Ljudskega odbornika razbremenimo funkcij .novembra je bH ■o v raznih orj l bil z namcnoi__ Ijo, da bo delo Ijuds!< je podal tovarB|iBf so bili komiflp# ned 72 odbof čna starost | 25 leta starosti ni nobenega odbornika, pač pa jih je nad 55 let starosti 8, da je 70 odstotkov odbornikov članov ZlC in da so večinoma preobremenjeni s funkcijami, 10 odstotkov odbornikov pa nima funkcij in so sploh neaktivni itd. Analiza je bila potrebna, ker je bilo na sejah občinskega ljudskega odbora vedno manj razprav in vedno več sklepov je bilo sprejetih soglasno. Medtem pa so odborniki pravili voliv- preobremenjeni z drugimi funkcijami. Odborniki bi morali biti razrešeni vseh drugih funkcij. Delo svetov je bilo boljše kot delo ljuds-kega odbora. Vzrok je morda, ker je v svetih manj ljudi in je delo bolj sproščeno in prirodno, ali pa so članom sveta posamezni problemi bolj poli .„QdbamikL_liiid s ta 10 uslužbencem), medtem ko bi jih potrebovali po sistematizaciji preko 40. Poudarjeno je bilo, da so odborniki premalo seznanjeni s problemi komune, ker je bilo za njihovo usposabljanje in izobraževanje napravljenega premalo. Klub odbornikov obč. ljudskega PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE DNEVA JLA V RIBNICI Na zadnjem sestanku odbora za proslavo 20, obletnice vstaje so sestavili obširen program praznovanja Dneva JLA, ki bo v li- cem: »Vse je bilo že vnaprej pripravljeno in kaj mi je preostalo, kot dvigniti roko.« Vzrok za tako stanje je, ker odborniki ne prouče dovolj material za sejo sami ali z volivci, ker so oje tih — predvsem eiam s so dobili pred sejo materiala, o katerem naj bi razpravljali, zato je imel včasih glavno besedo načelnik oddelka ObLO. Vzrok za tako stanje je iskati v pomanjkanju strokovnega kadra pri ObLO. Tako so na ObLO le 4 uslužbenci z višjo ali visoko izobrazbo (taka izobrazba je priznana z ozirom na službena le- bi razbremenili dela odbornike, ki so stari že po 60 in 70 let. Ti ljudje so žrtvovali svofje najboljše sile za delo med vojno in po vojni, za kar jim gre vse priznanje, zdaj pa j« že čas, da jih pri delu zamenja mladina, ki je še polna sil in ki bo verjetno zato rešila nekatere probleme uspešnejše. JLA razlagali novo orožje in pripravljenost naše domovine za obrambo. Manjšo razstavo bodo člani JLA pripravili tudi za oddaljene kraje in obiskali z njo Grčarice, Dolenjo vas, Sodražico, Velike Lašče, Loški potok in Drago, kjer bodo tudi predvajali filme in nudili obiskovalcem vzgoje. Gospodarske organizacije bodo prispevale finančna sredstva za kritje stroškov za ureditev vhoda v kasarno z napisom »Kasarna Mirka Bračiča«. 22. decembra pa bo slavnostna akademija kot slovesen zaključek vseh proslav ob 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Ob &bletniei janj. Ker delamo tako, kakor je spregovorilo d II. zasedanje AVNOJ, je naša domovina do- V, bila že številna priznanja in spoštovanje. Vsi vidijo, da je naša pot življenja naroda od- Ji ločna, neodvisna in prav na to smo Jugoslovani ponosni in tudi spoštovani. fr Prihodnje leto bo nova ustava, ki se pri- . pravlja, še bolj oplemenitila vsebino II. zase- ], danja AVNOJ. Še širše bo odprla vse poti, ki V peljejo k enemu cilju: osvoboditi človeka fr mezdnih odnosov in ga napraviti človeka — gospodarja, popolnega samoupravljalca. Vemo ,da nas čakajo na tem področju še velike naloge. Lotevali pa se jih bomo tudi v pri- V današnjem življenju je čutiti še premalo dela mladine V soboto, 18. novembra je bila v Kočevju občinska kon- ferenca mladine. Razen delegatov in ostalih_gostov~so se je udeležili in_sodelovali v razpravi~le~sekretar~občinskega komiteja ZK Ludvik Golob, predsednik občinskega ljudskega odbora Drago Benčina in sekre oder. Opaziti je še, da šolska mladina sodeluje v kulturnih in prosvetnih društvih, medtem ko se delavska mladina le malo vključuje n. pr. v Svobodo, če- veljave, ker učenci niso še pravilno razumeli svojega upravljanja. Tako se na primer preveč zanimajo le za javno ocenjevanje, za ocejnevanje profesorjev in podobno, premalo pa za sestavljanje učnih programov, za pomoč socialno šibkim dijakom, ki težje študirajo itd. Sola pri nas je vsak dan bolj povezana z življenjem komune, podjetij in prav zato bodo mo-• rali biti dijaki in profesorji vedno bolj povezani z okoljem, v katerem živijo. Mladina mora televizijo pa tudi ples mladina teh prostorov nima, to prav gotovo eden izmed vzro kov, ki zapelje mladino v gostilne in zaradi katerega nekateri mladinci tudi pijančujejo. v razpravi je bilo ugotovljeno, Mladina vse premalo dela na kulturnem področju. Pri DPD Svoboda sodeluje le malo mladine, čeprav je bil v okviru društva ustanovljen mladinski deleg razpravljalo o delu razrednih oz šolskih skupnosti. Poudarili so, da je lahko mladinski aktivist le dober dijak. Šolske skupnosti šele zaživi j a jo in upravljanje učencev ni dobilo prave Bel , ____ _____ Ijal lavsKo in uruzoeno upr Usposabljala naj bi se v šolah, v mladinski organizaciji, preko predavanj delavske univerze (na teh predavanjih običajno ni mladine), v podjetjih in drugod. Novi gospodarski sistem zahte- va veliko znanja in veliko več od slehernega posameznika. Neusposobljena mladina ne more sodelovati v raznih razpravah v kolektivu in organih upravljanja. Za reševanje težkih in zapletenih problemov ima mladina dovolj energije, potrebno pa ji je tudi znanje. Mladina se mora bolj poglabljati v novi gospodarski sistem, kajti če bo slabo speljan, bo škodil predvsem mladini, saj je vse, kar delamo, namenjeno njej. Nekatere gospodarske organizacije dobro. To p škodo tiste [izacije, amp ;sakega po di mladine! 'igajo v nek; skih orga lot proizv ----_ .------Senje je Vilno in kratkovidno. O takih stvareh odločajo lavski sveti in drugi organi lavskega in družbenega upravljanja, v katerih je še vse premalo zastopana mladina, če pa de- de- je zastopana, je njen glas premalo slišati. Gostinska mladina je precej zaposlena, kar ustvarja morda videz, da ne dela dovolj po mladinski liniji. Zastopnica mladih gostincev in gostink je povedala ,da doživlja gostinska mladina pogosto razne nevšečnosti prav s strani mladine, namreč vinjenih pa tudi treznih mladih gostov. Zaradi raznih žalitev, naslovljenih na mlade gostince, in zaradi nekulturnega vedenja mladincev v gostinskih lokalih s cvilijo člani mladinske inčev .večkrat to Atanje spr ia mladim gl „___________isar Irt rso $tgfigppzp|Njptii iladi^^^^Hpaga^^Hin o mlar^^Bh d^Wih brigadah, o športu in mladini, o delu mladine v ostalih organizacijah (tabornikih itd.) ter drugem, medtem ko se je razprava premalo dotaknila problemov mladine na vasi. SEJA SZDL V RIBNICI V sredo, 22. decembra je bila v Ribnici seja izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL. Uvodoma so razpravljali o volitvah novih šolskih odborov. Ker je starim šolskim odborom potekel mandat, bodo sedaj izvolili nove. Socialistična zveza je angažirana, da pridejo v te odbore razgledani ljudje in bodo s svojim delom v odboru koristili. Prav tako so govorili o zborih volivcev, ki so v teku. Na dnevnem redu seje je bilo tudi delo krajevnih organizacij SZDL in njihove naloge v sedanjem času. Organizacije so poživile svojo dejavnost. Na sestankih obravnavajo razne aktualne probleme s svojega področja. Govorili so tudi o proslavah, ki bodo v počastitev 29. novembra — Dneva republike. Proslave bodo v šolah in večjih krajih. Tako bo v Ribnici proslava v počastitev praznika 28. novembra, na praznik, 29. novembra, pa bo v Ribnici gostoval moški pevski zbor s Slemen. Letos bomo še posebno slovesno proslavili 22. december — praznik Jugoslovanske ljudske armade. Na ta praznik bomo zaključili z letošnjimi proslavami, ki so se vrstile vse leto v počastitev 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. V Ribnici ter ostalih večjih krajih in šolah bodo v počastitev 22. decembra akademije in proslave s pestrimi kulturnimi programi. Učenci osnovnih šol bodo pisali naloge, kako so doživljali praznovanje 20. obletnice vstaje. Tri najboljše naloge bodo nagrajene. Na seji so govorili tudi o dru- gih aktualnih dogodkih in nalogah Socialistične zveze. V pomoč odboru je bil imenovan poseben politični aktiv, ki bo prenašal naloge SZDL na krajevne organizacije. Aktiv sodeluje pri izvedbi zborov volivcev, prihodnja naloga pa bo uspešna izvršitev letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki bodo v decembru. Seznanili so se tudi s poročilom kontrolne komisije, v katerem je bilo navedeno delo Občinskega odbora Rdečega križa. II Maturanti so izbrali teme če te dni zaideš v kočevsko knjižnico, vidiš v njej mlade fante in dekleta, ki neutrudno pregledujejo sezname in si izpisujejo številke knjig. Hitro pomisliš: "To pa niso navadni bralci!« Kmalu je uganka razjasnjena, saj nosi vsak razpozna valni znak — majhen ključek *— ki ga nosijo le letošnji četrtošolci. In kaj iščejo? Vire, vire, vire za svoje maturitetne naloge. Vse kaže, da se bo nova matura obdržala in se je treba zato nanjo tudi pripraviti. Tega se zavedajo kočevski četrtošolci, ki so že začeli pridno iskati vire za svojo maturitetno nalogo. Seveda naletijo pri izbiranju gradiva na najrazličnejše težave, ki jih morajo pogumno premagati. Pri tem jim pomagajo z nasveti njihovi profesorji. Po novem lahko obdela dijak snov iz katerega koli predmeta — razen predvojaške vzgoje — ki se ga je učil v gimnaziji. Napisati mora maturitetno nalogo, ki obsega najmanj 10 tipkanih strani. Temo, ki jo je obdelal v nalogi, nato pred maturitetno komisijo tudi zagovarja. Razen tega pa piše vsak dijak še slovensko nalogo. Dijaki izberejo za maturo snov, ki jim najbolj leži in ki jo nameravajo kasneje študirati na univerzi. Namen nove mature je, da se dijak že v gimnaziji odloči za nadaljni študij. Matura je torej le priprava za študij na univerzi. Pri stari maturi je moral delati dijak izpit kar iz petih predmetov in se zato ni mogel poglobiti v enega samega, ki mu je bil najljubši in katerega je nameraval študirati še na univerzi. Prav zaradi tega je nova matura boljša. Največ nalog bodo pisali iz kemije. Sedem bodočih kemikov si je izbralo sledeče teme: Aluminij, Žlahtne kovine, Glavne vrste anorganskih kemičnih spojin, Zgradba materije itd. Tako velikemu številu nalog iz kemije se ne smemo čuditi, saj je prav kemija veda bodočnosti, pa tudi v Kočevju gradimo Kemično tovarno, ki bo potrebovala strokovnjake. Za fiziko so se odločili trije kandidat j e, njihove teme pa so: osnovni optični pojavi s poudarkom na fizikalni optiki, Uporaba vodne energije in gibanje satelitov. Prirodopis zanima predvsem tiste, ki nameravajo študirati medicino. Temu primerni so tudi njihove teme: Protoplaz-ma — nosilec življenja, Vpliv hormonov na postembrionalni razvoj pri človeku. Marsikdo se zanima za razvoj kočevske občine. Za primer dve temi: Industrijski obrati na Kočevskem in Razvoj športa na Kočevskem. Zanimivi temi sta si izbrala tudi dijaka, ki se zanimata za arhitekturo: Razvoj arhitekture v renesansi in Oris SREČA V NESREČI V četrtek ob 22.15 je nastal požar v stanovanjski zgradbi na Reški cesti 7 a. Da ni nastalo večje škode, je zasluga stanovalcev, ki so požar pravočasno opazili in pogasili. Požar je nastal zaradi gradbene napake, ker je bila dimnovodna cev izpeljana mimo dimnika pod slepi pod na podstrešju. S nadmorska VIŠINA IN ŠPORTNI REZULTATI Športni zdravniki so opazili, da so dosežki v nekaterih športnih panogah odvisni od nadmorske višine. Sprememba nadmorske višine najbolj prizadene atlete, ki so trenirali^ v kraju z nizko nadmorsko višino, a tekmujejo nekaj sto metrov više. če ne trenirajo nekaj časa v novih pogojih, bodo njihovi rezultati slabi. Strokovnjaki so na to dejstvo opozorili vodje in organizatorje tekmovanj. baročne arhitekture v Evropi s poudarkom na specifičnost in stvaritve na Slovenskem. Nadalje pa še teme iz slovenščine in zemljepis ja: Prežihov Voranc, Stanislav Škrabec, Tipi naselij na Slovenskem, Vpliv eksogenih sil na zemeljsko površje itd. Za matematiko se je odločil samo en dijak, ki je izbral temo: Načrtovanje elementarnih funkcij. Dijaki so si teme izbrali in s tem napravili že prvi korak proti svojemu bodočemu študiju, poklicu in cilju. Do mature pa bodo preštudirali še marsikaj, da bodo opravili maturo čim-bolje in da bo ob zaključku leta zadonel tradicionalni "Gau-deamus igitur« resnično veselo. Letni plan so izpolnili: »KLJUČAVNIČARSTVO« V podjetju "Ključavničarstvo« Kočevje so 18. t. m. med delom proslavili veliko zmago — izvršili so letni plan proizvodnje za 1961 leto 58 dni, plan realizacije pa 44 dni pred rokom. Ta veliki uspeh delovnega kolektiva podjetja "Ključavničarstvo« je toliko pomembnejši, ker so to dosegli kljub temu, da je bil plan za leto 1961 zvišan za 10,7 % od lanskega leta in s 15 % zmanjšano delovno silo. K temu značilnemu uspehu je v veliki meri pripomogla uvedba ekonomskih enot, decentralizacija delavskega samoupravljanja in stalna, živa notranja korekcija organizacije dela. ČZP »KOČEVSKI TISK« V četrtek, 23. t m. je kolektiv ČZP Kočevski tisk Kočevje izpolnil svoj proizvodni in finančni plan za leto 1961. Čeprav je bil plan za 18 % višji od lanske realizacije, so bile po prizadevnosti mlajših novih kadrov in boljše organizacije dela, izpolnjene planske obveznosti 37 dni pred rokom. Ta delovna zmaga je dala kolektivu novega elana za še večjo intenzivnost dela. Za prihodnje leto nameravajo povečati proizvodnjo še za 30 % ob delnem povečanju delovnih mest. S svojo storilnostjo se bodo kmalu približali ostalim grafičnim podjetjem, kar bo prav gotovo še večji uspeh kolektiva v prihodnosti. Mladinska konferenca v Kočevju 18. novembra (glej članek na prvi ftrani) BILANCE letošnjih sejmov Letošnje mednarodne specializirane sejme na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si je ogledalo že blizu 400.000 obiskovalcev. Nedavno tega so na Gospodarskem razstavišču ob zaključku sejma "Sodobna elektronika« zaprli vse vhode, ki vodijo v prostrane hale Gospodarskega razstavišča. S tem sejmom se je namreč zaključila sezona letošnjih mednarodnih sejmov. Če pogledamo letošnjo bilanco sejmov v okviru Gospodarskega razstavišča, moramo priznati, da je ta bilanca letos zelo razveseljiva. Letos so bili na GR 4 sejmi, in sicer modni, vinski, gradbeniški in elektronski. Na vseh teh prireditvah je bilo letos prodanih točno 340.458 vstopnic. Seveda pa je število obiskovalcev še precej večje, kajti na tisoče ljudi je lahko prišlo na sejme brez vstopnic (n. pr. vse tehnično osebje, razstavljavci, udeleženci raznih strokovnih posvetovanj v okviru sejmov, gostje ob otvoritvah itd. (Zato ni pretirano, če trdimo, da se je število obiskovalcev vseh sejmov letos že precej približalo številki 400.000. Največ vstopnic je bilo prodanih na gradbeniškem sejmu (137.276), ki mu sledijo vinski (83.832), elektronski (61.458) in modni (57.890). Še pomembnejši uspehi kot pri obisku pa so bili letos doseženi glede poslovnih uspehov. Na vseh sejmih je bilo sklenjenih za skoraj 35 milijard dinarjev kupčij. Pri tem nosijo največji delež spet gradbinci (22 milijard), ostali sejmi so nekoliko skromnejši — elektronski (6,2 milijarde), modni (4,2) in vinski (1,8). Ta številka jasno kaže, da postajajo specializirani mednarodni sejmi na Gospodar- sejmov udeležilo 1.046 domačih in tujih podjetij, ki so prišla iz 18 držav in so razstavljala svoje izdelke na 44.500 kvadratnih metrih površin. Drugo leto bodo sporedi sejmov na GR še pestrejši, saj bo prihodnje leto v halah in na prostem že 5 sejmov: modni (od 12.—21. jan.), turistični »Alpe-Adria« (od 14.—24. aprila), lesni (od 4.—11. jun.), vinski od 1. skem razstavišču iz leta v leto pomembnejše mednarodne gospodarske manifestacije, ki jim hitro raste sloves ne samo v domačih poslovnih krogih, marveč v znatni meri tudi v inozemstvu. O tem spet jasno priča podatek, da se je vseh letošnjih do 9. sept.) in elektronski (od 13.—21. oktobra). Nedvomno bodo na teh sejmih doseženi še večji poslovni uspehi med domačimi in inozemskimi razstavljavci, kar bo še bolj uveljavilo naše gospodarstvo v tujini. -n : V ROKAH SOVRAŽNIKA. MARIJA KRAMAR Bilo je meseca julija 1944. Na cesti Ribnica—Ljubljana se pomika dolga kolona sovražnikovih oklopnih vozil in tovornih avtomobilov. Domobranci, kateri spremljajo kolono — ob vsakem gibu, šepetu še trdneje primejo za orožje in pred očmi se ti posveti puškina cev. Na avtu, v katerem se vozimo, nas je 15 političnih zapornikov, nekaj civilistov, kateri gledajo brezbrižno pot pred seboj in 10 do zob oboroženih domobrancev, predvsem domačinov. Kljub temu, daje delavnik, dopoldanski čas, nikjer ne vidiš ljudi, le ob cestnih hišah, kjer se pomika kolono, se odgrne rahlo zavesa — mogoče oči matere iščejo v tem pošastnem sprevodu svoj dragi, ljubeči hčerin ali sinov obraz. Mogoče! Iz daljave se čuje od časa do časa strel puške. Poznamo glas partizanske dum-dumke. 15 parov oči se spogleda, iz petnajstih src se čuje isti vzdih. Neko mlado, komaj 15-letno dekle iz svojih dekliških prs šepeče pesem "Hej brigade hitite ...«, ostali pa za njo ponavljamo nezaslišno, vendar čn-ječe. Domobranec s krvoločnim pogledom zareži proti kabini: "Ustavi, nekaj teh partizanskih k... je potrebno pospraviti.« Avto se ustavi. Domobranec Dančen iz Dolenje vasi, kateri je bil vodja našega avta, kriči nad nami, krili z rokami, se zaklinja pri bogu in Rupniku, da nas bo pobil kot pse. Tudi od naše strani nekaj odgovorov "postrelite nas lahko, saj nas imate tukaj, vendar vas je strah, že toliko prelite krvi kliče po maščevanju«. Kolona se pomika naprej. Naša srca še močneje utripljejo. Ko pridemo v Ljubljano se kolona zopet ustavi. Da, tu je blok. Tudi tu stoji domobranec domačin — Kozinčev Jože iz Zapotoka. Pozdravijo se med seboj, spregovorijo nekaj grdih opazk na naš račun — "No, kaj ste nam dobrega pripeljali. Moko iz osvobojenega ozemlja?« Pogledamo se, saj res, popolnoma smo beli od cestnega prahu, zato talui primerjava. Gnev se odseva iz naših oči. Odgovorim jim "Seveda, moko iz osvobojenega ozemlja, ker jo na okupiranem nimate«. Zopet se vrstijo psovke, žalivke — »prašiča, vrgel te bom v Ljubljanico, da te bodo požrle ribe,« se junaško izusti, drugi domačin iz Brež, kateri je tako vneto služil Rupniku ter ves čas od Ribnice do Ljubljane gledal na vsak naš gib. Odpeljejo nas v sodnijske zapore. Soba 85. Tu nič posebnega. Hrana slaba, dnevno zasliševanje, dnevni sprehodi v krogu sodnijskega dvorišča. Po tedenskem zaporu, sem e skupino prepeljana v policijske zapore na Poljanski nasip. Tu je položaj slabši. Hrana še slabša kot na sodišču. Dnevno dvakrat pa tudi petkrat zarožljajo ključi. Velikokrat ponoči nas že iz tako mučnega spanja prebudi rohneči Simonov glas. Prej kot v minuti moramo biti zbrani na dvorišču. Skoro vsi smo le v spodnjih oblekah. Pogled na skupino jetnic je grozen. Po telesu vidiš same maroge, same podplutbe. Žene — dekleta padajo v nezavest. Silne noge Simona, Hlebca, Jenka in drugih se zaletavajo v nas. Več nismo ženske, le še cunje, v katere si brišejo krvoloki svoje umazane škornje. Roke se nam same od sebe krčijo v pesti. V nas je toliko volje, moči, tovarištva, ljubezni in upanja v partizansko zmago, da vsa ponižanja prenašamo brez vsakega tarnanja. Le vzdih iz prs "prokleti psi« gre od jetnice do jetnice. Vsakodnevno nas v nočnih urah vozijo na zasliševanja. Vozijo nas ponoči, ker podnevi jih je strah, strah jih je ponosne, neuklonljive bele Ljubljane. Vozijo nas kot klavno živino — ne kot zveri v zamreženih kletkah. Ljubljana mi je nepoznana, zaradi tega ne vem, kje smo sc ustavili Nekaj nečloveških besed policajev in že zavijemo na neko dvorišče. Stopnice vodijo v kletne prostore. Luč gori, telefon brni, bunkerju podobni prostori (podmornica, tunel) te hladno sprejmejo. Popolnoma gole stene in betonska tla. Sc bolj pošastno sliko pa daje vsemu padec vode. Kje smo? Ali nas hočejo žive uničiti? Posedemo na gola betonska tla. Čakamo, čakamo že zelo dolgo, saj mora biti že dan, vendar mi tega ne vidimo. To si predstavljamo le po izmeni stražarjev. Gledaš le gole stene. Govoriti ne smeš. Na stenah mrgoli podpisov, napisov — z otroško roko je napisano "mama, jaz hočem živeti! Smrt faši... Nekaj teh napisov je skupaj z ometom izpraskanih iz sten. Ne pustijo, da bi videli, kaj so zapisovali tovariši, ki so se nahajali tu pred nami. Tudi jaz želim nekaj napisati. Vendar pri roki nimam ničesar. Stražar si prižge cigareto in odvrže vžigalico. Komaj čakam priložnosti, da jo poberem. Hočem začeti stavek dokončati ... zrnu, svoboda narod .... vendar ogorek na vžigalici se noče več poznati. Mogoče bo istega dokončal nekdo drugi, ko pride za menoj. Naslonjene druga na drugo malo zadremljemo. Vendar ne za dolgo, _ zakaj telefon in rezek stražarjev glas nas prebudi. Pripravite se. Odpeljejo nas po stopnicah v I. ali v II. nadstropje. Napetost, čakanje v dežurni sobi. Okno je odprto, vidiš skozi okno v drugo sobo. Ne, to ni soba, to je mučilnica. Slika groze_na mizi leži človek, okoli njega stojita dva policista in z gumijevko udarjata po iznakaženem telesu. V človeku je še življenje. Klic na pomoč, daje temu znak. Stražar, ki me pazi, se nasloni na okno in zakriči: "Kaj na pomoč, udari hudiča, hudiča...« V mojih očeh se mi zaleskeče solza. Stražar me pogleda in reče: "Tudi tebe čaka isto. Poglej, kako se mi naslajamo s partizansko krvjo.« Nisem slišala glas policista, ko me je poklical. Sedim na klopi v ušesih pa slišam le glas — na pomoč, pomoč... Sele ko me stražar s puškinim kopitom zadene v bok, se zdramim. Kje sem? Ne morem se spomniti. Vendar ob pogledu na sadistični stražarjev pogled vidim, da to ni bil le privid, temveč resnica. Pripravljena sem na vse. Stražar me popelje v zasliševalno sobo. Za mizo sedi policijski agent. Srce mi vztrepeče. Tudi tega človeka poznam. Tudi on je domačin, doma je iz O ta vic pri Ribnici. Mučno je, ozračje je težko. Na privoljeno besedo, da naj sc vsedem, se je začelo: rojstni podaki, kraj rojstva, podatki staršev, bratov. Tu je bil šele pravi začetek "En brat ti je crknil v partizanih, drugi se nahaja pri bandi. Ali ne?« "Brat mi je padel kot partizan, ni pa crknil kakor navajate, drugi brat pa se nahaja še kot partizan v NOV, ne pa pri bandi, mu odgovorim. "Že po dobljenih podatkih sem vedel, s kom bom imel opraviti, vendar mislil sem, da kot ženska ne boš imela toliko poguma za ugovarjanje,« se z nečloveškim glasom zadere na mene. In dalje: moje delo, članstvo SKOJ, KPS, sodelavci itd. itd. Na vsa vprašanja sem odgovarjala le z molkom. Ker je videl, da ne bo dosegel ničesar, je spremenil svoj položaj. Hotel se je iz volka preleviti v jagnje. Nekaj sladkih besed, da me takoj izpustijo, ako svoje delo in sodelavce priznam, ali pa me pošljejo v najhujši lager, ali pa me ustrelijo. Vse to me ni omajalo. Vztrajala sem, da sem delala za OF iz svoje narodne zavesti. Zopet grožnja, zaničevanje, sramotenje in še zapoved stražarju, odpelji jo, naj okusi tudi ona bikovko, se je zaslišanje končalo. Zopet smo čakali noč, da so nas prepeljali nazaj v policijske zapore. S prvim transportom, kateri, je odšel v mesecu avgustu, sem med drugimi odšla tudi jaz. Po prihodu v Beljak so nas odpeljali v Durgangslagcr. Odšli smo v barako, v takozvano jedilnico. Pripravili so nam nekaj brozge "ajntof«, kakor so imenovali. Posedli smo. Prišel je lagerfiirer. Začel je hoditi besno po jedilnici v svoji gestapovski obleki in kričal na nas — seveda v nemškem jeziku.« Slovenci so sami banditi, potrebno je vse postreliti Nadaljevanje na 3. strani Napad na sovražnikovo topništvo oeoeoeoeoeoBOBoioioioioeoeoeoioeoBOBozieoBoeoBoioioioioioioio Sovražnik, ki je prodiral iz Ljubljane proti Novemu mestu, je bil zaustavljen malo naprej od Kočevja. V trikotniku Livold—Mozelj—Štalcarji je bila večja sovražnikova topniška enota. »Diverzantska« enota je dobila nalogo, da odkrije topovsko enoto in ji prizadene čimveč izgub. — Taka je bila predpostavka za vajo kočevskih rezervnih oficirjev in podoficirjev. »Diverzanti« so bili rezervni oficirji in podoficirji, »sovražnik« oziroma »sovražno topništvo« pa neka redna vojaška enota, ki je imela slučajno tukaj vaje in katere prisotnost so izkoristili člani ZROP za kombinirano vajo. Komandir »diverzantske« enote, ki se je nahajala pri Stalcar-jih, je poslal izvidnike, da bi ugotovili razpored sovražnikove- ga orožja, število ljudi ter položaj štaba in ostalih delov enote. Izvidniki so ugotovili, da ima i!!= =!"!= V rokah sovražnika (Nadaljevanje z 2. strani) in Slovenijo oz. Jugoslavijo naseliti z nemškim življem. Pošiljamo vas v najhujša taborišča smrti, od koder se ne boste vrnili nikdar. Alles banditi, banditi... Ali je res? Nisem mogla verjeti svojim očem, da je ta človek, kateri si je nadel kljukasti križ Slovenec, da je moj domačin, saj je doma iz Dolenjih lazov pri Ribnici. Ali res povsod srečujem med krvoloki le domače izrodke. Zamislim se. Še danes ne morem verjeti. (Ta človek je šel pred vojno v Avstrijo za zaslužkom s suho robo. Tu ga je zatekla vojna. Oblekel je nemško — gestapovsko uniformo, odšel na fronto, kjer je bil ranjen in poslan v zaledje. In sedaj je tu. Prenočimo v lager ju. Zjutraj priprava za odhod. Naprej, naprej. Lager obišče Kovačev Jože, prav tako domačin. Drži se svojega posla — rešetari. S svojo glavo jamči domačinu Iz Dolenjih Lazov, da »nismo nevarni«, ter da naj nas obdrži v lager ju. Kljub velikem oklevanju, ko že stojimo v vrsti, nas pokliče: Vero, Maro in mene, da ostanemo na delu v tem lagerju. Vesela na eni strani, da bom ostala čim bližje domačih gozdov na slovenski — koroški zemlji, žalostna po drugi strani, da bom morala dnevno srečevati zver v človeški podobi. Udala sem se usodi. Življenje gre naprej. Dobimo zvezo s koroškimi aktivisti. Delamo kolikor moremo v korist NOB. Sabotaže, nedelavnost in pod. se odvija svojo pot. 27. aprila 1945 zagorijo kresovi po vrhovih gora. Danes je obletnica OF. To vemo, vendar pa nas lagerfiirer v trenutku, ko se krvoločna nemška zver že steguje, hoče prepričevati, da ti kresovi pomenijo — nemško zmago. Drugi dan sc razširi novica, da je ponoči iz »jager kasarne« odšlo v partizane skoraj vse vojaštvo. V nas veselje, želja po svobodi. Želimo čimprejšnjega konca. Ne morem sc vzdržati, da ne bi vprašala lagerfiirer ja, če tudi to pomeni njihovo zmago. Samo njegov pogled ga izda, da je pred vrati poraz Nemčije, zakaj odgovora ni. Strumno se zasuka na pohabljeni nogi in odide v svojo pisarno. S tem smo tudi me: Vera Bregar, Mara Rus in jaz po skrivnih poteh pobegnile in prišle v Ljubljano ravno v času, ko je NOV vkorakala v našo prestolnico. Na nekem vrtu smo natrgale naročje cvetja in med drugimi tudi me pozdravljale naše junake, oni pa so pozdravljali nas. Da, bilo je meseca julija 1944. Po novi, Seli cesti Nebo je bilo pokrito z oblaki. Bilo je pusto novembrsko vreme, ko pride sonce le redkokdaj izza oblakov. Ljudje so hiteli s pripravljanjem drv. Zima bo zdaj, zdaj prišla... Bil sem eden izmed potnikov, ki smo nekega novembrskega dne potovali po službeni poti v Ljubljano. Cesta je bila slaba, zato smo bili še bolj čemerni. Takoj, ko smo prišli iz Velikih Lašč, je naš avtomobil zavozil na široko, belo cesto. »Glej no«, smo dejali in bili takoj boljše volje, »saj tu je že nova cesta«! Čeprav še ni dograjena, položiti bo treba še plast asfalta, nudi že sedaj veliko bolj udobno vožnjo, kot pa stara Izvožena in krivuljasta. Po novi cesti smo se vozili do Raščice, če odštejem tista dva odvoza pred Raščico, ker betonska mostova še nista popolnoma dograjena. Na desni strani Raščice se je belila nova cesta. Žal še ni sposobna za promet, zato uporabljajo zaenkrat vozniki še staro cesto. Kar neprijetno nam je bilo voziti po stari cesti. Počakajmo, kmalu bo boljše. Na drugi strani Raščice se nova cesta spoji s staro. Res, nova cesta še ne zasluži upravičeno tega imena, toda vsak dan dobiva drugačno podobo, vsak dan je gradbišče bolj podobno novi cesti. Od tu do Turjaka, je eno samo veliko gradbišče. Od jutra do večera brne različni gradbeni stroji, buldožerji s svojimi velikimi, jeklenimi tipalkami rijejo po zemlji in kamenju. Stroji in ljudje spreminjajo zamisli in traso v pravo, široko, belo cesto. Vsak dan je bližji veliki dogodek, ko bo nova, moderna cesta dograjena. Letos še ne, drugo leto pa bo ta odsek ceste od Velikih Lašč do Turjaka v celoti izročen svojemu namenu. Meter za metrom, kilometer za kilometrom in nova cesta bo povezala kraje od Ljubljane do Kočevja. Potovanje po njej bo mnogo udobnejše in hitrejše kot po stari. "1 I I sovražnik razpostavljene topove od Črnega potoka proti Mozlju, štab in RK pa sta v gozdu pri Črnem potoku. Komandir »diverzantske« enote je razdelil enoto na tri grupe: prva je zavzela položaj v sredini in je imela nalogo poslati v zaledje 3 bombaše, ki naj bi uničili ali onesposobili nekatere objekte, orožja ali ljudi; druga skupina naj bi zavzela položaj lepo od prve in napadala le demonstrativno, da bi privlekla nase pozornost; tretja skupina pa naj bi s pomočjo diverzantov iz Črnega potoka uničila štab. Potek akcije: Druga skupina je v temi malo zašla in ko je hitela, jo je sovražnik predčasno odkril in napadel. Ker je imela ta skupina nalogo samo pritegniti pozornost sovražnika, ta napaka ni bila odločilnega pomena. Od prve skupine sta se prebila mimo sovražnikovih straž le dva bombaša, ki jima je uspelo izvršiti nalogo. Tretja skupina je opravila nalogo najbolje, saj ji je s pomočjo diverzantov iz Črnega potoka uspelo popolnoma neopazno obkoliti štab (ki sploh ni pričakoval, da ga bodo v gozdu odkrili) in vreči bombo (petardo) prav v komandni šator. Vaja je zelo lepo uspela. Pohod »diverzantske« enote (rezervnih oficirjev in podoficirjev je bil discipliniran in prikrit, kot da gre zares. (Nekateri rezervni oficirji so po vaji priznali, da celo med vojno niso bili tako previdni.) Prav zato so se »diverzanti« lahko približali »sovražnim« stražam (redni vojaški enoti, ki je imela tu vaje) na 30, 20 m in še bliže, da so povsem razločno slišali pogovor straž, ki so slutile, »da se nekaj pripravlja«. Po vaji, ki je trajala od 17. (takrat se je začel pohod od Štalcarjev) do 19. ure (konec napada) so napravili »diverzanti« in »sovražniki« v gostilni v Črnem potoku miting. Lepo izvedena vaja bo ostala vsem še dolgo v spominu in takih vaj si rezervni oficirji še želijo. 0 Koprivniku in Koprivničanih V naši vasi živi 212 ljudi. 57 je zaposlenih, 47 nezaposlenih (gospodinje in upokojenci), otrok pa je kar 108. Največ jih je zaposlenih pri Kmetijski upravi v Koprivniku. V vasi imamo trgovino, šolo, gostilno in pomožno pošto. Najmočnejša organizacija v vasi je SZDL, ki ima 93 članov. V vasi so še organizacija RK, aktiv LMS, prostovoljno gasilsko društvo in osnovna organizacija ZK. Sola ima šolski odbor, v vasi je hišni svet (eden za vso vas), ter vaški oziroma krajevni odbor. Letos spomladi je SZDL napravila anketo, da bi ugotovila, česa si vaščani najbolj želijo. Največ želja je bilo, da bi imeli člmprej urejene hiše oziroma stanovanja, sledijo želje po otroški varstveni ustanovi (vrtcu), obratu družbene prehrane s točilnico, kinopredstavah (vsaj enkrat na teden) in stalnem prevozu do Kočevja, Na sestankih SZDL so člani predlagali še, naj bi uredili kanalizacijo, vodne črpalke ter postavili nekaj javnih luči. Vaščani si žele tudi predavanj iz različnih področij, saj jih zanima prav vse. STANOVANJA smo že začeli urejati, ker pa ni bilo letos na razpolago dovolj sredstev, bomo nadaljevali z delom prihodnje leto. KGP je prispeval za ureditev stanovanj 3 milijone dinarjev. Uredili smo v glavnem zunanje lice hiš, kmetijska uprava pa je adaptirala svojo stavbo. Letos smo napravili tudi več za olepšavo vasi kot vsa druga leta. Odstranjevali smo ruševine očistili vas in nasadili okrasno drevje. Skopali smo tudi jarke za vaško kanalizacijo. OTROŠKA VARSTV. USTANOVA (VRTEC) je nujno potreben, saj se zdaj pode otroci po vasi brez nadzorstva in je prišlo zato že do več nesreč. Od skupno zaposlenih vaščanov je nad 30 odstotkov žena, med sezono pa so zaposlene vse žene in nimajo časa, da bi se posvečale dovolj otrokom. Prostor za vrtec je, potrebna je še oprema in oseba, ki bi pazila na otroke. O vrtcu je razprava na vseh sestankih, saj starši, ki imajo več otrok, ne bi zmogli visoke oskrbnine — prav tem pa je vrtec najbolj potreben. • i • unwind f- ■ 1r 'm ****^5» ; - Gradnja mostu na odseku ceste Turjak _ Velike Lašče na Rašci Za OBRAT DRUŽBENE PREHRANE je določena stavba, kjer je bila med sezono menza. Za dokončno ureditev bi potrebovali še okoli 2 milijona dinarjev. Ta obrat je nujno potreben, ker gostilna v vasi prodaja le pijače, nima pa nikakc tople hrane, niti jo nočejo pripraviti po naročilu. Anketa je tudi pokazala, da si 97 odstotkov vaščanov želi naj bi privatno gostilno ukinili, ker se v njej ob vsakem času prekomerno pijančuje in tudi pretepi v njej niso redki. Žene, ki so na vidnih mestih v vseh vaških organizacijah, prosijo pristojne organe, naj ne dovolijo, da bi si privatnik ponovno odprl gostilno, ki je zdaj v popravilu. Prav ta gostilna je glavni vzrok vsem tragedijam in nesrečam v družinah, katerih žrtve so žene in otroci. O tem je bilo govora že na več sestankih, vendar brez uspeha. Ce merodajni ne bodo prošenj in zahtev žena upoštevali, bo ženske veselje do dela minilo, ker bodo uvidele, da njihovo delo in prizadevanja ne obrode uspehov. PREVOZ DO KOČEVJA smo enkrat na teden že imeli. Vozil je avtobus KGP, vendar je prenehal, ker proga ni bila rentabilna. Ta problem pa bo treba vsekakor do spomladi rešiti. Zelja po KINOPREDSTAVAH sc že uresničuje. Pri zadnji predstavi so ljudje dvorano popolnoma napolnili. Za MALE ASANACIJE je prispeval Okrajni odbor RK 1,5 milijonov dinarjev, od občine pa smo prejeli 200.000 dinarjev. S temi sredstvi bomo uredili kanalizacijo, vodne črpalke, lužo pri kovačnici (kjer bo napajališče za živino) in zasuli lužo pri šoli. Preskrba z vodo je bila letos zelo pereča. Vodnjaki v vasi so bili vsi, razen enega, suhi. Krajevna uprava je morala vodo za živino voziti od drugod. za kar je plačala nad 1,4 milijona dinarjev. Ce ne bi začel padati dež in sneg, bi bila vsa vas brez vode. Da ne bi v bodoče zmanjkalo vode, naj bi v vasi zgradili eno ali dve cisterni pa tudi posestvo bi lahko še postavilo kakšno poleg teh, ki jih že ima. Za ureditev preskrbe z vodo je potrebnih precej finančnih sredstev, zato jo ne bo tako lahko izpeljati. V šolski dvorani imamo tudi TELEVIZIJSKI APARAT, ki nam ga je kupilo KGP hkrati s 70 stoli in omarico. Televizijske predstave vaščani radi obiskujejo, ker je to edino razvedrilo in kraj, razen gostilne, kamor lahko zahajajo. Urediti bi morali še ODER, na katerem bi imela lahko mladina razne prireditve, kakor jih je včasih že imela. Šolski ODBOR bi se moral bolj zanimati za delo v šoli, saj starši negodujejo, da se otroci malo naučijo. Člani SZDL in vaščani smo zelo hvaležni občinskemu ljudskemu odboru, občinskemu odboru SZDL, Občinskemu odboru RK ter Okrajnemu odboru RK za vso pomoč, ki so nam jo nudili letos pri urejevanju vasi. Obljubljamo tudi, da bomo s prostovoljnim delom še naprej pomagali urejati vas ter reševati ostale probleme, ker bo le tako na vasi življenje za nas same prijetnejše. MODERNI VNUK Vnuk: »Dedek, če mi izračunaš to nalogo z ulomki, ti bom razložil kaj je zvočni zid.« Kako delimo sredstva Celotni dohodek gospodarske organizacije (podjetja)' sestavlja vrednost prodanega blaga in opravljenih storitev po izdanih računih ter druge vrednosti, ki jih doseže podjetje v svojem poslovanju. Na grobo razdeljeno sestavljajo celotni dohodek: poslovni stroški, prometni davek in dohodek. Poslovne stroške sestavljajo stroški za material, amortizacija (vrednostni odpis) osnovnih sredstev, obresti od poslovnega sklada (oziroma od bivšega sklada osnovnih in obratnih sredstev), zemljarina in drugi prispevki (med njimi tudi članarine itd.). Prometni davek je prav za prav instrument za urejanje trga. Za gospodarsko organizacijo pomeni dajatev, ki se obračunava od vrednosti proizvoda. Dohodek se deli še naprej. Najprej se od njega odvede prispevek od dohodka, ki je namenjen za splošno družbene potrebe. S tem prispevkom se izvaja obračun med gospodarsko organizacijo in družbo. Ostane nam čisti dohodek, ki pa še ni tako čist, ker je treba od njega odvesti še prispevek od izrednega dohodka. Ta prispevek je bil uveden pred kratkim zato, da bi zajel takozvani ekstra profit, se pravi dobiček oziroma dohodek, ki ga podjetje ni ustvarilo po svoji zaslugi. Ostane čisti dohodek, s katerim razpolaga delavski svet oziroma delovni kolektiv. Prav zdaj nekatera podjetja sprejemajo, nekatera pa so že sprejela pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. S tem, ko delovni kolektiv določa koliko čistega dohodka bo šlo na osebne dohodke in koliko na sklade, določa kolektiv hkrati, kako se bo podjetje razvijalo, moderniziralo, kako bo proizvajalo po nižjih stroških in s tem kakšni bodo osebni prejemki članov delovnega kolektiva sedaj in v bodočnosti. Se pravi, da delovni kolektiv povsem samostojno določa razvoj svojega podjetja. Od bruto osebnega dohodka se potem odbijajo še razni prispevki (za socialno zavarovanje, proračunski prispevek, dopolnilni proračunski prispevek itd.). Sredstva za sklade podjetja pa se razdelijo kot določa pravilnik podjetja na poslovni sklad (za osnovna in obratna sredstva, se pravi za stroje, investicije, surovine itd.), sklad skupne porabe (za stanovanja, obrate družbene prehrane — skratka za družbeni standard in na rezervni sklad, katerega sredstva porabljajo podjetja za premostitev raznih težav, ki nastajajo v poslovanju. Z risbo in opisom smo nameravali delovnim ljudem zelo zgoščeno prikazati, kako se dele sredstva, ki jih oni ustvarjajo, o katerem delu odločajo že oni sami in o katerem delu odločajo predpisi. Z vedno večjim splošnim znanjem, razgledanostjo in sposobnostjo vsakega posameznika, bo vsak posameznik oziroma delovni človek lahko razsojal in odločal o vedno večjih stvareh, o katerih odločajo še predpisi. BESEDA 0 »SUHI ROBI« Suha roba v Ribniški dolini ima že večstoletno tradicijo. Le-ta se je prenašala iz roda v rod. Danes nimamo namena pisati o zgodovini suhe robe temveč o podjetju »Suha roba« Sodražica, ki odkupuje in prodaja suho robo po domovini in v tujino. Trgovsko podjetje »Suha roba« je bilo ustanovljeno kmalu po osvoboditvi. Nekaj časa je poslovalo tudi v okviru Trgovskega podjetja DOM Ljubljana, leta 1956 pa se je osamosvojilo. Podjetje se lepo razvija. Šteje devet članski kolektiv, ki se trudi, da bi bil tempo razvoja čim hitrejši. Kakor lani, tako bo tudi letos, kljub nekaterim objektivnim težavam, ki so nastale med letom, ustvaril nad 100 milijonov prometa. Kot že samo ime pove, se bavi podjetje izključno z odkupom in prodajo izdelkov domače obrti — suhe robe. Njen delokrog zajema Ribniško dolino, del Notranjske in nekatere druge kraje. Odkupuje vse vrste izdelkov suhe robe in lesne galanterije. Izbor blaga je zelo pester. »Suha roba« usmerja izdelovalce za izdelavo artiklov, po katerih je na tržišču povpraševanje. Nekateri izdelovalci so se specializirali za izdelavo izvoznih artiklov — kuhalnic, lopatic itd. in jih izdelujejo v velikih količinah. Kupci so v Ameriki in drugje. Podjetje se trudi, da bi bil asortiman čim večji, ker ve, da marsikomu predstavlja izdelovanje suhe robe vsakdanji zaslužek. S tem opravlja podjetje pomembno nalogo. Ljudje, ki se preživljajo s suho robo, bi morali iskati zaslužek izven svojega kraja. To pa bi bilo marsikomu težko, ker ima skoro vsak kos zemlje. Suha roba dopolnjuje kmetijstvo in živinorejo in jim omogoča preživljanje doma. Zavzeli bi preveč prostora, če bi hoteli našteti vse izdelke, ki so na seznamu podjetja »Suha roba«. Najpomembnejše mesto zavzemajo obodarski izdelki in žične tkanine, zatem posodarski in podnarski izdelki, kuhalnice, žlice, pletarski izdelki, lesna galanterija itd. Nekateri izdelki so še ohranili stare prvine, drugi pa so se prilagodili potrebam in okusu potrošnikov. Spričo izbire raznovrstnega blaga iz plastične mase odkupuje podjetje samo solidno robo, ki je lepa na oko in praktična za uporabo. Pa še nekaj besed o nagrajevanju v kolektivu. Le-to jim urejata pravilnik o delitvi osebnega dohodka in pravilnik o delitvi čistega dohodka. Oba pravilnika je delavski svet, ki ga sestavlja celoten kolektiv, sprejel že v oktobru. Da bi povečali sklade podjetja, so določili 40 odstotkov od ustvarjenega dohodka za sklade, 60 odstotkov pa za osebne dohodke. Potrebe po ureditvi skladišč so velike. S sredstvi, ki jih bodo ustvarili, bodo tudi to uredili. Rekli smo že, da se podjetje trudi za povečanje prometa. To pa ni odvisno samo od delovnega kolektiva, temveč od vseh izdelovalcev in sodelovanja z ObLQ Ribnica. Le-ta namerava kmalu izdati odlok, ki bo urejal promet s suho robo tako, da suha roba ne bo več vir pretiranih dohodkov nekaterih posameznikov. Ko se bo usmeril ves odkup suhe robe preko podjetja, bodo imele od tega korist tako podjetje in ljudski odbor ter skupnost v celoti. Skušali smo vam v skopih okvirih prikazati vlogo »Suhe robe«. oPdjetje ima lepo perspektivo. Ribničan Urban, ki ga pooseblja podjetje »Suha roba«, še ne bo tako kmalu prenehal s svojo dejavnostjo. -m- St. 48—49 (J)ioMieStki kotiček. Medved se je grel ob ognju V lepem sončnem dnevu smo odšli stric, bratranec in jaz lovit polhe na Grintovec. Ko smo prišli na mesto, smo se odpravili vsak na svojo stran nastavljat pasti. Ko sem končal delo, sem se hitro vrnil spet na določeno mesto, kjer sta stric in bratranec že zakurila ogenj in pokrivala krompir z žerjavico. Sonce je zatonilo za goro in postalo je hladno. V gozdu je postalo tiho, sedeli smo ob ognju se šalili, ter jedli pečen krom-P Ob 22. uri smo šli pogledat pasti in dobili trinajst polhov. Vrnili smo se spet k ognju in pekli jabolka. Pozneje smo tudi zadremali in se prebudili ob treh zjutraj. Jaz in stric sva ' šla skupaj pogledat pasti, bratranec je šel pa v drugo smer-. Ko sva prišla do prve bukve, sva zaslišala sovo, ki je hotela potegniti polha iz pasti. Ko naju je začutila, je še bolj zavre-ščala in odletela. Malo sva se prestrašila in pogledala še ostale pasti. Dobila sva štiri polhe. Ko sva se vračala spet k ognju, sva že od daleč opazila, da pri ognju nekdo leži. Mislila sva, da nas je obiskal kak drugi polhar. Ko je prišel še bratranec, smo se počasi bližali ognju in spoznali, da je medved. Ker nismo hoteli imeti z njim opravka, smo se vrnili domov. Skupno smo ujeli 22 polhov. Želim, da bi bilo drugo leto še več pol-hov- Anton Fabjan, šola J. Šeška, Kočevje Pismo pionirjev iz Amerike Dragi pionirji, bralci naših »Novic«! Znano vam je, da je v širnem svetu še veliko naših rojakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in Makedoncev, ki so morali še v času pred prvo in drugo svetovno vojno, zapustiti našo domovino, ker do- Dogodek v gozdu Pionirji šole J. Ješko v Kočevju pred poukom Do šestega leta starosti sem živela v majhni kostelski vasici. Naša vas je štela okrog trideset hiš. Med njimi je bila tudi moja rojstna hiša. Imeli smo nekaj kmetije, majhno hišo, eno kravo itd. Živeli smo bolj revno. Ker je oče umrl, je morala mati delati, da je preživljala mene in brata. Spomladi in v jeseni smo hodili jaz, brat in mama v gozd grabiti listje. Tako je bilo tudi nekega vročega spomladanskega dne, ko smo odšli v gozd na delo. S seboj smo vzeli kravo, voz in druge potrebščine. Ko smo bili v gozdu, ki se je imenoval »Laz«, je brat privezal kravo za voz, jaz sem se usedla v travo in pela. Mama in brat sta grabila listje. Ko sem pesmico končala, sem začutila, da mi po nogi leze nekaj strašno mrzlega. Pogledam in vidim strašno velikega modrasa. Od strahu sem zavpila na vse grlo. Lep primer tovarištva Vodnik nam je povedal, da bomo šli na izlet. Utaborili se bomo na jasi pod vinogradi. V nedeljo zjutraj smo se odpravili na pot. Bil je lep dan. Stopali smo po gozdni stezi proti cilju. S tovariši smo zavzeto opazovali naravo. Končno smo prišli do jase. Po kratkem počitku in prigrizku smo začeli postavljati šotor. Med nami je bil tudi Franček. Šibek in bolehen fant. Nismo ga marali v svojo družbo. Zdel se nam je premalo pogumen. Ko smo postavili šotor, smo šli po drva. Pridno smo delali. Nenadoma nas je vznemirila novica, da je Milan padel v jamo. Takoj smo odhiteli na mesto nesreče. Jama, v katero je padel Milan, je bila precej globoka in ozka. Slišalo se je obupno klicanje na pomoč. »Kdo ga bo rešil?« smo se Imeli smo pionirsko konferenco Pretekli četrtek smo imeli pionirji osnovne šole Vas-Fara svojo redno pionirsko konferenco. Podali smo obračun dela. V preteklem letu smo bili zelo delavni. Poleg učenja smo zbirali stare predmete za šolski muzej; delala sta tudi šahovski in lutkovni krožek, sodelovali smo pri pionirskih igrah, prirejali smo izlete in tekmovanja ter skrbeli za pester program pri proslavah in zabavnih prireditvah. Na konferenci smo izvolili nov pionirski štab in si zadali naloge za to šolsko leto z željo, da bi jih uspešno izpolnili. Učenci os. š. Vas-Fara spraševali. Nihče ni imel toliko poguma, da bi šel v ozko, a dokaj globoko luknjo. Tedaj se oglasi Franček: »Jaz grem!« »Ti?« smo se začudili. Vodnik je vzel vrv in Frančka zavezal okrog pasu. Previdno smo ga spuščali v globino. Ko je prišel do Milana, je odvezal vrv in privezal nanjo ponesrečenca. Povlekel je za vrv in ranjenega Milana smo potegnili iz jame, za njim pa še Frančka. Vsi smo zaradi hrabrega dejanja občudovali dobrega fantiča. Milana smo obvezali in mu napravili ležišče iz listja. Franček je bil junak dneva. Vsi smo se trudili, da bi se mu prikupili. Sram nas je bilo, ker ga prej nismo marali. Spoznali smo, da je tudi slaboten fant lahko hraber, pogumen in vzgleden tabornik. Kastelic Štefan, 8. a razred Osn. šole J. Šeško Šolski Vseved se oglaša ■ ■ Učenci iz šole Vas-Fara čakajo na avtobus Naša šola V Predgradu imamo lep Zadružni dom in v njem je tudi naša šola. Ce pogledamo zidove te hiše vidimo, da so zelo debeli in stari. Tudi zgodovina teh zidov je zelo zanimiva. Moj dedek je že precej star, zato sem ga prosil, naj mi kaj pove o tej stavbi. Dedek mi ie začej takoj Dež, ki je povzročil poplave Iz novomeške bolnišnice sem se z avtomobilom odpeljal po lepi beli cesti proti Kočevju. Med vožnjo sem videl, kako je reka Krka prestopila bregove in poplavila njive, travnike in vrtove. Voda je pridrla v neko vas in pobrala vse predmete ter jih pustila na drugem bregu. Vaščani so se morali voziti s čolnom, če so hoteli priti do soseda ali pa v trgovino. Tudi reka Rinža je ponekod poplavila njive in travnike. Ljudem in kmetovalcem je napravila veliko škodo. Slavko Romih, šola M. Bračiča, Kočevje pripovedovati. Povedal mi je, da je na tem mestu, kjer sedaj stoji Zadružni dom, bil v prejšnjih časih gradič kneza Auersperga. On je imel tu veliko polja in gozdov. Med vojno so se hoteli v to hišo preseliti belogardisti, zato so ga partizani zažgali. Po vojni pa so vaščani z udarniškim delom zopet vse popravili. Koprivec Peter, 3. r. osn. šole Predgrad Mnogokrat sem že čital v Novicah razne spise o pridnih učencih, ki so tako lepo zveneli. Zato sem stopil v šolo in pogledal, kako se učijo naši pionirji. Že je zazvonilo, hitro stopim proti mlečni kuhinji. Tam sem zagledal polen lonec čaja in kruh z namazano pašteto. Gledam in vonjam duh dobre malice. V tistem trenutku se od-pro vrata in pionirji so hiteli na malico, ki je večini dobro teknila, med njimi so bili pa tudi taki, da so jo odvrgli na travo pred šolo. Prišel sem potem v razred in se skril v zadnjo klop, da me nihče ni opazil. Videl sem, da so pionirji učiteljico površno pozdravili. Pričela se je učna ura zemljepisa, da sem se tudi jaz poglobil v reke in vode Jugoslavije. Motili so me pa učenci, ki so kar naprej klepetali potiho med seboj in risali neke karikature o »kavbojskem šerifu«. Ko je učna ura minula, sem odšel tja, kjer hodijo vsi pionirji. Tam se je pojavil gost dim in sem mislil, da gori. Pogledal sem čez rapoko in videl, kako kadijo, eni cele cigarete, drugi pa čike. Od dima me je tako dušilo, da nisem mogel več prestajati in sem pobegnil na hodnik, da sem prišel do zraka. Ko Pred šolo v Sušjah pri spomeniku sem bil že na cesti, sem se ustavil in pogledal nazaj v šolo, pa se je še vedno kadilo. Zato sem jo hitro ucvrl proč od šole. Po poti sem sklenil, da bom še obiskal kako šolo, kjer me pionirji ne bodo tako okadili, kakor so me pri mojem prvem obisku. Pionirski Vseved ALKOHOL — SOVRAŽNIK ČLOVEKA Ta mesec je »Mesec boja proti alkoholu«. Po šolah in drugje imamo razna predavanja o škodljivosti alkohola za človeka in o nesrečah, ki jih je povzročil alkohol. Alkohol je predvsem škodljiv za zdravje/ Zaradi alkohola se zgodijo razne prometne nesreče. Alkohol pa povzroči tudi pretepanje po gostilnah. Večkrat se pijanci stepejo tudi na cesti in tako odvzamejo delovnim ljudem spanje. Zaradi alkohola pa nastane tudi družinski prepir. Pijančevanje preprečujejo predvsem šoferjem in delavcem pri strojih. Vinjeni šoferji prevračajo avtomobile. Pri tem ponesrečijo sebe in druge potnike. Človeka, ki je nesposoben za delo, mora vzdrževati družba. Nesreča pa večkrat zahteva tudi žrtve. Zato naj šoferji in drugi delavci, ki odgovarjajo za življenja drugih, ne uživajo alkoholnih pijač. Krkovič Jožica, 6. r. o. š. Kočevska Reka KINEMATOGRAF SO AVTOMATIZIRALI V Chicagu v ZDA so pred kratkim odprli prvi popolnoma avtomatizirani kinematograf. Obiskovalec tega kinematografa vrže pred vstopom v dvorano v neki avtomat novec in sprejme vstopnico, na kateri so nekakšne luknjice. Na vsakem sedežu je zareza, v katero se lahko vtakne posebej preluknjana karta in šele potem se sedež odklopi. Tudi predstava je avtomatizirana, tako da zadostuje le en uslužbenec, ki pazi na vse naprave. ma niso imeli pogojev za svoj življenjskih obstoj. Po različnih državah v svetu, so našli ti rojaki svojo drugo domovino. Svo- Mama skoraj ni verjela, da bi bila kača. Gleda po travi in zagleda velikega modrasa. Mama in brat pograbita vsak eno palico in udrihata po modrasu, tako dolgo, da ga ubijeta. Od tistega dne imam velik strah pred kačami. Ozanič Marija, šola M. Bračiča, Kočevje KAKO SEM LOVIL RIBE IN RAKE Med počitnicami sem bil na morju. Lovil sem ribe. Očistil sem jih sam, kakor me je naučila 'kuharica. Nato sem jih spekel na olju in pojedel z veliko slastjo. Se nikdar ni bila večerja tako okusna. Najbrž zato, ker sem jo sam pripravil. Sel sem lovit tudi rake. Rak me je uščipnil v prst. Od takrat ne lovim več rakov. Bizjak Bogdan, 3. r. Osn. š. J. Šeško KURIR Kot vsako leto je cvetel april, kot vsako leto dosedaj, četudi vojna je tedaj divjala s smrtjo iz kraja v kraj. Bila je v cvetju naša češnja bela in v cvetju pot, ki vodi v grič, in na tej poti pod zelenjem in rožami je spal mrlič. Bil je otrok z otroškimi očmi, z otroško glavo in dlanmi, a kakor mož je stiskal pošto, kjer je rdela kri. Zdaj na jesen tod res ji rdi, a redko kdo se spomni na mrliča. Jaz vem: Tam gori še živi in mirno zre v dolino z griča z velikimi, otroškimi očmi. Razpotnik Zdenka, 5. a razred Osnovne šole Jože Šeško »Dragi urednik! Priloženo Ti pošiljava naročnino za eno leto lista — Kočevske Novice — Nahajava se daleč proč od Tebe, pa Ti odkrito poveva, da na našo staro domovino nisva in ne bova nikoli pozabila. Pozdravljava vse sorodnike in prijatelje ter želiva vsem srečno in uspeha polno Novo leto 1962.« Odgovor urednika: »Dragi Darko in Silvia! Zelo me je razveselilo vajino pismo. Tudi vsi naši pionirji ga bodo veseli, ker radi berejo in pišejo v Novice. Oglasita se še kaj iz daljne Amerike, vaše prispevke bomo radi objavili. V svojem imenu in v imenu vseh vaših sorodnikov in prijateljev, kakor tudi naših pionir- Silvia Perovšek, učenka 3. razreda St. Vitus šole, Cleveland, Ohio, U. S. A. je prve domovine pa naši rojaki ne morejo nikoli pozabiti. Vedno se je radi spominjajo, kot kraj svoje mladosti. Naše vasi, mesta, travniki, polja, gore in planine, kakor tudi naši ljudje, so zanje tista velika ljubezen in hrepenenje, da se vedno radi vračajo v domovino svoje mladosti. Mi, ki ljubimo in gradimo našo domovino smo veseli, da v njej živimo in tudi naši rojaki v tujini se veselijo naših uspehov. Ti naši rojaki učijo tudi svoje otroke ljubiti našo domovino, ker so tudi ti otroci del našega rodu, del naših narodov. To nam dokazuje pismo, ki smo ga prejeli od dveh pionirjev iz Clevelanda, ZDA. Pismo se glasi: Darko Perovšek, učenec 6. razreda St. Vitus šole Cleveland, Ohio, U. S. A. jev, se vama zahvalim za čestitke in želim vama in vajinim staršem in našim rojakom srečno in veselo novo leto 1962.« Urednik Nagradna križanka Objavljamo nagradno križanko »29. november«, za katero je razpisanih 5 nagrad. Med reševalce, ki nam bodo poslali do 4. decembra do 10. ure dopoldne pravilno rešene križanke in bodo izžrebani, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 2000 din, 2. nagrada 1000 din, 3. do 5. nagr. pa lepa knjiga. Rešitve pošljite na naslov: Uprava »Novic«, Kočevje, Ljubljanska c. 14 a, pp 39. Na spodnji levi del ovitka (kuverte) napišite: Križanka. Premalo fran-kiranih pisem ne bomo sprejemali, nerazločno pisanih in popravljanih križank pa ne bomo upoštevali pri žrebanju. Križanke lahko oddaste tudi na upravi našega lista. Izid žrebanja bomo objavili v naši naslednji številki. glasnik; 57. ocena; 58. kratica za visok akademski naslov; 59. podzemeljski hodnik; 61. gradbeni material; 62. sosedna država; 65. priprava za pogovarjanje na daljavo; 71. skriven; ilegalen; 72. priprava za pometanje; 73. premišljeno oviranje dela ali namerno uničevanje javnih dobrin; 47. študent najvišje znanstvene ustanove. Navpično: 1. pristanišče v Al-žiru, na poseben način obdelan; 2. velika posoda; 3. vrtni hišici; 4. jugoslovanski šahi st; 5. zgoden; 6. začetnici imena in priimka ruskega pripovednika (Peter Veliki); 7. vzklik priganjanja; 9. dvojica; 10. majhen severnoameriški medved; 11. poškodovati; 12. mestece pod F ruško goro; 13. glavno mesto sosednje države; 14. kratica za mlajši; 15. delavski razred; 17. J - 3 V 6 LJ * 9 10 41 4J. V3 ii L §8 n 8 13 m io Zi 2M 89 8 Aj ■M O. AV 89 @ -U 83 Xt u m m X3 m 3o m s/ si 89 89 »3 gg JV AŠ 8 * Si 83 89 Sl (S bt 83 m VO 8 *3 m gj it wš m vt *3 it 8 v« 89 89 SO m si * iz m Si 89 »v 89 ss 89 *3 ii * 29 c* 89 58 *3 *1 89 89 29 S 29 *4 *3 (U t»j ii *3 <»f “ x> 89 u 1*1 u ti — - n rit r Vodoravno: 1. nasilno zavzet, zavojevan; 8. zdravim, kirurško interveniram; 15. čistiti perilo; 16. najmanjši delec snovi; 18. letopis; 19. neločljiva soglasniška skupina; 21. brisan z radirko; 23. kmetijski strokovnjaki; 25. osebni zaimek; 26, kratica za dolžinsko mero; 27. zaporedni črki abecede; 29. glas ure, popolnoma zraven, 30. gol, brez obleke; 31. prislov časa; 33. veznik; 34. začetek abecede; 36. arabski žrebec; 37. oranje; 38. kratica na receptih; 40. grška črka; 41. osebni zaimek; 42. naš voditelj; 44. prebivalec evropske države; 46. medmet; 47. uradna kratica naše države (brez J); 48. žensko ime; 49. debeli kamni; 50. glasbena nota; 52. glej 25 vodoravno; 53. grška črka; 54. domača žival; 55. del dneva; 56. soglasnik in samo-SESTRICA Prosila sem mamico, da bi rada sestrico. Sedaj jo imam, se rada z njo igram. Zelo je še majčkena, ime ji je Ljubica Klepec Vanda, 2. r. Osn. š. J. Šeško primorski medmet; 20. balkanska država; 22. ime dveh celin; 23 a. nauk o pisavi; 24. nasilno preseliti v taborišče; 27. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja in dramatika (Svet na Kajžarju, Na kmetih); 28. zgodovinsko mesto v dolini Vrbasa, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ; 31. najvišja točka, 32. makedonsko kolo; 35. mesto v Bosni (I. zasedanje AVNOJ; 36. kratica najvišjega zakonodajnega in izvršnega predstavniškega telesa Jugoslavije med NOB; 39. nenapačna, prava; 43. oblika starega veznika; 45. žensko ime; 49. jeza; 51. visok, ošaben; 54. začetnici podpredsednika Zveznega izvršnega sveta; 55. oznaka za neznanca; 58. vedno enaki, prav taki; 59. poškodba; 60. žlezasti organ za proizvodnjo mleka; 63. atletska disciplina; 64. uživam hrano; 66. znižana glasbena nota; 67. nota iz solminizacije; 68. začetnici imena in priimka nemškega zdravnika, utemeljitelja zdravljenja s serumi; 69. soglasnik in samoglasnik; 70. kratica za lažje glasbeno delo; 72 a. kratica za ljudsko knjižnico. Delo v TVD Partizan Kočevje No prvem kongresu telesne kulture v Beogradu je v svojem govoru tovariš Rankovič med drugim poudaril tudi sledeče: »Telesna kultura ima pri nas velik družbeni pomen, ker bistveno prispeva h krepitvi zdravja, delovne in obrambne sposobnosti delovnih ljudi in pomeni neločljiv del' splošnih prizadevanj za socialistično vzgajanje mladega rodu. Njena vloga je tem večja, ker je telesna kultura v sodobni družbi sestavni del življenjskega standarda. Če upoštevamo vse to telesno vzgajanje ljudstva ne sme biti samo skrb družbenih organizacij za telesno kulturo ter požrtvovalnih strokovnih in drugih amaterskih delavcev, ki so na čelu telesno vzgojnih organizacij, temveč mora postati to skrb vse skupnosti. Kongres nam je izoblikoval tudi sodobne smernice za novo in družbi koristno telesno vzgo- jo. Telesna vzgoja kot temeljna oblika dela v društvih Partizan je redna, vsestranska, Sistema- tična in postopna. Razvija vsestranski razvoj človekove sposobnosti, utrjuje zdravje in veča telesne zmožnosti. Pripravlja tiste lastnosti, ki se ujemajo s potrebami gospodarstva, obrambe domovine in ustvarjalnosti. Te lastnosti se kažejo v hitrosti, vstrajnosti, gibčnosti in spretnosti. Načrt dela za telesno kulturo pa mora računati s sedanjimi materialnimi pogoji in s sedanjo stopnjo telesne kulture ljudi. V začetku naslanjamo načrt dela na interese ljudi, kasneje pa na njihovo telesnokul-turno dejavnost, ki jo sistema- Vrsta pionirjev Partizan Kočevje na tekmi v Ljubljani oihhačukUu, Qiianie prebivalcev Obvestila Spovedi čestitke Mali oqlasi KOČEVJE Poročili so se: Obrstar Vladislav, delavec iz Koprivnika 22, star 25 let in Sabljak Marija, delavka iz Koprivnika 22, stara 24 let; Krampač Matija iz Mlake 25, star 23 let in Gostan Iren-ka, delavka iz Mlake 17, stara 22 let. PREDGRAD Rodila je: Sterk Ana, gospodinja iz Čepelj 4 — dečka. V Ljubljani je rodila: Hrovatin Marija, gospodinja iz Čepelj 7 dečka. V Novem mestu je umrl: Majerle Ivan, kmetovalec iz Pred-grada 58, star 36 let. DRAGA Umrla je: Urh Marija, gospodinja iz Črnega potoka 12, stara 47 let. ČESTITAJO Ljubljeni sestri Tinki Krašovec, ki živi v Avstraliji, želimo vse najboljše, posebno pa zdravja, za njen rojstni dan. Njenemu možu Tonetu in otrokoma . Ervini in Brigiti lep pozdrav. Sestra Milka z družino * * * Ostermanovi mami, Trata 5, za 77-letnico želijo vse najboljše: Hčerka Marija, sinovi Rudi, Jože, Ivan, Franc, Alojz, Adolf, Anton in vnučki. TISKARSKI ŠKRAT V pretekli številki nam je ponagajal tiskarski škrat v prvem odstavku članka »Ker ni sadnih sokov, seže mladina po alkoholu«. Konec odstavka se pravilno glasi: da ne bodo dajali pijancem na up. Popravek objavljamo, ker so se baje hoteli nekateri proglasiti za pijance samo, da bi lahko dobili pijačo na up češ, saj je v Novicah tako Pisalo. »NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska ČZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Šobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta j4-a, telefon uredništva in uprave «89. Naročnina je 500 din, polletna ”50 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje IZGUBLJENO V avtobusu od Banje Loke do Kočevja sem izgubila denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Rudolf Urh, Kočevje PRODA Pozor! Tračne žage za vso obdelavo lesa, kakor tudi za razrez hlodovine, izdelujem po predhodnem naročilu. Oglejte si tako žago v moji delavnici. Cena 400.000. Korošec, mizar, Maribor, Kopališka 11 Podjetje » I T A S «, Industrija transportnih sredstev in opre- me, išče več kvalificiranih kovinostrugarjev. Nastop službe je možen takoj. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekel v gostilni Grintovec, ravnatelju Francu Volfu in ostalemu osebju osnovne šole Vas-Fara ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Štimec Anton, Srebotnik * * * Obžalujem besede, katere sem izrekel Francu Arko iz Brez pri Ribnici. Jože Bojc, Prigorica pri Ribnici JADRAN KOČEVJE: 28. in 29. novembra ameriški barv. film »Starec in morje«, 29. in 30. novembra sloven, film »Družinski dnevnik«, od 1. do 3. decembra nemški film »Ešna-purski tiger«, 4. in 5. decembra angleški cinemascopski barvni film »Bodimo srečni«, 6. in 7. decembra nem. barvni film »Indijski nagrobni spomenik«, 8. in 10. decembra ameriški barvni film »Poslednja obala«. SVOBODA RUDNIK: 2. in 3. decembra francoski film »Napoleonov oficir«, 9. in 10. decembra nemški film »Poliku-ška«. SVOBODA STARA CERKEV: 28. in 29. novembra francoski film »Zakon je zakon«. RIBNICA: 2. in 3. decembra italijanski cinemascopski film »Kitajski zid«, 9. in 10. decembra amer. cinemascopski film »Kavboj«. SODRAŽICA: 2. in 3. decembra italijanski film »Herkules«, 9. in 10. decembra ameriški cinemascopski film »Tek za soncem«. LOŠKI POTOK: 3. decembra francoski film »Velike družine«, 10. decembra angleški film »Operacija Amsterdam«. VELIKE LAŠČE: 2. in 3. decembra angleški film »Ogledalo z dveh strani«, 9, in 10. decem- bra norveški barvni film »Ti si moja pesem«. DOBREPOLJE: 29. novembra jugoslovanski CS film »Vlak brez voznega reda«, 2. in 3. decembra italijanski CS film »Ljubezen pod nadzorstvom«, 6. decembra ameriški film »Beg v verigah«, 9. decembra ameriški V V film »Troje hudih«, 10. decembra ameriški film »Nekateri so za vroče«. PONIKVE: 30. novembra jugoslovanski CS film »Vlak brez voznega reda«, 7. decembra ameriški film »Beg v verigah.« KOČEVSKA REKA: 29. in 30. novembra jugoslovanski barv. film »Gospa ministrica«, 2. in 3. decembra ameriški barvni film »Zlato v džungli«, 6. decembra avstrijski barvni film »Mozart«, 9. in 10. decembra ameriški barvni film »Povabilo na ples«. PREDGRAD: 28. in 29. novembra češki film »Krakatit«, 2. in 3. decembra ameriški film »V pomladi življenja«, 9. in 10. decembra jugoslovanski film »Edini izhod«. BROD NA KOLPI: 29. novembra jugoslovanski film »Pet minut raja«, 2. in 3. decembra angleški film »Operacija Amsterdam«, 9. in 10. decembra »Rdeči lasje Julija«. Vrsta pionirk Partizan tično usmerjamo k vsestranosti. TVD Partizanu Kočevje ni bilo težko preiti na tako smer vadbe, saj je znano, da je bil ravno kočevski Partizan na tej liniji že nekaj let pred kongresom. S tako smerjo svojega dela se je takrat še težko prebijal skozi tesne oklepe neživljenjskih določil in zastarelih tradicij, posebno pri višjih enotah organizacije t. j. zvezah. Posamezni člani vodstva društva, ki so bili zagovorniki take smeri dela, so bili večkrat ostro kritizirani. Ravno ti člani in kočevsko društvo so bili kasneje hvaljeni na raznih kongresih in konferencah, kjer se je dalo končno priznanje temu pionirskemu delu vztrajnosti v Partizanu. Prav je, da prikažemo delo društva v tem letu. Ker delu v društvu ni zgolj na osnovi atraktivnosti, ki bi z raznimi nastopi zabavale večje število gledalcev, bi imel povprečni opazovalec vtis, da se v društvu ne dela, pa temu ni tako. Vodstvo društva uspehov ni koristilo v široko propagando za telesno vzgojo in v tem se kaža mala organizacijska napaka društva. Občani se zanimajo za prireditve vseh vrst športa samo če so o tem pravočasno in pravilno obveščeni. To so nam dokazale zadnje tekme v odbojki in rokometu. Vrednost dela društva je vztrajnost, ki je pripomogla do tega, da smo dosegli poleg osnovnega cilja splošne vadbe tudi kvaliteto, ki je nad povprečjem dosežkov v slovenskem merilu in nas uvršča med vodilna društva. Naše društvo nudi mladini in članstvu možnost preko celega leta poleg načrtno razdeljene osnovne vadbe gojiti tudi posebne športne panoge. Trenutno vadijo v društvo izmed športnih panog odbojko, atletiko, rokomet, namizni tenis, dviganje uteži, telovadbo na orodju in ponovno košarko. V zimski sezoni vadimo smučarske teke, alpske discipline in skoke ter sankanje. Vadimo tudi drsanje Ko kupi gospodinja med, je običajno tekoč, lepe barve in prijetnega okusa, po nekaj dneh pa (če je na hladnem) se strdi in spremeni barvo (kristalizira). Gospodinja si lahko pomaga tako, da postavi posoda z medom v drugo večjo posodo, napolnjeno s hladno vodo. Obe posoda postavi na štedilnik in segreva vodo na 50 stopinj — to je zelo gorka voda, nikakor pa ne sme zavreti, ker bi potem izgubil aromo. Ko je postal med tekoč, ga je treba ohladiti in spet bo tak kot mora biti, se pravi kot je bil pri točenju poleti. Če ga hranite na toplem prostoru, se ne bo strdil, vendar je to pozimi nemogoče. Vedeti moramo, da je med lahko različne barve od belkaste do temnorjave, pač iz kakršnega cvetja je. Nepoučenemu človeku se lahko zdi, da je tak med sumljiv oziroma pokvarjen, kar pa v resnici ne Kočevje, ki je tekmovala in za razvedrilo kegljanje na ledu. Zimske panoge so pač odvisne pri nas od ugodne zime, vse ostale panoge pa na terenu, preko zime pa v telovadnici. Društvo ima težave v tem, da nimamo sodobne telovadnice in zadostno število strokovnega kadra. Vprašanje telovadnice bo urejeno z dograditvijo novega doma, izdatno pa se bo povečala takrat potreba po vadnikih. Dotok pionirjev in mladine bo v novi dom zelo velik in ga ne bo možno omejevati zaradi pomanjkanja telovadnih prostorov kot moramo to žal delati sedaj. Sedanji strokovni kader, ki je kvaliteten in marljiv, si bo vzgojil z raznimi tečaji preko zime mlade sodelavce. Že v tem letu so bili na zveznih tečajih v Rovinju odbojkaši, igralci namiznega tenisa in dvigalci uteži. Ti tečajniki so sedaj društvu že v veliko pomoč. Letošnjih uspehov je kar precej. Razveseljivo je, da smo ustanovili dve novi sekciji, t. j. rokometno in za dviganje uteži. V obeh sekcijah so pretežno mladi delavci, ki so v tem letu v splošnem v večjem številu vstopili v društvo. V obeh novih sekcijah se resno in redno trenira in so posegli že v tekmovanja. Če bodo v redu izkoristili zimski trening, lahko od njih pričakujemo vidnih uspehov. Namizni tenis zopet pridobiva na kvaliteti. Sedaj imajo na razpolago balkonsko dvora- Kdo izmed borcev partizanov in aktivistov, ki smo se v letih 1941—1945 nahajali v krajih ob reki Čabranki in temnih kočevskih gozdovih se ne spominja skrbne, srčno dobre Ožboltove mame iz Belice pri Osilnici? Vsak partizan in aktivist jo pozna. V njeni hiši je bil vedno toplo sprejet. Skromna Ožbolto-va mama se ni bala preganjanja drži. Gospodinje strjen in na pogled sumljiv med lahko vte-kočinijo in mu dajo prikupnejši videz na opisani način. BAHAČ »Moja tašča se je včeraj po kolenih in rokah plazila pred menoj,« se je hvalil v gostilni natrkan možakar. »Kaj ti je pa rekla?« »Pridi izpod mize, ti falot!« SPREMEMBA Dva prijatelja se po dolgih letih srečata. Prvi vpraša drugega: — Kako živiš, stara sablja? — Ko sem se oženil, je bilo kar lepo. Prišel sem z dela, psiček je veselo lajal in žena mi je prinesla copate. Zdaj, po petih letih zakona pa je prav obratno: psiček mi prinese copate, žena pa laja name. v Ljubljani no v Seškovem domu, kjer se redno zvrsti na treningu preko 50 igralcev vseh starosti. V tekmovanju za pokal Jugoslavije so se uvrstili dve ekipi v nadaljnje tekmovanje. Marljiva in redna vadba atletov je bila v tem letu bogato nagrajena. Zopet se uvrščajo naši atleti, predvsem mlajši, med vrhove v svojih oddelkih. Imamo več republiških pionirskih rekordov in več uvrstitev na prva mesta, pa tudi mlade atletinje so že posegle v boj za boljša mesta v atletiki Slovenije.. Odbojkarji so se s trdim tekmovanjem in pripravami prebili po neštetih kvalifikacijskih tekmovanjih v II. republiško ligo. To je do sedaj najvišji vzpon kočevske odbojke. Nadvse prijetno so nas presenetili pionirji. Postali so republiški prvaki v orodni telovadbi kot vrsta, posamezno so pa zasedli drugo in tretje mesto. Se bi lahko naštevali, toda to je samo nizanje končnih uspehov, malo pa je onih, ki vedo, koliko je treba za to priprav, požrtvovalnosti in samozatajeva-nja tako športnikov kot njihovih vodnikov, ki prebijejo ure in ure na športnih igriščih in v telovadnici. Vse premalo se ceni in vrednoti to družbi koristno amatersko delo. Res, da niso ti uspehi neke bučne in atraktivne prireditve, so pa velik doprinos k vzgoji naše mladine ter naši družbi in afirmaciji Kočevja. fašistov, ni jo strlo množično streljanje talcev, niti pogorišča domačij. Junaško je prenašala težko trpljenje okupacije, bila je vsa predana NOB. Svojih sedem otrok je vzgojila v naprednem duhu, da so vsi doprinesli svoj delež za osvoboditev domovine. Ponosna je na to in na sina Jožeta, narodnega heroja. 18. novembra je ta zaslužna partizanska mati praznovala 70. obletnico svojega rojstva. Skromno, kakor je bilo vse njeno življenje, živi danes na obnovljenem domu skupaj s svojim življenjskim drugom »očkom«. Njena sreča so danes otroci in vnuki, obiski borcev in aktivistov, svoboda in napredek domovine. Draga Ožboltova mama; V imenu tedanjih aktivistov, v imenu vseh, ki ste jih nahranili in bodrili v težkih dneh, Vam ob Vašem življenjskem jubileju želimo še mnogo zdravih let. Spoštujemo vas in imamo radi. Antonija Bajič TATINSKI CIGAN 2. novembra popoldne je prisedel cigan Branko Hudorovič na vprežni voz Franca Marolta iz Brega. Voznika je prosil, da bi se peljal z njim do Srednjih Ložin. Med vožnjo je izkoristil priliko in izmaknil vozniku iz zadnjega hlačnega žepa denarnico z 8200 dinarji. Po tatvini je skočil z voza in odšel proti’ domu. Spotoma je denar spravil v žep, denarnico pa odvrgel. Voznik je krajo opazil takoj, ko je prišel domov. Obvestil je postajo LM, ki je zaslišala cigana in našla pri njem ukradeni denar. Tatvina nas opazarja, da moramo hraniti denar na varnejših mestih in da se moramo bolj paziti žeparjev. PRODAMO UGODNO PRODAMO DVE AVTOBUSNE KAROSERIJE ZNAMKE OM. KAROSERIJE SO ZELO PRIMERNE ZA GARAŽE OSEBNIH VOZIL IN PODOBNO. PRODAJNA CENA JE 50.000 DIN. OGLED JE MOŽEN VSAK DAN OD 6. DO 14. URE V GARAŽI PODJETJA »AVTO«, TOMŠIČEVA ULICA ŠT. 5, V KOČEVJU. Med spreminja barvo Jubilej partizanske matere St. 48-4* Be ncinska črpalka - Podstene V Podstenah so prt razstreljevanju zaprli cesto II. reda za nekaj minut OB ROBU V Novicah je pisalo, da bo KZ in Trgopromet Koč. preskrbelo potrošnike v Kočevju s sadjem, krompirjem in ostalo ozimnico. Minulo je že dva meseca, kar sem v KZ Kočevje naročil krompir za družino. Krompirja pa še sedaj nisem dobil v zadostni količini, pač pa le delno. Čudim se, da KZ ne more preskrbeti potrošnike vsaj s tistimi pridelki, ki jih pridelujemo sami. Ni vseeno bruto ali neto Tovariš urednik! Na zadnji seji obč. ljudskega odbora Ribnica so se prisotni nemalo začudili podatku, da ima podjetje Pletilnica žičnih mrež iz Sodražice povprečni os. prejemek na zaposlenega 42.400 dinarjev. Razumljivo je, da so se okoli te visoke postavke razvile ostre debate. Kmalu se je novica razširila tudi drugam, saj je segla celo v najbolj oddaljene vasi ribniške občine. Naš kolektiv je prejel to vest z velikim začudenjem. Vprašali smo se: »Od kod ti podatki?« Vsa poročila, poslana občinskemu ljudskemu odboru namreč jasno dokazujejo, da znaša povprečni čisti osebni dohodek letos 25.000 in ne 42.400 din. Na našo takojšnjo pritožbo smo prejeli pojasnilo, da je nastala pomota tako, ker se je za TSlaše življenje v avtosoli Tovariš urednik! V Kočevje smo prišli iz vseh krajev Slovenije. Nikoli se še nismo videli in nič nismo vedeli drug o drugem, življenje v avto šoli nas je združilo v dobre prijatelje. Mnogo nas še sploh ni videlo ta kraj, čeprav smo slišali o njem mnogo zgodb iz NOB ter o borbah v temnih gozdovih Kočevskega Roga in v Kočevju. V šolo smo prišli z negoto- vostjo in bojaznijo. Prvi dan smo se seznanili z vodilnim osebjem avto šole in dobili osnovne pojme o avtomobilu. Vedeli smo, da bo to težka preizkušnja in začetek težav, skozi katere mora vsak šofer ________ za- V Podstenah so sami delavci brez zidarjev zgradili lepo poslopje, ki ga uporabljajo za svoje poslovanje. Sedaj razstreljujejo skale v Podstenah, kjer bodo zgradili bencinsko črpalko, ki je v Ribnici nujno potrebna. Kot ustanova Komunala nima pravilnika o delitvi dohodka. Sedaj ko prihaja na novi sistem tudi javna uprava in ustanove, bodo tudi na Komunali prišli do tega vprašanja, da ga bodo začeli reševati. PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA Najpotrebnejši niso prišli »Požrtvovalnim delavcem v borbi za zmanjšanje nesreč čestitam v imenu Republiške konference za HTV za lepo urejeno razstavo. Skoda, da odgovorni gospodarstveniki ne kažejo za to problematiko zanimanja, čeprav so oni prvi od- govorni za varno delo.« (Iz knjige vtisov o razstavi HTV v Kočevju.) Od 17. do 21. novembra je bila Bratina vsak dan in več posnetkov raznih težkih in smrtnih nesreč z navedbo vzrokov za vsako nesrečo. Razstavo so kolektivno obiskali ška šola, gminazija in obe kočev- na praznovanje Dneva republi- stopane rudarska, kovinska, leske. V lepo sestavljenem progra- na, gozdarska in delno gradbena mu bodo prikazali rojstvo re- panoga gospodarstva ter še gasil-publike, njene uspehe v sociali- stvo in promet. Razstavljena so stični graditvi, kakor tudi vlogo bila osebna zaščitna sredstva, ki FLRJ v borbi za mir. jih uporabljajo delavci tro, Fotolik, Avto in Petrol. Zanimivo je, da si razstave ni ogledal delovni kolektiv Itasa. V tem podjetju je bilo namreč letos največ nesreč. Proizvodnja v podjetju narašča, za varnost pri delu in za zdravje delovnega človeka pa je slabo poskrbljeno. Tudi Ključavničarstvo ima nekatere zaščitne naprave slabo urejene ali pa jih sploh nima. Razstava je bila pripravljena z velikim trudom in stroški. Na njo so bili vabljeni vsi delovni razstavo nad 2000 ljudi in vsi so bili z njo zadovoljni. Posameznim obiskovalcem in grupam je nri delu tolmačil pomen in namen razsta-^ ve Vinko Muhič, inšpektor za de- Na Komunali Ribnica je zaposlenih 21 ljudi. Njihovo delo je skrb in vzdrževanje cest IV. reda. V Podstenah imajo svoj kamnolom, kjer delajo trije stalni delavci in strojnik. Dela imajo vedno dovolj, da pripravijo gramoz za občinske ceste, prodajajo ga tudi upravi za ceste It. reda in ostalim odjemalcem. Ceste po občini so sedaj v dobrem stanju. Komunala se je kot občinska uprava za vzdrževanje cest dobro uveljavila. Finančno jo krije ObLO s prodajo gramoza pa ima tudi lastna sredstva. IZ PREDGRADA izračun neto povprečne postavke vzelo osebne prejemke v bruto obliki. Med tema postavkama pa je 42 odstotkov razlike. Zbor proizvajalcev ne zaseda vsak teden, zato je prav, da v časopisu pojasnimo občanom, kako je prav za prav z našimi osebnimi prejemki. Uprava Pletilnice žičnih mrež Sodražica Pripomba uredništva: Kot smo zvedeli na ObLO Ribnica je do pomote prišlo zato, ker so poslala podjetja poročilo na ObLO v neto zneskih, medtem ko jih je poslala Pletilnica Žičnih mrež v bruto znesku. Zaradi tega je prišlo do te pomote v poročilu na seji ObLO Ribnica. četnik. Toda s požrtvovalnostjo tov. sekretarja Gašperca, inštruktorjev in bodrenjem tov. Zgonca, smo se trdno oprijeli učenja. Vseeno pa je bilo za nekatere kar težko, a smo s skupnimi močmi težave premagali. Proti koncu tečaja je tov. Zgonc organiziral skupni izlet v Kočevski Rog. Videli smo Bazo 20, kjer so bivali voditelji naših partizanskih enot, kakor tudi partizansko bolnišnico in grobišče, kjer počivajo hrabri sinovi našega naroda. Organizatorjem in izvajalcem tečaja se zahvaljujemo za dobro organizacijo in razumevanje, ki so ga pokazali med tečajem. Tečajniki V nedeljo, 19. novembra je bil v Predgradu sestanek krajevnega zadružnega sveta, na katerem sta bila prisotna Matija Zobec in Stane Lavrič iz KZ Kočevje. Tovariš Lavreničič je govoril o kooperaciji v kmetijstvu, ki je v poljedelstvu zadovoljiva, bolj šibka pa je v trav-ništvu. Zadružniki se še vedno bojijo vlagati umetna gnojila v kmetijstvo z izgovorom, da ne dobijo toliko nazaj, kolikor dajo za gnojila. Taki izgovori pa ne držijo, kdor dela po navodilu, dobi svoj trud pošteno pla-član. Znan je primer, da je zadružnik v kooperaciji nabavil umetnih gnojil za 45.000 din. Pridelek se mu je toliko povečal, ker je delal po navodilih, TRINAJST NAGRAJENIH Na konferenci mladine kočevske občine je bilo nagrajenih s knjižnimi nagradami 13 najboljših aktivov v občini. Ti aktivi so: Vas-Fara, Kovinar, Dolga vas, Rudnik, Občinski ljudski odbor, Predgrad, Elektro, Zidar, Kočevska Reka, Trgopromet, Itas, Struge in sednješolski komite na gimnaziji v Kočevju. 19 dni v prepadu 15. oktobra ponoči se je gospodarju Šnebergerju iz Grglja pri Kolpi odtrgal z verige pes. Minevali so dnevi, a pes se ni vrnil. Gospodar ga ni mogel pozabiti, ker je bil zelo dober za čuvanje polja. Poleti in jeseni ga je privezoval ponoči ob svojih njivah in v vinogradu. Tako je pes varoval gospodarjev pridelek pred divjadjo, dokler ni 15. oktobra neznano kam izginil. 3. novembra je šel logar J. I. po stezi skozi gozdni podmladek in zaslišal lajanje psa. Sel je v smeri laježa in ugotovil, da prihaja lajež iz 7 metrov globokega prepada, vendar pes ni bil prav na dnu. Logar je odsekal leseno kljuko, jo spustil v prepad, z njo zapel psa za ovratnico ter ga potegnil ven. Pes je bil živ, čeprav je bil v prepadu brez hrane in vode 19 dni. Zelo je shujšal. Logar mu je ponudil svojo malico, ki jo je pes pojedel. Ko je gospodar zagledal po 19 dneh svojega shujšanega psa, so mu prišle solze v oči. Pes pa je veselo hodil okoli gospodarja in mahal z repom. ski osemletki. Skupno je obiskalo kolektivi in morda bo kakšnemu kolektivu ali pa posamezniku še žal, da je ni videl. POMOČ ONEMOGLIM BORCEM NOB Občinski odbor ZB v Ribnici je izvolil posebno komisijo, ki bo pregledala življenje tistih borcev, ki žive v težjih življenjskih pogojih. Komisija bo ugotavljala tudi vzroke slabih življenjskih pogojev članov ZB in napravila tudi predloge za rešitev. lo in tajnik HTV komisije pri ObLO. V razgovoru z njim smo zvedeli, da od nekaterih kolektivov ni bilo na razstavo nobene- . , ......... , ga člana kolektiva ali pa so prišli da je KZ prodal 3000 kg krom- ]e posamezniki. Med temi kolek-pirja, 3000 kg pese, tri pitane tivi so Ključavničarstvo Itas svinje in dve teleti. Poleg tega Rudnik, Tekstilana, Trgopromet’ je imel tudi veliko večji pride- Kemična, gostinci, Snežnik, Elek-lek krme, da mu je bilo to dobro poplačano. Tovariš Lavrič je zadružnikom pojasnil, kako bo organizirana kooperacija v gozdarstvu. Ekipe, ki se bodo organizirale po logarskih okoliših, bodo pri- »Tudi šefom povejte...« .... ,. , »Gost naroči sir, kaj mu pri- kupi pribor novih oblik, ki je pravljale lesne sortimane pod nesemo poleg?« Tečajnice, neka- praktičnejši za uporabo in za či-strokovnim vodstvom. V ekipah tere pogumno, druge plaho: »Po- ščenje. Zasledil ga njsem niti v bodo vključeni tudi zadružniki, per.« »Tako je, poper« nadaljuje enem kočevskem gostišču. Za te- čaj smo potrebovali tudi desertni pribor, a ga V Kočevju nismo Zadružniki, ki bodo sklenili po- predavatelj, »ampak ne v solnici, godbe, bodo imeli ugodnosti pri ki jQ je že Marija Terezija preprodaji lesa. povedala, ampak v temle ličnem mogli dobiti — še sreča, da sem Dalje so razpravljali tudi o mlinčku, ki stane samo 250 din. prinesel nekaj garnitur s seboj iz škropljenju sadnega drevja, za p0 uporabi ga takoj odnesemo z Ljubljane, je v razgovoru z nami kar so sprejeli tudi sklep, da bo- mize in se potem ne bomo bali, pokritiziral predavatelj, do to izvedli. Na kraju so iz- bo šel z gostom.« Tako vedli še dopolnilne volitve v za- lo v šali) večinoma je mapa resno po- družni svet. V zadružni uvrtKZ tetad dJ^evni^ gostinski^semi- dobfjeno"znanle" Tečaja je bilo tako rekoč že konec. Osveževali so le še pri- Kočevje je bil izvoljen Pavel nar 0 moderni strežbi, modernih Fnce iz Dolenje Podgore, za pogrinjkih in sploh novostih v predsednika krajevnega sveta pa gostinstvu, ki ga je organiziralo kušal spomin "tečajnic nredavatefi Mihael Mihor .iz Predgrada. kočevsko poverjeništvo okrajne P tečajnic predavatelj. * * * gostinske zbornice, vodil pa ga je — Ce serviramo na ultrapasnih mizah, serviramo s ... ? je preiz- prtičkom... ki je zelo poceni, je do- N® s.e.ji k^tumega prosvetne- tovariš Mirko Korinšek, predava- dal predavatelj. Se en tak prtiček ga društva Predgrad so sprejeli telj na Gostinski šoli v Ljubljani, sklep ,da bodo preuredili kino, — Gostinci se preveč radi dr- zadovoljen Odbor je tudi razpravljal, kako žimo starega. Koliko novosti je bi odpravili prekrške pri kino prinesla tehnika in industrija, predstavah od strani obiskoval- mi pa delamo in uporabljamo in- ratom*za"kuhimip*"knve"čaia"člv cev ker nekateri med predstavo velar kot pred stoletji. Ne ere- jSeea vfia lir v dvorani kadijo. V zimskem mo s tehniko naprej. pa je gost kulturno postrežen in Dalje so se tečajnice seznanile z »espressom«, električnim apa- času bodo naštudirali igro. Novi šoferji V četrtek, 16. novembra je bil v Kočevju zaključen tečaj pred-vojaške vzgoje. Obiskovalo in z uspehom ga je zaključilo 24 tečajnikov iz raznih krajev Slovenije — iz kočevske občine sta bila le 2 in prav toliko iz ribniške, ostali pa so bili iz ljubljanskih občin ter občin Cerknica, Loška dolina in Grosuplje. VSAKO LETO BODO ZASADILI 70.000 IGLAVCEV V gozdnem revirju Dobrepolje je 3800 ha gozda. Razmerje med listavci in iglavci je doslej 75:25. Po planu naj bi se v naslednjih nekaj letih to razmerje spremenilo na 50:50. Da bi ta plan dosegli, posadijo vsako leto po približno 70.000 iglavcev. Pogozdujejo predvsem višinske pašnike, ki jih kmetje opuščajo, dalje na parcelah, kjer so bili' že listnati gozdovi in na površinah, kjer je predviden gozd. Letos so v tem gozdnem revirju zasadili 50.000 smrekic in 1500 macesnov. kolade ter kuhanega vina in žga-^ _ , , , , nja. S tem aparatom, ki stane Danes se ze vsepovsod lahko 65.000 dinarjev, skuhaš pijače v nekaj minutah brez vžigalic, drv premnogo dolgega čakanja ter večjih stroškov. „ „ . . . .. . . , Tudi servirni voziček, ki ga T,e^aj Jzv.edl° Avto-moto dru- jahko uporabljamo za serviranje, Kočevje. Izpitna komisija deserviranje, servirno mizico in štvo je bila z znanjem tečajnikov ze- za ponujanje raznih jedil in pilo zadovoljna, saj je znašala po- jač) je novost, ki žal v gostinstvu v prečna ocena 4,37. Osem naj- ge vse prepočasi prodira, čeprav boljših bodočih vojaških šofer- bilo delo z njim lažje in lep-jev je napravilo izpit z odliko ge prepočasi se uveljavljajo no- in so prejeli zato diplome, čaj je trajal 45 dni. KJE BI LAHKO POMAGALA MLADINA V naslednjem letu je predvidenih več gradenj, pri katerih bi lahko pomagala s prostovoljnim delom mladina. Tako se bo vi podnosi (pladnji), ki so lepši in lažji, tudi barvaste prte uporabljajo gostinci še vse premalo. Žganje in pivo še ne serviramo s podstavki, čeprav je to lepše in okusnejše pa tudi bolj koristno, ker gost ne bo polil prta, ampak le podstavek. Tečajnice — bilo jih je 25 — so z zanimanjem poslušale preda-nadaljevalo z gradnjo doma te- vanja in razlago. Kar verjeti niso lesne kulture, ki bo predvidoma mogle, da je že konec. Pred za« končan v enem do dveh letih, ključkom je ena izmed tečajnic Prav toliko časa bo trajalo tudi pripomnila: nadaljevanje gradnje oziroma — Kadar boste naše šefe sku-modernizacija ceste Ljubljana- paj sklicali, jim tudi povejte o Kočevje. V planu sta še dokonč- vseh teh novostih, na izgradnja vodovoda za Ko- Na naše zaključno vprašanje, čevje, ki je doslej zgrajen le za kaj meni^ o kočevskem gostinstvu silo, in gradnja novega zdrav- in gostiščih, je tov. Korinšek od-stvenega doma, ki bi nadome- govoril, da ga je najprijetneje pre-stil bolnišnico, katere gradnja senetila hitra postrežba in cvetje je bila prvotno predvidena. na mizah v večini naših gostišč. ( Vrnila sta se v sobo. Martin je sedel za mizo in prekrižal roke. »Kaj ste odnesli iz Bevcrlynega stanovanja?« ga je trdo vprašal Gray. »Nič, nič, prisežem. Tudi Chris Bond me je isto vpraševal. Ne vem, ali mi je verjel, vendar je čista resnica. Verjemite mi, Gray, da ni Bul-wer doslej še nikoli storil ničesar takega. Ce ste pripravljeni pozabiti vse to, ne bo nikoli... « »Ničesar niste vzeli, pravite. Kaj pa ste iskali?« »Sam ne vem, kaj sem iskal. Samo to vem, da je Beverly nekaj imela. Gray, Bulwer ni prav nič nevaren, če ... « »Kako pa ste vedeli, da je Beverly nekaj imela?« Pogledal ga je, potem pa se je očitno odločil, ker je rekel: »Povedal vam bom ...« Ko je povedal tisto o Beverlynem obisku in o torbici, je rekel Gray: »Precej mahjna reč je morala biti, če jo je Beverly nosila v torbici.« »Prav tu je sedela, kjer zdaj vi sedite. Vede-ževala mi je iz čajnih listkov, pa smejala se je.« »Zdaj pa nekaj drugega,« je rekel Gray. »Moram vas vprašati po vašem bratrancu Davidu. Vem, da je bila policija zaradi njega pri vas. Sami vesli, da niso nikoli našli denarja, zaradi katerega je bil obsojen ... « »David ga ni ukradel,« je rekel Me Creery. »Dobro sem ga poznal. Nikoli ni bil pri denarju.« »Kaj je bilo z njegovim imetjem?« »Tisto, kar so našli v njegovem stanovanju,« se je Martin malce zdrznil, »so na dražbi prodali za sodne stroške. Ne vem, kdo je kupil opremo.« »Ali vam ni ničesar zapustil?« »Ničesar razen sramote,« je rekel Martin. »Ničesar razen nekaj kosov starega pohištva.« »Pohištva?« je zategnil Gray. »Pa ste rekli... « »Ničesar takega, kar je kdaj sam uporabljal. Le nekaj starih reči, ki mu jih je oče zapustil. Spravili smo jih zanj.« »Kaj je bilo?« »Nekaj rezljanih stolov, velika miza za jedilnico, ta miza, ki na njej slonite.« Gray je odmaknil roke, kakor da se je opekel. Vstal je in si ogledal mizo. Nič posebnega. »Ali vas je bratranec kdaj obiskal? Ali je sedel tu?« »Včasih, da. Kdor pride na obisk, sedi tu. Menim, da je tudi David sedel na tem stolu. Ne spominjam se. Kaj pa delate, Gray?« »Skrivne predale iščem,« je rekel Gray. »Takšne mize jih imajo, vsaj po navadi. Kake četrt ure je Gray otipaval mizo in rezljane podobe na njej. Potem je našel skrivni predal, ob pritisku na rezljano golobjo glavo se je odprl. Nič. Razočaran je bil Gray, ko je strmel v prazni skrivni predal. Cez čas je vprašal. »Ali je Beverly tudi posedala tu? Ali ste jo pogosto puščali samo? Ali je bila dovolj dolgo sama v tej sobi, da bi našla skrivni predal, če bi začela iz dolgočasja brskati po rezljani mizi?« »Hm, mislim, da je bila večkrat sama. Da, to bi se lahko zgodilo. Veste, včasih sem moral kam telefonirati in ... « Martin Me Creery je čutil, da se je zaletel, zato je v zadregi pogledal Graya in takoj preskočil: »Tudi Melissa je včasih posedala v tej sobi. Mislim, da bi obe zlahka našli skrivni predal. Kaj je bilo v njem, Gray? Ali ste kaj uganili? Je bilo kaj dragocenega?« Gray je strmel v skrivni predal .»Mogoče,« je rekel, »ali pa tudi ne. David Me Creery bi bil lahko skril v tem predalu kakšno dragocenost. Policiji bi zelo verjetno ne hodilo na misel, da bi natančneje brskala po tej mizi. Melissa ali pa Beverly bi lahko odkrili predal že davno prej, kot sta v časovnem presledku pol leta umrli nasilne smrti.« »Denar?« je Martin strmel v Graya s svojimi rdeče obrobljenimi očmi. Skoraj šepetaje je izgovoril to besedo. »V tem predalčku že ne, kaj lahko pa bi se tu skrival namig, kje je denar. Ali je morda Beverly hranila kaj takega v svoji torbici?« »Presneto, pa je še rekla, da si je z menoj privoščila šalo,« se je ujezil Martin Me Creery. »Trenutek! Ali je fotoaparat v Kakšni zvezi s tem?« Cray ni vedel, kaj je s fotoaparatom, zato mu je Me Creery povedal. “■Ugibala sva,« je rekel, »ker sta dekleti hoteli imeti kamero za en sam večer. Po navadi ljudje slikajo podnevi...« »Kako to, da sta prišli k vam po fotoaparat?« sa je vprašal Gray. »Prijatelj je pustil fotoaparat pri meni. Na mizi je bil, ko sta prišli dekleti pozno popoldne. Zdi sc mi, da sta se ob pogledu nanj nečesa domislili. Smejali sta se in nekaj šepetali, potem pa sem jima posodil aparat do naslednjega, jutra.« Pričakujoče se je Martin zazrl v Graya. »Kdaj je bilo to?« »Kak teden pred Mclissino smrtjo. Spomnil sem se,-ko je bil Chris Bond tu. Menil je, da sta s tistim aparatom napravili slike za izsiljevanje. Da bi izsiljevali Bevcrlynega prijatelja, je rekel Bond.« Gray je prikimal. »Pri izsiljevanju s slikami je že tako, da lahko celo večnost pošiljate slike, negativ pa skrbno hranite. Ce sta dekleti za to potrebovali fotoaparat, se nič ne čudim, da sta morali obe umreti.« Utihnil je. Torej — slike naj bi bile tisti Beverlyn zaklad? Slike, toda kakšne, čigave? Kako bi Pollard sodil k vsemu temu? Me Creery se je oglasil: »O Bulwer ju bi se morala pogovoriti, Gray Mislim, da bi...« »Trenutek,« je rekel Gray. »Nekaj vemo o Beverly in o njenem zakladu. Imela ga je v torbici tisti dan, ko je zvečer umrla. Zvečer — hm, morilec ga ni mogel najti. Mislim, da je podtaknil ogenj, ko je dokončno spoznal, da tistega ne more najti ali ne utegne iskati. Mogoče mu je uspelo, morda je zgorela tista reč.« KOČEVJE >¥. niči S! isi mmi čestita članom in državljanom za Dan republike RUDNIK emrna Kočevje v v • v m Slaščičarna čestita gostom in se priporoča Kočevje kooperantom, zadružnikom in poslovnim prijateljem čestitamo za Dan republike Kmetijska zadruga ¥ 3“ zadmga SODRAŽICA pozdravlja in čestita zadružnikom, kooperantom in poslovnim prijateljem ob zgodovinskem dnevu 29. novembru - rojstnemu dnevu Nove Jugoslavije (Tjek&tilana iz * Kočevje aevlita ovmi deLunum If axhipt zjcl 29. ndixanlwL (Pzifr&l&cuma nale izdelke Za Dan republike čestita ■ Jj lama kočevje Za 20- letnico vstaje in 18-letnico ustanovitve nove Jugoslavije čestitamo vsem delovnim kolektivom in posameznikom ZIDAR KOČEVJE čestita k Dnevu republike in se priporoča za razne gradbene usluge, izdelavo betonskih cevi, prevozov in sličnega kolektiv komunale kočevje Abonentom in gostom čestita za 29. november JlituLilka MihumutLfa Kočevje Gostilničar iz Prigorice JCazina JCati čestita gostom za Dan republike in se jim še v naprej priporoča Obiskovalcem se priporoča za obisk kino ^adtcm Hkrati jim želi prijetne praznike Vodovodna skupnost za vodno preskrbo a> 7 a >o o * Najlepše čestitbe za 29. november pošilja državljanom 0 g c £ o E o a> o M §.E S 3 V) ir >U 2 s ° E > a n O 'C S c a oS! GOS11ŠČE Pri kolodvoru Stara cerkev LOŠKI POTOK želi poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje 29. nov. Gostom čestita za Dan republike in se jim še o naprej priporoča HOTEL Pugled KOČEVJE "\ oooo 0°OoO s OQOO oo o poslovalnicami _/lfajboUjše iebje in pot?tace ta platnik te-pultike 29. nooembel pošiljamo 'osem našim cenjenim gostom (ftibnieeut ALKO Ribnica s poslovalnicami: Ribničan, Ugar, Pri Cenetu, Pri Amerikancu, Pri mostu v Dolenji vasi, Bife Lepovče, Dom Ribnica in Sodavičarstvo rgopromet &jl nal ixdlki plačnik rf)an. ripiiblikt in. zxl 20-lelnim D9Jta.it nalili. mimdan etstita. dtluumi kniddiD 'TjtgopLtomei JCoizDit i w&iiml pasJnonlml tnatami dsjwl CDajim. adimialettti in astalim. ddaDniwi LfiuLtnt Oh 20-letnici vstaje in Dan republike 29. novembru čestitamo vsem občanom in drugim delovnim ljudem ObLO v Ribnici Občinski komite ZKS Obe. odbor SZDL Občinski odbor ZB Obč. sindik. svet Obč. odbor ZVVI Obč. komite IMS Obč. odbor RK Obč. gasilska zveza Obč. odbor ZROP in druge organizacije, društva in ustanove Delovni kolektiv elektro KOČEVJE čestita za 20-letnico vstaje in praznik Dneva republike vsem delovnim kolektivom in ostalim delovnim ljudem C N O > o a o > o o c >v> _o a CZ) Čestitamo in pozdravljamo ob Dnevu republike vse delovne kolektive in ostale delovne ljudi Jugoslavije ter jim želimo veliko uspehov v njihovem delu DELOVNI KOLEKTIV Kočevje s svojimi poslovalnicami v Ljubljani, Celju, Mariboru, Zagrebu, Reki, Osijeku, Sarajevu, Beogradu Novem Sadu. Nišu in Šabcu čestita in pozdravlja za praznik Republike vse zavarovance in ostale delovne ljudi KOLEKTIV Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje PODRUŽNICA V KOČEVJU Naše iskrene čestitke in želje za uspešno delo v bodoče pošil/amo vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike in 20-letnici vstaje naših narodov Pletilnica žičnih mrež SODRAŽICA z ekonomsko enoto RIBNICA ;■ : CUP' Naročnikom in bralcem «N0VIC« GO OD >CD Uredništvo in Uprava Vuke leto je Dan republike največji ★ praznik delovnih ljudi, ob katerem ugo- •* tavljamo tudi uspehe dela. Delovnim ★ kolektivom in ostalim ljudem iskreno ★ čestitamo k temu prazniku ob 20-letnici ★ vslaje In jim želimo še veliko uspehov ________ ★ v nadaljnem delu KOLEKTIV l||i' v 'jjpiiif p 7 D U L I .jih. kočevski tisk Za JDan republike čestita in pozdravlja vse delovne ljudi DELOVNI KOLEKTIV * OPREME KOČEVJE Strankam čestita za Dan republike in se priporoča Anton Dejak-Mehanični servis RIBNICA Borbene pozdrave in iskrene čestitke za 20-letnico vstaje naših narodov in obletnici rojstva naše socialistične domovine pošiljamo vse,m delovnim ljudem. Storili bomo vse za še bolj uspešen razvoj našega komunalnega sistema ter delavskega in družbenega upravljanja, da bi dosegli še večje uspehe v naši proizodnjiv KOLEKTIV Rudnik rjavega premoga > u O ZA OBLETNICO USTANOVITVE NAŠE DRŽAVE 29. NOVEMBRU, POŠILJAMO TOPLE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM KOVINAR KOČEVJE Izdelujemo vodovodno inštalacijska dela, centralno kurjavo, vsa kleparska dela in galanterijska dela, strelovodne, naprave, ključavničarska dela in frizerski pribor ZA NAROČILA SE PRIPOROČAMO JCmetifska zadmga Dobrepolje čestita k prazniku 29. novembru zadružnikom in'kupcem Odkupujemo klavno in plemensko živino, vse kmetijske proizvode, les in suho robo po najvišjih dnevnih cenoh Prodajamo les vseh sortimentqv, kmetijske proizvode in zobotrebce Proizvajalcem napravimo usluge z lastnim S(-rojn|m parkom INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME ¥ Noš delovni kolektiv čestita za Dan republike vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem SPLOŠNO MIZARSTVO Ob našem velikem prazniku Dnevu republike čestitamo in pozdravljamo vse delovne ljudi ter jim želimo veliko uspehov pri delu (ac DOLENJA VAS Zadružnikom in poslovnim prijateljem za praznik naših narodov 29. november čestita in jih pozdravlja JCfftetifsAa zadiuga RIBNICA ustalim delovnim ljudem pa želi veliko ospehov v njihovi dejavnosti iti Sodražica i Iskrene čestitke vsem izdelovalcem suhe robe in ostalim delovnim ljudem ob Dnevu repu- blike pošilja čestita ob Dnevu repu- M blike vsem delovnim lju- trgovsko podjetje dem in jim želi veliko UJ uspehov pri delu Domači izdelki n55' m ★ ™ VELIKE LAŠČE Izdelujemo lesno galanterijo in stole ter 3 o ostale galanterijske predmete Odkupujemo in prodajamo vse vrste izdelkov domače robe in galanterijo K | _o ti? Cenjenim strankam Cenjenim izdelovalcem in nakupoval- Q se priporočamo cem se priporočamo | Vsem zadružnikom in kooperantom čestitamo za 29. november u tnelij Šiita e.adjzif&a Za naš veliki praznik Dan republike in 20-letnico vstaje naših narodov čestita in pozdravlja vse delovne ljudi kolektiv Loški potok »Jelko« Podpreska Turistična postojanka Dom na Trami gori čestita vsem delovnim ljudem za Dan republike in se priporoča za obisk Kolektiv trgovskega podjetja „£oski potok” ★ čestita in pozdravlja svoje odjemalce ob Dnevu republike POSLOVALNICE: Hrib Reije Mali log Travnik Podpreska in Trmi Ob 20-letnici vstaje in Dnevu republike 29. novembru čestita vsem odjemalcem in delovnim ljudem Trgovsko podjetje •Travna gora« i poslovalnicami: Sodražica 1, 2 in 7, Zapotok, Zlmarlce, Zamostec in Gora K 20-letnici vstaje in Dnevu republike čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem G kolektiv radbenika Ribnica imiiiiMHaiiiiniiaaHaiiiiiiHiMHHHiiMMaHiiiHiiiai S >3 * v-l -u *•>» tv. ■5J S -V Cl RIBNICA Pridružujemo se čestitkam naših delovnih kolektivov ob Dnevu republike in želimo delovnim ljudem veliko uspehov v njihovem delu Čestitamo in pozdravljamo vse nase odjemalce in poslovne prijatelje delovni kolektiv CCS >o CCS >C3 KOČEVJE > Jz _0 o G O S S 3) > tu -U O ^ * o a? l> O o o II --r 8« cd -S 1! It •9B 15 K amiiiiiiBemaiiiiiiiii*aeBimiiii* ■ I MII !■!■■■■ M mi ■■ ■m*"1""" Trgovsko podjetje SUHA ROBA SODRAŽICA Pošilja vsem izdelovalcem suhe robe in dobaviteljem, ter cenjenim kupcem ob prazniku ustanovitve Nove Jugoslavije iskrene čestitke in jim želi še veliko delovnih uspehov Komunalna banka čestita in pozdravlja za Dan Republike vse delovne kolektive in ostale delovne ljudi Uti Uti Za Dan republike in 20-letnico vstvje čestita in pozdravlja vse delovne ljudi kolektiv Zdravstvenega doma RIBNICA Občanom Ribnice in vsem ostalim delovnim ljudem čestita za 20-letnico vstaje in Dan republike DELOVNI KOLEKTIV OPEKARN E RIBNICA - ŽUPNIK PRAVHAR IZ LOŠKEGA POTOKA IZDAJA PRISTAŠE NOB ITALIJANOM OTROCI NA POŽGANIH DOMOVIH V DOLINI KOLPE PO RAZOROŽITVI ITALIJANOV PRED GIMNAZIJO V KOČEVJU 1943 GRAD TURJAK POŽGAN V NOB Problemi prosvetnih delavcev Prosvetni delavci občine Kočevje imajo veliko skupnih problemov, zato so vse tri sindikalne podružnice imele v soboto, 18. t. m. skupni občni zbor. Ta je bil v prostorih osn. šole »Jože Šeško«. Zboru so prisostvovali poleg članov sindikata tudi predstavniki občine Kočevje in raznih organizacij ter načelnik okrajne pedagoške službe tovariš Bohanec Franček. Skupno poročilo o delu podružnic je podal prof. Kovačič Srečko. Člani podružnic so v Preteklem letu na svojih sejah obravnavali vprašanja o delu aktivov, o izletih in letovanjih Prosvetnih delavcev, o povezavi s podružnicami ter o raznih drugih problemih. O organizaciji sindikalnih podružnic v bodoče, sta bila v glavnem dva mnenja: da ostane sindikat razdeljen na podružnice kot doslej, ali pa da je sindikalna podružnica enotna s skupnim odborom in s pododbori v posameznih podružnicah. Z ozirom na bodočo ekonomsko >samosvojitev šol, je prva va-’’ianta boljša. Seveda pa bi tu morala obstajati komisija pri občin, sindikalnem svetu, ki bi povezovala delo podružnic in reševala skupne probleme. Ta komisija bi morala pokazati več aktivnosti in poiskati primerne oblike za delo. Veliko je bilo govora o načinu delitve 5 % gibljivega dela plače. V ta namen so bile izvoljene komisije, ki so izdelale predloge za to delitev. To delo je bilo zelo naporno. Težko je namreč oceniti delo posameznih prosvetnih delavcev. Komisije so se pri ocenjevanju učiteljev opirale predvsem na delo v razredu, delo v organizacijah na šoli in v svobodnih aktivnostih ter na sodelovanje pri splošnih uspehih šole. Ta delitev se je izvajala tromesečno. Zaenkrat je bil ta delež še zelo nizek, v novem plačilnem sistemu pa bo znatno višji. Člani kolektiva so ta pojav v glavnem sprejeli pozitivno. Vendar pa bo v bodoče treba misliti na nove oblike nagrajevanja. V preteklem letu je bilo rešeno vprašanje plačevanja nad- ur in za sodelovanje v svobodnih aktivnostih učencev ter za dodatno pomoč učencem. Vendar pa so osnovne plače prosvetnih delavcev v primerjavi z udeleženci enakih stopenj v drugih javnih službah premajhne. Za dvig strokovne in splošne izobrazbe prosvetnih delavcev bo treba najti primerne oblike dela. V preteklem letu je bilo za prosvetne delavce organizirano več predavanj. Ta bodo tudi v bodoče. Prosvetni delavci so v cilju spoznavanja življenja v komuni in njenega gospodarskega razvoja obiskali podjetja, kot Ključavničarstvo in ITA.S. Tudi s tem bo treba v bodoče nadaljevati. Potrebno bi bilo organizirati tudi skupne ekskurzije po drugih krajih Slovenije. Te ekskurzije naj bi služile izobraževanju članstva in zbliževanju posameznih podružnic. Da bodo člani sindikata lahko aktivno sodelovali pri dvigu splošne ravna našega šolstva, je potreba po njihovem izobraževanju vse večja. Sindikalne organizacije si morajo preko občinskega sindikalnega sveta zagotoviti vpliv na celotno izobraževalno politiko v komuni. Tudi aktivi, ki skrbe za dvig strokovnega izobraževanja, bodo mora- li v bodoče biti bolj aktivni. Tudi tu bo lahko mnogo pripomogla sindikalna organizacija. Šolski odbori so še vse premalo zainteresirani za probleme šolstva. Saj prav ti, kot organi družbenega upravljanja šole dobivajo vse večji pomen in vlogo pri tem. Potrebno je, da bodo v bodoče na svojih sejah poleg materialnih in finančnih problemov reševali tudi vzgojna vprašanja. Prav ti bi tudi morali ostale seznanjati z delom šole in njeno vlogo. Družbene organizacije in društva tudi lahko v marsičem pripomorejo pri vsebinskem napredku šole. Zato se bodo v bodoče morale bolj interesirati za mladino ter nuditi šoli večjo pomoč pri njihovi vzgoji in usmerjanju v poklic. Le tako bo lahko pravilno izvršena šolska reforma. Prosvetni delavci so poleg svojega rednega šolskega dela precej aktivni v svobodnih aktivnostih, v raznih organizacijah in društvih. V jubilejnem letu ob praznovanju 20-letnice vstaje so prosvetni delavci še prav posebej pomagali pri sestavi in izvedbi programa v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Organizirani so bili mnogi izleti, prireditve in tekmovanja. Napačno je mišljenje tistih, ki gledajo učiteljevo delo le v razredu. Res, da je to najvažnejše, vendar pa ni edino. Delovna obveznost učitelja ni le v razredu, temveč tudi v pripravi na pouk, popravljanje učenčevih nalog, v razredni in šolski administraciji, pripravi na roditeljske sestanke in učiteljske konference, delu v krožkih in kabinetih, raznih organizacijah na šoli in drugje. Iz tega razviti imo, da je delovni čas prosvetnih delavcev povprečno daljši od drugih uslužbencev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je delo v razredu psihično zelo na-lx>rno in zahteva celega človeka. Cas bi že bil, da bi ljudje pravilno cenili drlo prosvetnih delavcev. Zato tudi ni pravilno mišljenje tistih, ki menijo, da so plače prosvetnih delavcev dovolj visoke. Profesor Galič Franc je podal referat o finansiranju šolstva. V uvodu je govoril o tem, kakšna naj bo vsebina pouka v novo-reformirani šoli. Poudaril je, da so vzroki za slabe uspehe učencev predvsem pri starših samih. Mnogi od njih se premalo zanimajo za uspehe svojih otrok v šoli. Pri napredovanju slabih učencev bodo v bodoče v prvi vrsti odločali razredniki in učiteljski zbori. Doslej so se učenci in starši vse preveč zanašali na prehod v višji razred s slabimi ocenami. Naloga prosvetnih delavcev je, da dajejo učencem čim bolj kvaliteten pouk. Biti morajo tudi bolj zahtevni. V zvezi s tem, se pripravlja tudi nov način nagrajevanja prosvetnih delavcev. Sola dobiva nov položaj v družbi. Prosvetne ustanove se bodo morale čim bolj osamosvojiti. Tako kot drugi državljani, bodo tudi prosvetni delavci dobivali svoj dohodek. Z novim načinom delitve dohodka se bo odpravila tudi nedelavnost. Potrebna pa bodo povečana sredstva za razvoj šolstva. Novore-formirana šola se ne bo mogla razvijati v dosedanjih pogojih. Prepričani pa smo, da le novo-reformina šola lahko da kader, ki bo sposoben reševati naloge, ki jih bo pred njih postavila družba. Po referatu se je razvila živahna diskusija. Pokazalo se je, da je s strani ObLO Kočevje precej razumevanja. Zelja vseh prosvetnih delavcev je, da se vse nepravilnosti čimprej izravnajo. Novi odbori sindikalnih podružnic, ki so bili izvoljeni po končanem občnem zboru bodo poskrbeli, da se bodo vse nepravilnosti odpravile tudi s strani prosvetnih delavcev. NIL hrib, SREDIŠČE loškega potoka, kjer se nahaja šo- A LA, POŠTA, KRAJEVNI URAD, KMETIJSKA ZADRUGA IN UPRAVE PODJETIJ OBNOVLJEN GRAD V RIBNICI, KI JE BIL PORUŠEN MEDVOJNO V CENTRALNI DELAVSKI SV"T Kr,p KOČEVJE, V KATEREM SO VKLJUČENE VSE EKONOMSKE ENOTE KOLEKTIVA KOČEVJE - TRG SVOBODE. TU JE BIL PRED VOJNO _GRAD, KI JE BIL MUČILNICA ZA SLOVENCE. DANES STOJI NA ISTEM MESTU SPOMENIK SVOBODE ^ Naši kraji v svobodi SODRAŽICA, KI JE BILA V LETU 1942 PORUŠENA DO TEMELJEV, SE JE V POVOJNIH LETIH LEPO OBNOVILA. A PREDGRAD, SREDIŠČE POLJANSKE DOLINE. TU JE ŠOLA, KRAJEVNI URAD IN POSLOVNA ENOTA KMETIJSKE ZADRUGE PORUŠEN GRAD KOSTEL IN KOCA V DOLINI KOLPE V VELIKE LAŠČE, SREDIŠČE ŽI- VINOREJCEV IN IZDELOVALCEV DOMAČIH LESENIH IZDELKOV h, ŽENSKA PRI DELU ŠOLA V KOMPOLJAH £>