaril, da so lahko te karte, ki so bile izdelane za vojaške namene in so bile zato dolga desetletja prikrita javnosti, danes na veliko načinov koristne za civilne in miroljubne namene. Publikacijo lahko naročite pri Avstrijskem inštitutu za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana, Zavetiška 5 (tel.:00386-61-1233 571). Zvezek stane 850 ATS. Z leve: dr. Rejšp, župnik Kramberger, Lenčka Budin, dr. Miro Polzer in Bernarda Srienz. Foto: NT/Fera C- >KF. tv s ve Z« d; Vc ro te ni sk PC m tir PISMI BRALCEV ZE Cenjeno uredništvo! Avstrijska televizija, 8. februar 1999, „Treffpunkt Karaten”. Kar eno celo uro so obravnavali temo »Burschenschaf-ten”. To pa se mi je zdelo malo odveč. Pa sem napisal „Pismo bralca” na Kleine Zeitung. To pa je bilo »Kleine Zeitung” odveč. Ta mi je napisala priložen odgovor. Kleine Zeitung sem sicer spet napisal odgovor, obenem pa abonma »Kleine Zeitung” storniral. Kljub temu bi prosil, da obe priloženi pismi objavite v NAŠEM TEDNIKU. 1. Ich bitte um Veroffentlichung nachstehenden Leserbriefes: »Karnten - die Hofburg des DEUTSCHTUMS” Die Sendung am 8. 2. 1999 im ORF2 »Treffpunkt Karnten", Thema »Burschenschaften” veranlaBt mich, dazu einige Zeilen zu schreiben, um damit etwas Dampf abzulassen. VVenn man bel einem Seminar (osterreichvveit) auf das Phanomen KARNTEN zu sprechen kommt, da wird man allgemein belachelt - die uber-triebene Heimatliebe der Hei-matverbande und die Doppel-gleisigkeit der Karntner Slovve- nen. DaB Burschenschaften und diverse Verbande in Karnten eine so vvichtige Rolle spielen, ist bei diesem »vergifteten Klima” nicht vervvunderlich. Dies alles gibt einem »durchschnitli-chen” Karntner schon zu den-ken. »Treffpunkt Karnten” »Dober dan Koroška” - „Will-kommen Osterreich”! Es mogen die Vernunft und das Zusammengehorigkeitsge-fiihl siegen. In dem Sinne alles G ute! Friedrich Mak, Zell-Freibach 51 Odgovor Kleien Zeitung: Sehr geehrter Herr Mak! Wir bedanken uns fur die Zu-sendung Ihres Leserbriefes vom 16. 2. 1999 zum Thema »Karnten - Die Hofburg Deutschtums”. Da wir taglich eine grč Bere Zahl an Leserbriefen erhalten, aber nur liber ein bestimmtes Platzangebot verfugen, sind wir gezvvungen, eine Ausvvahl zu treffen. Wir bitten Sie daher um Ihr Verstandnis, daB wir Ihren Le-serbrief diesmal aus Platzgrun-den nicht vervvenderi konnen. Mit freundlichen Grufien! Andrea Bergmann 2. Moj odgovor: Betrifft: Sofortige Kundigung des Abonnements Ihres Blattes - Platzmangel! Ich leide ebenfalls unter Platzmangel. Der Grund ist namlich folgender: Ich habe einfach zu viele Karntner Ta-ges- und Wochenzeitungen abonniert - an Tageszeitun-gen: Ihre Kleine Zeitung sovvie Die Karntner Tageszeitung, die beiden slovvenischen VVochen-zeitungen NAŠ TEDNIK und Slovenski vestnik; dazu kom-men noch die Abonnements der religiosen slovvenischen Monatszeitschrift Družina in dom, sovvie die Zeitschrift »Rea-der's Digest” von Das Beste. Nicht zu vergessen die tagliche Reklame - und das gleich dop-pelt (Schule als Haushalt und zu Hause). Also eine reichliche Pa-lette. DaB da einem einfach zu viel wird, muB doch verstandlich erscheinen. Zwei Dinge haben mich also in letzter Zeit schon etvvas schockiert: Die Ansichten Ihres Blattes sovvie das Ergebnis der unlangst durchgefuhrten Land-tagswahl. Sind meine Ansichten und die ergriffenen MaB-nahmen also vervvunderlich? Ich hoffe, damit geniige ge-tan zu haben und verbleibe mit vorzuglicher Hochachtung. Friedrich Mak, Zell-Pfarre 51 Nekaj besed o „serioznosti” Sc gc Odločil sem se, da ne bom več odgovarjal na namigovanja in podtika-vanja glede Kulturnega doma v Pliberku. Te moje odločitve pa naj razni kritiki ne jemeljejo kot strah ali slabost. Vem za ozadja teh kritikov, ki po večini mislijo, da so nezmotljivi in neoporečni v svojem delu. Odgovorov na to ne bom pisal, ker moram opravljati važnejša dela. Šveda pa bomo hvaležni za vse nasvete in pobude, ker vemo, da »več ljudi tudi več ve". Poudarjam, da za nas ni problem predložiti še več detajliranih načrtov, ker imamo vse potrebne podlage. Po izjavah nekaterih članov sosveta mi je znano, da so v nekem drugem primeru dodelili podporo, ne da bi predložili detajliranega načrta. Mislim, da je j,definicijo" naše dejavnosti iznašel »tovariš", ki se najbrž ima za „SIR"-a. Vse, kar je okrog njega, je „SIR-ovsko" ali seriozno, vse drugo pa narobe ali neseriozno. Vsi, ki se hočejo prepričati o napredku gradnje Kulturnega doma, so v Pliberku dobrodošli. Dobili pa bodo tudi potrebne informacije, ker nimamo ničesar prikrivati. Jasno pa povem, da odklanjamo razgovore, ki imajo priokus zasliševanja. V interesu pomiritve te zadeve, ki nam je vsem potrebna, je to moje zadnje pismo o tej problematiki. Prosim za razumevanje! ek. sv. Fric Kumer, Blato m 5> E CT CL 3- B Razno J i- t- i- ii i- ki n y n a )- di Tl A 0 ni ■ir j- J- ■ž g D, 3' ,0 :o a- |0 3' ki ie y r, o Uveljavljanje - umikanje Disertacija o manjšinskem problemu v luči psihoanalize: Nova spoznanja o trenutnem položaju koroških Slovencev? Dr. Hildegard Oraže, mlada Borovljanka in doktorica psihologije, se je lotila v svoji disertaciji Manjšinske problematike. Njen glavni način raziskovanja je Psihološka analiza, metoda, ki jo uporabljajo predvsem v anglo-ameriškem prostoru in velja seveda za vse manjšine po svetu. Zelo preprosto bi lahko rekli, da znanstveno delo obravnava občutke človeka, ki živi v na-r°dni manjšini, njegov odnos do ,ega položaja, do soseda, narodnjaka in do predstavnika večinskega naroda. Disertantka je razposlala posebne vprašalnike samo zastopnikom manjšine - tiskar, ki so se sami priznali kot člani narodne skupnosti. Od pribl. 300 vprašalnikov je dobila 97 na-23j; dodatno je spraševala še 22 sogovornikov. Na podlagi teh odgovorov je preučevala človeka na Južnem Koroškem v njegovem trenutnem socialnem in političnem položaju. Njene teze in vprašanja: 1. Položaj manjšine obremeni človeka. Vprašanja se pojavijo: Kako je prišel človek v tak položaj? So krivi zunanji dejavniki (usoda) ali je človek sam svoje sreče kovač? Ali se človek, potisnjen ob zid Karavank, lahko še spoštuje? Kako ga vidijo člani lastne družine, kako ga cenijo kolegi na delovnem mestu? 2. Kako premagujemo izključevanje? Ali se delam, kot da se ne zanimam, se branim, se pogovarjam, veliko razmišljam o tem, ali sem tako prizadet, da najraje molčim. Torej obstajata dva tipa človeka: ali se pogumno branim ali prestrašeno molčim? Uveljavljanje prekriva včasih strah in ob- remenjenost, umik je znak socialnega pritiska. Dr. Oraže je govorila o verbalnem nasilju (ta obstaja v obliki medsebojnih odnosov, v pogovoru od človeka do človeka) in o strukturnem nasilju (tega je vsako leto manj). 3. Osebno počutje: Kdor se skuša uveljaviti, se bolje počuti kakor tisti, ki se umika. 4. Starostne razlike: Starejši, manj izobraženi, kažejo manj samospoštovanja, mlajši, bolj izobraženi, so bolj samozavestni. Povzetek: Zdi se nam, da se je v zadnjem času položaj narodne manjšine spremenil. Iz strukturne analize sledi, da je teoretični pritisk manjši, dejansko se pa kaže diskriminacija vsak dan, v medsebojnih odnosih, v osebnem počutju prizadetih. Alojz Angerer GLEDALIŠKA PREDSTAVA Vogrče pričakujejo Desetega brata Krstna predstava bo v petek, 18. junija, na prostem. V Vogrčah ne pomnijo, da bi kdaj imeli gledališko igro na prostem. Zato bo 18. junij za Vogrjane zgodovinski dan: uprizorili bodo Desetega brata na prostem pred župniščem. Prireditelj je domače kulturno društvo. Pobudnik in duša projekta Lojz Kerbitz NAŠEMU TEDNIKU: „Nasto-pilo bo okoli 60 igralcev, pri pripravah pa sodeluje skoraj cela vas. Tudi igralci prihajajo v glavnem iz Vogrč." Dejansko je navdušenje domačinov izredno. ..Dosegli smo", tako Kerbitz, ..predvsem tudi to, da se vsa vas še bolj združuje. To je zelo razveseljivo." Z vajami so - pod vodstvom režiserja Francija Končana -začeli že takoj po božiču; redno vadijo dvakrat na teden. Tudi ostala dela, od izdelave rekvizitov, odra in kostumov pa do priprave posebne brošure so v polnem teku. Vsekakor bo Deseti brat bo za Vogrjane veliko doživetje. Pa ne samo zanje - temveč tudi za gledalce, ki jih Kulturno društvo Vogrče že danes prisrčno vabi na krstno predstavo. -Kuj- Lojz Kerbitz z odrskim načrtom, ki ga je izdelal Tone Štern. 11 OB ROBU Bore malo 1. Kar nam je mlada doktorica psihologije tisti večer v Tinjah povedala, ko nam je predstavila svojo disertacjo, je bilo bore malo. Podlaga (97 odgovorov, 23 intervjujev) je šibka za dokončne rezultate, anketiranci niso prava slika narodne manjšine. 2. Raziskave so sicer znanstveno utemeljene, toda tako splošne, da nam nič novega ne povejo. Podobne ugotovitve poznamo iz drugih analiz. Znanstveno delo ne upošteva konkretnih koroških razmer; vsaj to, kar smo zvedeli ob predstavitvi, ne vsebuje ne zgodovinsko-politič-nega položaja ne morebitnih zaključkov. 3. Čemu že spet ugotovitve dejanskega položaja narodne manjšine oziroma celo same osebne občutke posameznih? Komu pomagajo? Ali so sploh sposobne spremeniti manjšinsko obremenitev ali zmanjšati pritisk večinskega soseda? Veliko odprtih vprašanj, s katerimi se bo treba še ukvarjati, tudi s psihološkega vidika in bolj obsežno. A. A. KOTMARA VAS_____________ Po osmih letih je spet bila birma v cerkvi sv. Jurija Minulo nedeljo, 25. aprila 1999, na praznik sv. Marka, je bila po osmih letih v cerkvi sv. Jurija v Kotmari vasi spet sv. birma; delil jo je škofijski kancler Mihael Krištof. Škofovega zastopnika so pozdravili župnik Maks Michor, Hanzi VVaschnig, pd. Glažar v Ča-horčah, v imenu župnijskega sveta, župan Thomas Gorit-schnig, Rudi Koscher v imenu gasilcev in ravnateljica ljudske šole VValpurga Janša. V pozdrav sta zapela zbor in mladinska skupina. Birmancev je prišlo veliko število od blizu in daleč. Popoldne je bila blagoslovitev otrok; pri tem obredu je tudi sodelovala skupina občinskega otroškega vrtca (v Kotmari vasi ga vodi Caritas). RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 30. aprila 18.10-19.00 Utrip kulture T E D E N SOBOTA, 1. maja 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 2. maja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 18.00 -18.30 ev. Od pesmi do pesmi, od srca do srca PONED., 3. maja 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 4. maja V 18.10-19.00 Otroška oddaja. O R F SREDA, 5. maja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21. 04 Večerna oddaja - Koncert glasbenih šol 2. del ČETRTEK, 6. maja 18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila B)/&Gga NEDELJA, 2. maja '99,13.30 PONEDELJEK, 26. aprila 1999 ORF 2, ob 3. 05_______ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Srečanje mladinskih zborov -300 otrok je pelo na drugem koncertu KKZ v Šmihelu • 7. kulturni teden koroških Slovencev v VVolfsbergu • Dokumentacija dialektov ob primeru „orodja“ in „sani“. • Kaj takega: Bilčovščani na strokovni ekskurziji. • Nikoli pozabiti: Spominska knjiga pregnanstvu sedaj tudi v nemškem prevodu. • Odločitev v prvenstvu: Odbojkarji SK Aich/Dob pred sezonskim ciljem. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at 30. petek! aprila 199U Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC Od ponedeljka do petka: 10.00 Kalejdoskop 12.10 Divan (glasba) 13.00 Magazin: Alpe-Adria (ponedeljek), V pogovoru (torek), Po Koroškem (sreda), Kultura (petek), Die Welt ein Dorf (sob.) 18.00 Glasba (torek: šport; četrtek: Šoja) 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay tuned (14-dnev- no) 20.00 Glasba: Take the jazz train (poned.), ob 23.00 Nachtfalter, Ruff Radio (sre.), ob 22.00 Mad Force, Musič for the masses (čet), So- RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 undcheck (pet.), Jugo rock (sob.), ob 22.00 Klub Karate, Sunday loops (ned.), ob 22.00 Forthose about to rock Sobota: 10.00 Forum 11.30 Campus radio (14-dnevno),18.00 100 dB Nedelja: 10.00 Evropa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna (ponovitev ob torkih 22.00) RADIO C vian (Celovec), lrony offate i (Borovlje), Dandelion (Pod- k juna), Baby can dance k (Ljubljana) Č Vabijo: Dijaki TAK in V Slovenske gimnazije ŠENTJANŽ Andrea Handler „Auszeit“ n (Zakaj si mož in žena neiz- „ ogibno žreta živce?) F Čas: ob 20. uri k Kraj: v k & k centru b Vabi: SPD Šentjanž K C Sobota, 8. maja ŠKOFIČE 1 Klavirski koncert Tonija § Kernjaka IV Kraj: v ljudski šoli K Čas: ob 20. uri C Vabi: SPD Edinost V I i C n č PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE BEGUNJE Razstava slik in preorisb Vena Dolenca Kraj: v galeriji Avsenik ŠENTJANŽ Razstava risb in objektov Milana Eriča Kraj: v k & k centru BOROVLJE Šmarješki umetniki v Posojilnici - Bank Razstavljajo: Sophie Jaklitsch, Denise Korenjak, Maria Mlečnik-Olinovvetz, Čebelarsko društvo Šmarjeta, družina VVinfried Dareb, Max VVernig, Ljudska šola Šmarjeta Razstava je odprta med poslovnim časom v kletni dvorani Posojilnice - Bank Borovlje. BILČOVS Elisabeth Kos-Kravagna in Joži Metschina: ..Veselje z ustvarjanjem" Kraj: v Posojilnici -Bank. Razstava je na ogled med poslovnim časom Posojilnice - Bank. TINJE Drevo življenja. Razstavlja: Tony Nvvachuk-wu iz Nigerije Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. ROŽEK Caroline „Vogelfrei“ Kraj: v galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 22. maja 1999 od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru. Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/51 25 28 *24 Fax: 0463/51 25 28* 22 ŽITARA VAS Vigredni koncert Kraj: v KUMST-u “fgas: ob 20. uri tan Vabi: SPD Trta tri- POBRLA VAS Materinska proslava Nastopajo: domači otroški zbor, učenci glasbene šole Dobrla vas Kraj: v Kulturnem domu Cas: ob 17. uri Vabi: SPD Srce ate ŽELEZNA KAPLA id- Materinska proslava Kraj: v farni dvorani cas: ob 19. uri Vabi: SPD Zarja PODEN , Razstavi: ..Soteska Čepa rit nekoč in danes" ter z- »Kmečko orodje za zimo" Razstavi bo odprl župan H. Krainer; za glasbeni okvir bodo skrbeli domači pevci Kraj: v gostilni Lausegger Cas: ob 16. uri t SELE - KOT Materinska proslava j$raj: v ljudski šoli pas: ob 14. uri Vabi: SPD Hermann Velik °dprtje razstave Kristija-?a Sadnikarja: ..Barva in čopič" £raj: v Tinjskem domu Cas: ob 20. uri Ckvirni program: pevska skupina NOMOS iz Škocija-na Vabi: Dom v Tinjah Sreda, 12. maja BOROVLJE Selški dnevi Kraj: v Posojilnici - Bank Čas: ob 18. uri TINJE Predavanje: Razpad Jugoslavije in slovenska osamosvojitev Predava: dr. mag. Anton Kumer Kraj: v Tinjskem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Dom v Tinjah Četrtek, 13. maja REBRCA Otroški dan ..Človek, Ti si enkraten" Spored: 10.30 zbiranje, 11.00 sv. maša, 12.00 kosilo, 13.00 - 15.00 delavnice, 16.00 zaključek Kraj: v Mladinskem centru Vabi: Katoliška otroška mladina Petek, 14. maja LJUBLJANA Kantata: Žena-mati (Ro-pitz/Rebula) Kraj: v Ljubljanski stolnici Vabijo: KKZ, Ljubljanska stolnica, Klub koroških Slovencev v Ljubljani ŠENTJAKOB Koncert Primus Sitter - fi- ve Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabi: SPD Rož in SPZ Sobota, 15. maja ŠENTJAKOB Kantata: Žena-mati (Ro-pitz/Rebula) Kraj: v farni cerkvi _ Vabijo: KKZ, fara Šentjakob, SPD Rož Nedelja, 16. maja ŠMIHEL Kantata: Žena-mati (Ro-pitz/Rebula) Kraj: v farni cerkvi Vabijo: KKZ, KPD Šmihel, MePZ Gorotan Sobota, 29. maja OBIRSKO - SALZBURG Društveni izlet (Ogled mesta Salzburg) Odhod: ob 5. 30 Kraj: pri Kovaču Prijave sprejema Franci Ha-derlap (tel. 8417) Vabi: ŠPD Valentin Po-lanšek Nedelja, 30. maja ŠENTJANŽ „Von Čtzi bis Big Bruno (Helena Verdel in Andreas Pittler na satirični način prikazujeta avstr, zgodovino) Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Kulturni dnevi koroških Slovencev v VVolfsbergu Ponedeljek, 3.5.1999, ob 19.30 uri - Grad Silberberg Orig. Nachbarn Duo Peter RAAB (simfoneta) in Rolf HOLUB (tenorski rog) „Das Dreiviertelprogramm" Torek, 4.5.1999, ob 19.30 uri - Mestna hiša - Slavnostna dvorana Zborovski koncert - Sodelujejo: Oktet Suha, zbor AGV Frant-schach, zbor Singkreis Wolfs-berg, Mešani pevski zbor Ra-diše Razstava del bratov Čertov je odprta do 14.5.1999! (po-pe 8.00-18.00) Potovanje z ladjo od St. Peterburga do Moskve Čas: od 18. do 28. julija 1999 Cena: 20.000 šil + viza + taksa na letališču Storitve: polet iz Celovca do St. Peterburga, polni penzion na ladji, dvoposteljne kabine na glavnem krovu, izleti in ogledi, polet od Moskve do Celovca; Prijave: prof. Anton Malle, tel. 04228/2664 [p© Bi] ® 04239/26 42 v petek, 30. aprila, od 14. do 18. ure do nedelje, 2. maja, do 13. ure Meditativni dnevi za žene in može: Zavestno življenje iz globine Voditelj: prof. dr. Anthony Kolen-cherry v ponedeljek, 3. maja, od 18. 30 do 22. ure Seminar v štirih delih: Samozavest za ženske Voditeljici: Sonja Einspieler Krax-ner in Rosa VVindbichler-Oberno-sterer v ponedeljek, 3. maja, od 18. ure do ponedeljka, 24. maja, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi Voditeljica: Majdi Bluml v torek, 4. maja, ob 20. uri Predavanje: Novi Michelangelo -Sikstinska kapela in pieta iz stolnice sv. Petra Predavateljica: dr. Elisabeth Reichmann-Endres v sredo, 5. maja, ob 20. uri Predavanje: Koroški Slovenci v ujetništvu Sovjetske zveze Predavatelj: univ. prof. Stefan Karner v četrtek, 6. maja, ob 15. uri Predstavitev knjige misijonarke Marije Sreš: „Tam, kjer kesude cveto" v četrtek, 6. maja, ob 20. uri Molitveni shod za duhovne poklice Spored oblikujejo seminiščniki iz Maribora v petek, 7. maja, od 10. do 12.30 ure Dopoldan s slovenščino Organizatorja: dr. Miha Vrbinc in Martin Pandi Potovanja in romanja od četrtka, 13. maja, do nedelje, 16. maja 1999 Romanje v Medjugorje Spremljevalec: p. Nacej Domej NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, \ 9°20_ Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Narodni svet zastopa I ) Politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev aa Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega _re-da. zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih ___I Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic ^ ln pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z —i11 j; mr— dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-StraRe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 /51 25 28- 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT. PODLIGA VZHOD Liebenfels - Bilčovs 1:1 (0:0) Šele po odmoru je postala tekma zanimiva in napeta. Najprej so domačini povedli, toda že dve minuti navrh je Strugger zasluženo izenačil. BILČOVS: Schawarz 3, Fister 3, Lippusch 4, Rajrtovič 3, Schaunig 3, Partl 4, Tributsch 3, Kuess 3, Strugger 4, Ouantschnig 3, Durnig 3; Liebenfels: 150 gled.; sodnik: Einspieler (povprečen); strelca: VVieser (50.) oz. Strugger (52./11 -m.) Mostič - Globasnica 2:1 (1:0) Domačini so bili v prvem polčasu v jasni terenski premoči ter jo izkoristili za vodstvo. Po odmoru in predvsem po izključku domačega igralca (63.) pa so se nudile priložnosti tudi ekipi trenerja Perneka. GLOBASNICA: Smrečnik 4, G. Sadjak 3, Buchvvald 3, Pustoslemšek 4, Zanki 3, Dlopst 4, Kert 3, Grobelnik 3 (61. Hribar 0), Silan 3, Pasterk 3 (65. Szabo 0), M. Sadjak 4 (73. Tratar 0) Mostič: 200 gled.; sodnik: Begusch (izredno slab); strelci: Koban (27.), Kuester (51.) oz. Szabo (80.); UUUI1 • razred d m Rikarja vas - Ruda 0:0 Do izključita vratarja Pandla Rikarjani bolj ali manj nikoli niso bili v nevarnosti protizadetka. Z desetimi igralci pa je postalo nekajkrat nevarno, toda Bre-zovnik je bil nepremagljiv. RIKARJA VAS: Pandel 4, Picej 4, Streicher 4, Truschner 4, Gomernik 4, Kordesch 4 (75. Brezovnik 5), Sienčnik 5, Sturm 4, Figoutz 4, Urch 4, Blažej 4; Rikarja vas: 250 gled.; sodnik: Schatz (dober); rdeči karton: Pandel (75.) St. Stefan - Železna Kapla 3:1 (1:0) Nastop Kapelčanov je bil sicer dopadljiv, toda manjkala jim je prava volja do zmage. ŽELEZNA KAPLA: Ojster 3, J. Ošina 3 (46. Nerz 3), Kock 3, G. Grubelnik 3 (69. G. Grubelnik 0), Partej 3, Sporn 3, Šteharnik 3, H. Grubelnik 3, Romano 3 (86. Germadnik 0), KogelniK 3, F. Ošina 3; St. Stefan: 150 gled.; sodnik: Jantschgy (dober); strelec: H. Grubelnik (66.) Klopinj - Šmihel 1:5 (1:2) Le prvih 10 minut so imeli Šmihelčani težave, nato pa so zaigrali navdušljivo ofenzivno in predvsem uspešno. Zmaga pa bi lahko bila še višja. ŠMIHEL: Suschnig 4, Janet 4, Kraiger 4, H. Motschil-nik 4, Hribernik 4, Al. Gros 5, Kotnik 5, E. Sadjak 4 (69. Burckhardt 4), W. Molschilnik 5, Ch. Gros 5 (81. Rodler 0), M. Nachbar 5 (84. M. Sadjak 0); Klopinj: 150 gled.; sodnik: Rus (malenkosten); strelci: Ch. Gros (15., 65.), W/Motschilnik (35., 68.), Nachbar (52.) U|; 2. RAZRED UUH Tholica-Sele 1:0 (0:0) Selani so pred odmorom deloma klavrno zapravili številne lepe priložnosti, kar pa se je pet minut pred koncem tekme krepko maščevalo. SELE: Scheiber 3, Diexer 3, M. Mak 3, Božič 4, M. Oraže 3, M. VVieser 3 (72. M. Dovjak 0), l. Kelih 4, F. Dovjak 3 (86. H. Olip 0), D. Mak 3, VVassner 3, A. Oraže 3; Tholica: 150 gled.; sodnik: Rosenwirth (povprečen); Treffen - SAK II 4:1 (3:0) Rezultat ne izpove dejanski potek igre, kajti mladi sakovci so bili v polju enakovreden tekmec. SAK II: M. Mesner 3, Muller 3, M. Polanšek 3, M. Blajs 3, Tolmaier 3, M. Nachbar 3, Hajnžič 3, D. Mesner 3, S. VVieser 3, Možina 3, Kojič 3 (63. VVuttej 3); Treffen: 50 gled.; sodnik: Rohrer (povprečen); strelec: VVuttej (79.) UUUgg. RAZRED E M Žvabek - Frantschach 2:0 (1:0) Samozavestni Žvabečani so presenetili z dobro igro in povsem zasluženo zmago. ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 4, Ramusch 5, Jamer 4, VVriessnig 4 (85. Budja 0), A. Berchtold 4, Čebul 5, E. Berchtold 4, Homer 4 (65. V. BerchtcL! 0), Kapp 5, Juvan 4 (76. Grobelnik 0); Žvabek: 150 gled.; sodnik: Schmidt (zelo dober); strele-ca: Kapp (35.), A, Berchtold (70.) Dobrla vas - Preitenegg 0:0 Vratar Pečnik je z odličnimi refleksi rešil Dobrolčane pred prvim porazom v vigrednem delu prvenstva. DOBRLA VAS: Pečnik 5, Golautschnig 3, Kampi 3, Nachbar 3, Jorg 2, Petek 3, Zunder 2 (87. Kastrun 0), Hudi 3, Math 2, Dollinger 2, M. Lesjak 2 (80. Kulterer 0); Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Schellander (dober); NIŽJI RAZREDI - PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD: Bilčovs -Šentpavel (v nedeljo ob 16.30) - Za Bilčovs je tokrat upoštevanja vredna le zmaga, sicer bo postal njihov položaj kaj kmalu zelo kritičen. Globasnica - Velikovec (v nedeljo ob 17.30 na Ponikvi) - Posebnost te tekme bo gotovo nastop VVolbla v ekipi Velikovca, ki je bil jeseni še trener in igralec v Globasnici. Prav zaradi tega so Globašani še posebej motivirani in mu hočejo pokazati vse njihove prednosti. Vsekakor pa je Velikovec velik favorit, Globašani zaradi tega lahko le presenetijo. V ekipi trenerja Perneka bo slej ko prej manjkal Mišic, vprašljiv pa je nastop poškodovanega Pustoslemška. 1, RAZRED D: Maria Rojach -Rikarja vas (v soboto ob 16. uri) -Namesto Pandla (rdeči karton) bo branil Brezovnik, slej ko prej pa bosta manjkala Pečnik in Basic. Šmihel - St. Stefan (v soboto ob 17. uri) - Ekipa trenerja Kreutza je v odlični formi, zato pričakujejo navijači zopet ofenzivno igro in tri točke. Manjkal pa bo Kraiger. Železna Kapla - Eitvveg (v soboto ob 17.30) - Kapelčanom v boju za obstoj pomagajo le tri točke, vse drugo ni vredno uspoštevanja. Trener Germadnik je vsekakor optimističen, saj mu bo tokrat na voljo celoten kader. 2. RAZRED C: Donau - Sele (v soboto ob 16.30) - Ekipa trenerja VVieserja bo tokrat nastopila v popolni postavi, zaradi česar obstaja veliko upanje na prvo zmago v vigrednem delu prvenstva. SAK II - Šentjakob (v nedeljo ob 15. uri na igrišču ASV) - Trenerju VVoschitzu bo na voljo tokrat močnejši kader, kar mu daje optimizem za tekmo proti vodeči ekipi. ..Pričakujem dobro in zanimivo tekmo ter najmanj točko.” 2. RAZRED E: Djekše - Žvabek (v soboto ob 17. uri) - Vprašljiva sta VVriessnig in Grobelnik, ki sta na vajah pri vojakih. Reichenfels - Dobrla vas (v nedeljo ob 17. uri) - Proti prvemu na lestvici bi bili Dobrolčani vsekakor zadovoljni s točko. V ekipo se bo zopet vrnil trener Marjan Velik. OB 50-LETNICI SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE Leon Štukelj počastil predstavitev slovenskega športnega zbornika Vsak narod je imel in ima svoje športne junake. Tudi Slovenci na Koroškem! Od kdaj naprej? Kako se je začela razvijati njihova športna dejavnost? Kakšne uspehe so dosegli? Na vsa ta vprašanja odgovarja knjiga z naslovom „TRANS/ ŠPORT” avtorja Mirka Bogataja, ki je izšla ob letošnji 50-letnici Slovenske športne zveze. Predstavitev prvega športnega zbornika koroških Slovencev v grški restavraciji ..Olimpia” v središču Celovca je s svojo prisotnostjo počastil najstarejši živeči olimpijski zmagovalec Slovenec Leon Štukelj (100), med častnimi gosti pa je bil tudi dr. Karl Schnabl, olimpijski zmagovalec v smučarskih skokih na ZOI 1976 v Innsbrucku. Predstavitvi so nadalje prisostovali številni ugledni predstavniki šport- nih, političnih in kulturnih ustanov in organizacij na Koroškem, iz Slovenije in tudi zamejcev v Italiji, med njimi celo novi koroški deželni glavar Jorg Haider. Prvo obširno publikacijo o razvoju športa med koroškimi Slovenci od prvih nastankov organiziranega športa pred 90 leti do danes sta predstavila predsednik SŠZ Marjan velik in avtor Mirko Bogataj, glavni urednik slovenskih radijskih sporedov Avstrijske radiotelevizije (ORF). Izdajatelj knjige je SŠZ na Koroškem. 240 strani obsegajočo publikacijo s skoraj 260 zgodovinskimi in aktualnimi slikami pa je založila Mohorjeva založba v Celovcu. Knjiga bo v prodaji v knjigarnah na Koroškem in tudi po Sloveniji. Cena: 495 šilingov oz. 6720 tolarjev. Prezentacija prvega športnega zbornika koroških Slovencev (z leve: avtor Mirko Bogataj, predsednik SŠZ Marjan Velik, najstarejši še živeči olimpijski zmagovalec Leon Štukelj in deželni glavar Haider). Foto; NT/Fera PODLIGA VZHOD 1. Mostič 2. Velikovec 3. Liebenfels 4. Vetrinj 5. Pokrče 6. Šentpavel 7. ATUS Borovlje 8. VVelzenegg 9. ASV 10. Podkrnos 11. Žrelec 12. DSG Borovlje 13. Globasnica 14. Bilčovs Globasnica - Velikovec, VVelzenegg - Podkrntf ATUS Borovlje - ASV, Vetrinj - Liebenfels, Žrelec Mostič, Pokrče - DSG Borovlje; 19 14 3 2 43:14 4 19 9 5 5 32:22 3 19 7 8 4 30:18 2 19 8 3 8 26:23 2 19 7 5 7 31:29 2 19 7 5 7 21:30 2 19 7 4 8 33:30 £ 19 6 7 6 32:29 t 19 6 6 7 24:30 t 19 5 8 6 28:31 i 19 5 5 9 20:26 2f 19 5 5 9 20:29 t 19 6 211 24:35 1 19 9 8 7 21:39 i 2. maj): Bilčovs - Šentpave 1. RAZRED D 1. Ruda 20 13 6 1 38:7 * 2. Metlova 20 10 8 2 33:18 3 3. Žitara vas 20 11 1 8 41:31 1 4. Klopinj 20 9 6 5 41:29 3 5. Šentlenart 20 711 2 24:20 3 6. St. Stefan 20 7 6 7 36:35 2 7. Grebinj 20 6 8 6 26:28 2 8. Rikarja vas 20 6 5 9 30:34 2 9. Vovbre 20 5 8 7 21:26 i 10. Eitvveg 20 5 8 7 24:31 i 11. Šmihel 20 6 410 26:29 2 12. Labot 20 6 311 20:33 2 13. Železna Kapla 20 3 710 17:35 f 14. Maria Rojach 20 1 910 20:41 > ■ Prihodnji krog (A .12. maj): Klopinj - Vovbi* Šmihel - St. Stefan, Železna Kapla - Eitvveg, Še j lenart - Grebinj, Maria Rojach - Rikarja vas, Ru6: - Labot, Metlova - Žitara vas; C h i: k F L t t 1. Šentjakob 2. RAZRED C 18 14 3 1 52:14 2. Tholica 19 14 2 3 45:17 3. Rožek 19 11 6 2 42:18 4. Treffen 19 9 6 4 37:17 5. Sele 18 7 8 3 33:13 6. Ledince 19 6 6 7 32:28 7. Hodiše 19 6 5 8 20:25 8. SAK II 19 6 5 8 25:34 9. Škofiče 19 5 7 7 30:26 10. Donau 19 6 4 9 30:41 11. Kriva Vrba 19 5 6 8 22:32 12. HSV 19 5 410 24:37 13. Osoje 19 2 314 14:69 14. Poreče 19 1 513 14:49 ■ Prihodnji krog (172. maj): SAK II - Šentjakob, K' \ va Vrba - Tholica, Sele - Donau, Osoje - HSV, Poreč - Hodiše, Škofiče - Rožek, Ledince - Tireffen; v 2. RAZRED E 1. Reichenfels 19 12 3 4 37:19 3 2. St. Margarethen 19 11 5 3 44:18 5 3. Sinča vas 19 11 3 5 39:16 3 4. Tinje 19 10 5 4 46:26 3 5. Frantschach 19 10 4 5 26:20 3 6. Dobrla vas 19 8 5 6 33:29 t 7. Galicija 19 7 5 7 31:27 2 8. Šempeter 19 8 1 10 30:35 2 9. Žvabek 19 6 4 9 28:38 2 10. Djekše 19 5 6 8 31:50 2 11. Pliberk II 19 5 410 19:34 12. Mauterndorf 19 5 212 20:44 1 13. Važenberk 19 4 411 15:29 I1 14. Preitenegg 19 2 710 17:31 1 ■ Prihodnji krog (172. maj): Frantschach - Sinč vas, Reichenfels - Dobrla vas, Preitenegg - Šej; peter, Važenberk - Pliberk II, Mauterndorf - S Margarethen, Galicija - Tinje, Djekše - Žabek; ------------------------------->j ŠAH_________________________ SŠZ izpadla iz podlige Šahisti Slovenske športne zveze I so izpadli iz koroške podlige! V zadnjem krogu play off-tekmovanja za obstoj v drugi najvišji koroški šahovski ligi so izgubili odločilen dvoboj s prvo ekipo z Bistrice v Dravski dolini s 3:5. Razplet tekme je bil izredno dramatičen, saj so bili slovenski šahisti celo blizu zmage. Pri stanju 1,5:2,5 so Arnold Hattenberger, Gorazd Živkovič, Joži Amrusch in Iv-ko Ferm imeli jasno prednost v partij, toda samo Zivkoviču je uspelo to prednost tudi realizirati. Ostali trije so svoje partije celo izgubili. 15 Šport , NOGOMET J 2 2 2 2: 25 21 2 2< 2 i t iave rnti ?lec Strah pred izpadom kroži pri naših klubih SAK in Pliberk skrbi zaradi izpada iz regionalne lige, prav tako Bilčovs in Globasnico iz podlige ter Železno Kaplo iz 1. razredu D. Do konca nogometne sezone 98/99 je sicer še nekaj tekem, toda vse bolj kaže, da se bodo nekateri naši klubi zelo težko rešili izpada. Še posebej v primeru, če bo enega ali drugega koroškega predstavnika v 1. diviziji prizadela usoda izpada. ..Posledica tega bi bil velik padec navzdol v vseh tekmovalnih stopnjah, od regionalne lige do 1. razredov,” je dejal neki odgovorni koroške nogometne zveze. Ker eno odvisi od drugega (regionalna liga od 1. divizije itn.) pa je predčasno vsako ugibanje zaman. Vsekakor so si v taboru SAK in Pliberk edini, da bo za „mirno spanje" potrebno ob koncu 10. mesto. Predsednik SAK Jurij Perč celo meni, da bo verjetno zadostovalo tudi še slabše mesto. Še resnejše je izhodišče Glo-bašanov in Bilčovščanov v podligi, saj trenutno zasedata le zadnji dve mesti. Obe ekipi vigredi ne in ne moreta uspeti na igrišču, in prav to je edino, kar bi jima pomagalo na tabeli. Točka je namreč le kapljica na vroč kamen. V najboljšem primeru bo v podligi izpadel le zadnji, predzadnji pa ima možnost rešitve v obliki kvalifikacijske tekme. V primeru prej omenjenega razpleta v 1. diviziji in s tem povezanim ropotanjem navzdol po razredih, pa bi seveda tudi predzadnje mesto pomenilo izpad. Resno ogrožena je tudi Železna Kapla, ki trenutno zaseda predzadnje mesto na tabeji v 1. razredu, medtem ko se je Šmihel z uspešnimi nastopi že sedaj otresel vseh skrbi. SAK proti obstoječi regionalni ligi Skoraj vsi klubi so nezadovoljni z obstoječo regionalno ligo - tretji najvišji v državi. Denarna sredstva s strani državne nogometne zveze so namenjena le obema najvišjima, za tretje pa nič ne preostane. „Tudi dejstvo, da se prvak regionalne lige ne povzpe avtomatično v 1. divizijo, je kamen spotike,” pravi predsednik SAK Jurij Perč, ki je že predlagal, da SAK ni več pripravljen sodelovati v tej ligi, če ne bo prišlo do sprememb. „Toda najprej si je treba zagotoviti obstoj v regionalni ligi, da nato ne bo neprimernih govoric. Navrh bomo vključili koroško nogometno zvezo, da se pri OFB končno razčistijo zadeve v zadovoljstvo klubov regionalne lige. F. S. 5 i 3 3 5 i 1 2 i t i 1 šef . i - J ;i z ; li j 3 j i J i li J SAK Naraščaj Rene Partl je dal v reprezentanci 2 gola V koroški reprezentanci (letnik 1985) igrata dva igralca SAK (Rene Partl in Tomi Riedl), s pomočjo katerih je Koroška premagala dunajsko Avstrio 6:3. Partl je v tej tekmi dal dva gola in onega pripravil. SAK - center Pliberk LUfi: SAK - ASK 0:2 UJ4: Velikovec - SAK 3:2 (Partl 2) LU2: SAK - Vovbre 4:4 (Enzi 2, Aleksič, K. Dlopst) M_LQ: SAK - Grebinj 3:6 (Enzi, K. Dlopst, Fračko) U_8: Na Metlovi je postala U 8/1 tretja, U 8/4 Pa peta. SAK - centfr Št. Primož U 12: SAK - Globasnica 6:3 (Triplat 2, Star-muž 2, Pustoslemšek 2) Ufi: SAK/3 je v Sinči vasi osvojili 1. mesto. SAK - centfr Celovec Ujfi: WAC - SAK 3:1 (Oraže) UJ2: Velikovec - SAK (odpovedano) UTO: Austria - SAK 0:7 Ufi; Mali celovški SAK-ovci so na prvem turni- iu postali peti. Tekme ta krog: Ssnter Pliherk- u 16: Austria - SAK (ned.17.15) U 14: SAK - Mostič (sob.17.30) U 12: SAK - Velikovec (sob. 16.15) U 10: Šentpavel (pet. 16.00), U 8: Turnir v Šmarjeti v R. (ned. 13.00); Center Ce-Isvac: U 16: SAK - A. VVolfsberg (ned. 14.15), U 12: SAK - Žitara vas (ned. 16,00); U 10: Podkrnos -SAK (pet. 17.30) figDter Št. Primnž: U 12: Šentpavel - SAK (sob. 16.30) ODBOJKA/DOB______________ Hud udarec za Dobljane: Schmerlaib poškodovan Minulo prvenstveno tekmo proti Doblingu so Dobljani prepričljivo dobili s 3:0 ter si s tem ustvarili odlično izhodišče za obstoj v najvišji državni odbojkarski ligi. Toda že v ponedeljek na treningu se je optimizem igralcev in odgovornih nenadoma obrnil v zaskrbljenost, kajti najboljši igralec ekipe Schmerlaib se je poškodoval na gležnju. Na prvi pogled poškodba ni bila dramatična, toda ko se je Schmerlaib nato še doma spotaknil, je gleženj močno otekel. Sedaj kaže, da v soboto ne bo mogel igrati, kar je za ekipo zelo slabo. Dob - Dobling 3:0 (19/17/15) PRIHODNJI KROG Dob - Gleisdorf v soboto, 1. maja 99, ob 19. uri v športni dvorani KD Pliberk 1. Furstenfeld 8 7 1 33:7 14 2. Aich/Dob________8 6 2 20:8 12 3. ATV Steyr 8 5 3 15:12 10 4. Dobling 8 3 5 14:20 6 5. Gleisdorf/VVeiz 8 2 6 10:18 4 6. SL Linz 8 1 7 6:22 2 REG. LIGA/PRIHODNJI KROG SAK - Gratkorn (v nedeljo ob 17. uri na igrišču ASV) - Nekateri igralci SAK med tednom zaradi rahlih poškodb sicer niso mogli dobro trenirati, toda kaže, da bodo lahko v nedeljo igrali. V torek je ekipa trenerja Vrabca vložila še pripravljalno tekmo proti Pokrčam ter jo prepričljivo dobila s 6:1. Nedeljski nasprotnik Gratkorn na tabeli zaseda 3. mesto, torej je bistveno boljše uvrščen kakor SAK, kljub temu so pričakovanja v taboru SAK velika. Predsednik Perč: ..Popraviti moramo poraz proti Welsu.” Pliberk - Pasching (v soboto ob 17. uri) - Poškodovana sta še Hu-ber in Lutnik, toda trener Polanz je gotov, da bosta do sobote zopet zdrava. „Tokrat bomo več tvegali, kajti le z eno točko niso možni veliki koraki,” pravi Polanz. TERMINA • Redni občni zbor ŠD Zahomec V petek, 30. aprila, ob 19. uri v go' stilni VVedam Tschuri v Gorjanah. • Redni občni zbor DSG Sele V soboto, 8. maja, ob 19.30 v farnem domu v Selah. SAK live na radiu Korotan in radiu Agora REGIONALNA LIGA___________________ SAK: kljub porazu da nastop upati Močno oslabljen (manjkali so štirje standardni igralci) se je SAK moral odpraviti v Wels, kjer ga je sprejela močna domača ekipa. Kljub temu se je moštvo trenerja Vrabca dobro odrezalo, predvsem po odmoru je presenetilo z nekaterimi lepimi potezami. Kar je manjkalo, pa so bili zadetki. Najlepše priložnosti so zapravili Hajdini, Roy, Vrabac in Les-snigg. Škoda, da vratar Malleg tokrat ni imel najboljšega dneva, sicer bi bila točka vsekakor realistična. Wels - SAK 3:0 (1:0) SAK: Mallegg 2, S. Sadjak 4, Zanki 4, K. Wo-schitz 3 (80. Siertčnik 0), Dreier 3, R. Oraže 3,1. VVoschitz 3, Vrabac 4, Roy 4, Lessnigg 2, Hajdini 2 (75. Borstner 0); Wels: 250 gled.; sodnik: Roschitz (povprečen); strelca: Katschtaler (43., 87.), Kopfer (56.); Pliberčani po odmoru neustavljivi Tekma se je pričakovano pričela s stalnimi napadi domačinov, toda vratar Matschek je sijajno branil. Minuto pred odmorom pa je le moral po žogo v gol, kajti premagal ga je Schreiner. Po odmoru pa je bila popolnoma spremenjena slika igre, kajti naenkrat so Pliberčani prevzeli pobudo ter si priigrali številne lepe priložnosti - tri od teh tudi izkoristili za zasluženo zmago. Voitsberg - Pliberk 2:3 (1:0) PLIBERK: Matschek 5, Lutnik 4, F. Wries-snig 4, Krevvalder 5, Kot 4, Urnik 4, Bajrovič 5 (75. Dobnik 0), Hribar 4, D. VVriessnig 4, Lisic 5, Miklau 4; Voitsberg: 300 gled.; sodnik: dr. Maier (povprečen); strelci: Schreiner (44.), VValter (88.) oz. Miklau (63.), Lisic (68., 78.) REGIONALNA LIGA 1. Hartberg 18 14 3 1 38:7 45 2. Pasching 19 10 6 3 29:12 36 3. Gratkorn 19 10 5 4 36:21 35 4. Wels 19 7 9 3 23:15 30 5. Šentvid 19 511 3 20:16 26 6. WAC 19 6 6 7 29:26 24 7. Lienz 19 6 6 6 18:22 24 8. Leibnitz 19 410 5 15:18 22 9. Pliberk 19 5 7 7 23:28 22 10. SAK 19 5 7 7 22:30 22 11. Voitsberg 19 5 6 8 22:26 21 12. St. Florian 19 4 7 8 26:35 19 13. LUV/Sturm 19 4 411 21:43 16 14. Grieskirchen 19 2 314 19:42 9 M Strelci SAK: 5 Eberhard 3 Lessnigg, Lojze Sadjak 2 Roy, Vrabac, Pajantschitsch 1 Hajdini, Roman Oraže, Simon Sadjak, Šmid, Uremovič ■ Strelci Pliberk: 7 Miklau 4 Huber, Lisic 2 Umik 1 Bajrovič, Dobnik, Hribar, Krevvalder M Rezultati 19. kroga: Gratkorn - St. Florian 2:1 (1:0), SV Šentvid - Rapid Lienz 1:1 (0:1), Leibnitz - WAC 1:1 (0:0), Wels - SAK 3:0 (1:0), Hartberg - Grieskirchen 2:0 (1:0), Pasching -LUV/Sturm 5:1 (2:1). ■ Prihodnji krog (30. april/1 ./2. mai): WAC - Wels, SAK - Gratkorn, Pliberk - Pasching, LUV/Sturm - Hartberg, Grieskirchen - Lienz, Šentvid - Leibnitz, St. Florian - Voitsberg. McPZ Gore u vorotan Šmihel t ST. MICHAEL, , ZANIMIVO NOSOVI. Sodelavec Koroške Kmetijske zbornice Bernhard Tscharre (umetniško Čarre) je v Mohorjevi založbi izdal knjigo z naslovom „Die Nase / Nos / II Naso“, v kateri humoristično ugotavlja, da ni lepih in ne grdih nosov, ampak so ljudje, ki jih lahko „voha-mo“ ali pa tudi ne. Bernhard Čarre IDm kSOm© Leta 1893 je bil ustanovljen MePZ Go-rotan, ki je s tem najstarejše slovensko pevsko društvo na Koroškem. 106 let kasneje, bo zbor izdal svoj prvi CD, ki so ga posneli lani poleti v „Studiju 4“ v Šmihelu (Jurij Opetnik). Naslov zgoščenke se bo glasil ..ki jo poje Gorotan", ki so ga in je vzeli iz gesla društva. Pod vodstvom Alberta Kraj-gerja je zbor posnel 18 domačih in cerkvenih pesmi. CD bo stal 200 šil. Predstavitev bo v petek, 7. maja, v Šmihelu v farni dvorani. ki jo poje Gorotari..." 40 -članski MePZ Gorotan (na sliki z župnikom Krambergerjem-spredaj desno) bo predstavil svoj prvi CD. V knjigi o nosovih so se izrekli proti možnim korekturam nosov. Hodiški grad. Da nes zvečer (ob 19. uri) sta SPD Zvezda in tiskarna Norea Repro povabila v Hodiški grad pisatelja Janka Messnerja, ki bo bral iz svoje najno-vešje pesniške zbirke. Za glasbo pa bo skrbel duo Raab/Hollub. 1. maj je za radiške društvenike dan dela. Ob 9. uri se bodo zbrali v Kulturnem domu in ga docela počistili. OSEBE & DOGODKI Strpna vas. Kuče-jeva mama in teta sta si uresničili dolgoletno željo, na domači vasi postaviti križ. S pomočjo domačih, vaščanov in občine je nastal zelo lep križ, ki ga je oblikovala umetnica Edeltraud Fuh-rer iz Celovcu. V notranjosti križa je iz lesa in stekla upodobila Jezusovo križanje. Kot podlaga je služila grška ikona iz 16. stoletja. Blagoslovitev križa bo v nedeljo, 2. Kučejeva mama in teta iz Strpne vasi sta v vasi pustiti postaviti maja ob 15 uri. vaški križ, ki je umetniško zeio iepo oblikovan. Foto: Fera FRLOŽEV LUKA Na Balkanu spet ponujajo nekdanjega avstrijskega zveznega kanclerja Franza Vranitzke-ga za posrednika. Zna biti, da tudi zato, ker ima gotovo dosti balkanskih izkušenj že iz avstrijske notranje politike, saj jo je desetletje usmerjal kot kancler. Na Balkanu bo potreboval predvsem veliko spretnosti in prepričljivosti. Upam tudi, da bo tam srečnejši kakor neki drugi, že zgodo vinski Franz. „Lojtrca“ tedna Radia Korotan Narodno zabavna glasba: 1. Trio Korotan (S pevci), 2. Avsenik (Pomladni nasmeh), 3. Ansambel Rosa (Koroške dečve). Zbori: 1. Trta (Mi smo mi), 2. Bratje iz Oplotnice, 3. MePZ Sele (V dolini tihi) Pater Nacej Domej bo na praznik Marijinega vnebovzetja 13. maja pospremil koroške romarje v Medjugorje. Romanje bo trajalo do 16. maja. Prijave sprejema Dom v Tinjah, ki je romanje tudi pripravil. OD Tu& TAM Pripravil Silvo Kumer HIT LESTVICA