cins porocevo (Hirirakl poročevalec, glasdo So. ialist,, ne ,ve»e delovneja i.....m v. oh.ine l>„m/,|,. „ha, , dvakral ■Mm,« .....,..„!,„,■.,. , v ,*i ,„, M dohivajo brerplaino r,,, ,,,, ureja ......... », v.-.. Ma,,»n Molliar. Mo M, Mar,,. Pukl ,m Jo,e Skok. <.!..„, .......... Karel Kusir. Kavn.kar .1,1 .1 721 0K2 <,l,s,lo ,., v ..ll.l, I 2 0O0 uvodov ,„ |a ,,■>,, I>el,v«ka umi H it Domrnh Kokopise ,pt< ..... ,,d|.......m. urednik. I ,111.1,..... 04 roiene oglase spr-jema Delavska lin,vena liom/ale. Kolodvorska Koko foloerarije pa Ir i/femuma. OUlMu je nj podlaii sklepa številka 421 Sekrelariala /a m,i.,,,„,, I,vršnega svela SR Slovenije oprosien« davka od prometa proi/vndov. ■ >«r'.i 11 It- i'- J ust. i ArnnC 40-LETNICA VSTAJE — 40-LETIM I CA VSTAJE — 40-LETNICA VSTAJE — KAKO SO JESENIŠKI GESTAPOVCI UGRABILI LOJZETA BEVKA, BRATA PISATELJA FRANCETA BEVKA — Ugrabili so ga v svoji hiši na Količevem 28. maja 1942. leta — Pri Bevkovih, po domače Bolarjevih v hribovski vasici Zakojci pod Kojco in Poreznom je bilo 16 otrok; osem od prve in osem od druge žene bajtarja in čevljarja Bevka. Lojze in pisatelj France sta bila od prve. Družina je bila med najrevnejšimi v vasi.To je bil razlog, da je Lojze 1912. leta kot devetletni fantek prišel k daljnjim sorodnikom na Koreno. Cez nekaj let se je vrnil v Zakojco, kjer je z brati priložnostno delal po gozdovih. 1928. leta se je vrnil v našo (domžalsko) občino in se zaposlil v papirnici na Količevem in se tu za stalno nastanil. 1932. leta se je poročil z Ivanko Per, po domače Cuckovo s Korena. Na Količevem sta imela svojo majhno hišo, v kateri sta se jima rodili hčerki in sin. Spomeničarka Ivanka Per izhaja iz najbolj znane partizanske družine na Korenem. Že spomladi 1942. leta so bili v partizanih oče, dve hčerki in dva sina. Prve dni aprila 1942. leta se je partizanom priključil Franc Per-Vid, čez dva meseca pa še njegov brat Jože, sestri Ivanka in Helena in nekaj dni pozneje še oče Jože. Trije so padli še istega leta: Jože je padel že šesti dan partizanščine, sta 29 let. Čez petnajst dni, petnajsti dan partizanščine, je na Veliki planini padla Helena Per. Vid je padel kot komandant Kamniškega bataljona 24. decembra 1942. leta na Kosta-njski planini. Oče Jože Per in njegova hčerka Ivanka, žena Lojzeta Bevka, sta bila v partizanih do konca vojne, drugi člani družine pa v izgnanstvu. 8. julija 1942. leta so Nemci požgali vas in v ognju so razen nekih izjem našli smrt skoraj vsi odrasli moški. K Lojzetu in Ivanki Bevk so na Količevem prihajali vidni pokrajinski funkcionarji partije in OF Tomo Brejc, Mira Svetina-Metka in član OK KPS Kamnik Ignac Stcrlckar-Jože, ki so ga takrat poznali le pod imenom Misijonar. Zaradi množičnih aretacij članov partije in aktivistov OF je Mira Svetina-Metka maja 1942. leta izgubila zvezo z drugimi člani Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko. Svoje težave je sporočila Lojzetu Bevku in ga prosila, naj skuša zvezo dobiti preko Jesenic. Metka je namreč vedela, da je na tej zvezi tudi železničar, ki je bil prej v službi v Jaršah, nato pa premeščen na Jesenice. Bevk je preko redne pošte pisal omenjenemu železničarju na Jesenice, da Metka išče zvezo s svojo „družino", kar je pomenilo s pokrajinskim komitejem. Z Jesenic ni bilo nobenega pismenega odgovora, pač pa so se v dveh avtomobilih na Količevo pripeljali jeseniški in verjetno z njimi tudi nekateri blejski gestapovci. Lojzeta Bevka so gestapovci najprej iskali v tovarni na Količevem. Vodil jih je tovarniški mojster Schubert, po narodnosti Nemec, ki je prišel na delo v tovarno že pred vojno in si je izza tovarne sezidal vilo. Schubert jih je nato peljal v tovarniško menzo in na vrt, kjer sta Ivanka in Lojze Bevk v prostem času večkrat pomagala pri delu. Do večera so gestapovci čakali pri Schubertu, potem pa so se odpeljali v dve akciji. Gestapovci v civilnih oblekah so se peš napotili proti Bevkovi hiši, katero so si posamično in neopazno že prej ogledali, pokazal pa jo jim je Schubert. Avtomobil z uniformiranimi gestapovci pa se je odpeljal na Jarše do hiše Jožeta Skoka. Lojze Bevk je bil sekretar OF v papirnici in med vodilnimi aktivisti na terenu, Jože Skok, delavec v tovarni Induplati, pa vodilni aktivist v Jaršah. Pri Skokovih so vsi že spali, ko so začeli butati po vratili. Medtem ko se je Skok napravljal, so njegova žena in otroci prosili gestapovce, naj pustijo očeta oziroma moža pri miru in doma. V tem je Skok planil proti izhodnim vratom, počili so streli in Skok je smrtno zadet padel čez prag. Čez nekaj ur je umrl na svoji postelji. Bolj podrobno je smrt Jožeta Skoka pred dvajsetimi leti v Kamniškem Zborniku pretresljivo opisala njegova hčerka Božena Skok-Habjanova in je zato dogodek bralcem že znan. Na Količevem pa so se dogodki odvijali takole: Ob pol devetih zvečer je Ivanka Bevk tako kot vsak večer odšla k Jakcu po mleko. Pred odhodom je spravila spat 10-letnega sina Lojzeta, 8-letno hčerko Marto in 4-letno Olgo, mož pa je bil v kuhinji. Prejšnji večer je Ivanka dala Jakcu Slovenskega poročevalca, zdaj pa ga je vzela nazaj, da bi ga dala v branje še drugim. Ilegalna literatura je takrat romala od sodelavca OF do sodelavca po geslu: „Ko prebereš, daj naprej." Ko je odhajala od Jakca, je videla dva osebna avtomobila: eden je stal pred tovarno, drugi je bil v sosednji ulici. Že je hotela vreči Poročevalca v Mlinščico, a se je premislila. Ni bilo prvič, da je videla avtomobil pred tovarno in zakaj naj bi se prav tokrat bala? Pred svojo hišo je že od daleč zagledala dve moški postavi; eden od teh je pravkar prišel iz hiše. Že zdavnaj ni bila' tako svetla mesečina. Vse luči v hiši so bile ugasnjene. V veži je skozi odprta vrata sobe v niči zagledala več postav. Prepričana, da so v sobi ilegalci, je odprla kuhinjska vrata in prižgala luč, da bi odložila mleko. V tem trenutku sta se za njenim hrbtom pojavila tista dva moška, ki sta bila prej na cesti. Eden od teh je takoj izključil luč in zaprl vrata. Ta dva sta z Ivanko ostala v kuhinji do dveh zjutraj. Eden od njiju je bil Slovenec in je bil bodisi izdajalec ali pa poklicni tolmač jeseniškega gestapa. ..Kje je tista Minka, kije hodila k vašemu možu in je pred tremi dnevi rodila otroka? " je glasilo prvo vprašanje. Ivanka je vedela, da je spraševalec pri tem mislil na Miro Svetina-Metko, ni pa vedela, ali se je zmotil pri imenu ali pa je namenoma namesto Metke rekel Minka. Metka je k Bevkovim hodila še noseča in o porodu niso vedeli še ničesar. „K mojemu možu ni prihajala nobena Minka." Vsako besedo je izgovorila glasno in razločno, da bi mož slišal, kako se zagovarja, če je še v sobi. ,,Vaš mož je pobiral denar za Osvobodilno fronto," dreza naprej gestapovec. „Ne vem. O tem prvič slišim. V hiši nisem videla drugega denarja kot tistega, ki ga mož zasluži v tovarni," je zopet odgovorila glasno zaradi moža. „Ne govorite tako glasno, saj se vse sliši na cesto," jo opozori gestapovec, „saj nisva gluha." „Ja, veste, jaz sem doma iz hribovske vasi Koreno in tam se vaščani bolj glasno pogovarjamo in kličemo s hriba na hrib. To nam je v krvi." ,,Kje pa je vaš brat Franc? " nadaljuje gestapovec, ki se je na to vprašanje verjetno spomnil na Ivan-kin zagovor. „Doma. Vsaj bilje, ko sem bila zadnjič v domači vasi." Zasliševanje se je občasno spreminjalo v vsakodnevni pogovor. Očitno je bilo, da imata gestapovca nalogo držati Ivanko v izolaciji od dogodkov, ki so se medtem razvijali z njenim možem. Ob dveh ponoči so gestapovci odšli iz sobe ven, ta dva pa sta Ivanko odpeljala iz kuhinje v sobo. Ona je sedela na postelji, gestapovca pa sta oprezala skozi okno. Po odgrnjeni postelji je Ivanka zaključila, da je bil mož že v postelji, ko so prišli. Kdaj so ga odpeljali ali odnesli iz hiše, ni nikoli zvedela. Poblisnilo pa ji je, da so v sobi čakali na Metko ali na kakega drugega ilegalca. K sreči ni bilo nikogar. Gestapovca sta za nekaj minut zapustila sobo in odšla v kuhinjo. V teh trenutkih je Ivanka hitro raztrgala šiv na prišiti odeji (,Jcovt-ru") in notri potisnila Poročevalca, . ki ga je imela ves čas zasliševanja pri sebi in bi ga dobili, če bi jo preiskali. Zdaj se je krepko oddahnila. Gestapovec, ki je ponovno in zadnji vstopil v sobo, ji reče: „Vaš mož nam je vse priznal in povedal. „Če je imel kaj za povedati, jc I lahko, jaz pa tudi kar vem," mu je duhovito odgovorila. Gestapovec ki je čutil ost v njenem odgovoru se je zravnal in zagrozil: „Od vas nismo zvedeli ničesar, imamo pa sredstva, da vas v to prisilimo." Gestapovci so odšli in Ivanki nikdar več ni videla moža. Za njim je izginila sled. V hiši in okoli nje zjutraj ni našla niti kaplje krvi. Bevka so ugrabili v noči od srede na četrtek, v soboto zjutraj pa pride železničar Franc Pezdir (iz Ljubljane) z Jesenic na Količevo, se v veži Bevkove hiše nasloni na vrata in reče Ivanki: „Rad bi govoril z vašim možem." ..Najbrž ne boste mogli več," mu odgovori Ivanka. „Tudi jaz sem bil zaprt dva dni," nadaljuje železničar," a so me izpustili čez dva dni. Z Metko moram govoriti. Naj pride v sredo k vam, bom tudi jaz prišel z Jesenic." Ivanka, ki še vedno ni vedela, kako je v resnici z železničarjem, se je ravnala po vesti. Preko Skokovih z Jarš je Metki sporočila, naj ne hodi na zvezo s tem železničarjem (v primeru, da bi jo prek kake druge zveze vabil kam drugam na zvezo). Naslednjega dne, bila je nedelja, se je železničar spet nenadoma pojavil na Količevem. Izgleda, da so gestapovci postali nestrpni in se jim je zelo mudilo akcijo uspešno zaključiti. Prav tedaj je bila pri Bevkovih Ivankina sestra Helena. Železničar Pezdir je iskreno priznal, da so mu v zaporu na Jesenicah gestapovci obljubili 2000 RM nagrade, če poizve, kdo še sodeluje z Bevkovim in kdaj se bo tam zgla-sila Metka. Vnaprej so mu plačali 200 mark. Nazaj na Jesenice ne gre več. Po tem pogovru je Ivanka spoznala, da so ji moža res ugrabili jeseniški gestapovci, kakor so že od čairtka govorili vaščani. Nekdo je namreč moral nekoga od „civili-stov", ki jih je vodil Schubert po tovarni, prepoznati. Morda kdo, ki je bil zaprt v Begunjah in jih je tam videl? Ivanka je še isto nedeljo odšla s sinom na Koreno, hčerki pa je dala v varstvo svakinji, vendar ji ni povedala, da gre v partizane. Čez tri dni je že bila v Kamniški četi, sekretarju Ignacu Sterlekarju-Misijonarju pa je izročila 2000 mark, ki jih je Metka pustila v njeni hiši in je bil to denar OF. Tudi železničar je šel z njo v partizane, kar pa mu je bilo kmalu žal. 1944. leta so vosovci aretirali Schuberta in ga obsodili na smrt. Ni mi znano, če so ga kaj zasliševali o opisanem primeru. POSVET PREDSEDNIKOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS OBČINE DOM2ALE Na posvetu sta predstavnika ZRVS Domžale in revije Naša obramba pohvalila mlade poverjenike, ki so nabrali precej novih naročnikov za to evijo. Povabila sta vse, ki sc zanimajo in bi bili radi poverjeniki, da se javijo OK ZSMS, z namenom, da se čimbolj razširi obrambni tisk in da bi Naša obramba prišla v sleherno družino v občini. V nadaljevanju smo se še enkrat spomnili pomembnejših dogodkov v letu 1980, ki nam bo vsem ostalo v trajnem spominu, saj smo v njem izgubili našega tovariša Tita. Na zunanje političnem področju smo z budnostjo spremljali usodo ameriških talcev v Teheranu, zasedbo Afganistana, krizne dogodke in stavke na Poljskem, vojno med [rakom in Iranom, predsedniške volitve v ZDA. Vključili smo se v stabilizacijska prizadevanja pri nas in jih spremljali, kot bomo to delali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zvedeli smo, da bodo v januarju programsko-volilne konference področnih konferenc in OK ZSMS Domžale. Predsedniki področnih konferenc so prikazali sliko aktivnosti lc-teh: - V konferenci mladih delavcev (KMD) so predvsem potrebne kadrovske spremembe. Kritično je bilo ocenjeno, da ni prišlo do sodelovanja delegatov. V OZD so bili izvedeni posveti s konkretnimi temami. Osnovne organizacije iz OZD naj bi se tudi čimbolj povezovale z OO ZSMS iz krajevnih skupnosti. - Tudi v konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju (KMVI) ni bilo mogoče v celoti izpolniti plana dela, ker člani niso aktivno 'sodelovali in so zato tudi potrebne kadrovske spremembe. V novembru je začet delovati klub štipendistov, vendar v njem delo še ni oživelo. Organizirali so seminar, posvet z mentorji in izvedli obiske po osnovnih organizacijah. - Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti (KMKS) se sooča s težavami glede financiranja in s prostorskimi težavami. Na seminarju, posvetih in obiskih v OO so ugotovili, da mladi v KS slabo poznajo delegatski sistem in krajevno samoupravo. Vsi skupaj smo spoznali, da smo mladi premalo idejnopolitično usposobljeni. Mladinska politična šola, katere namen je tako izobraževanje, v marsikaterih OO ZSMS sploh še ni bila organizirana. Tudi mladinskemu prostovoljnemu delu je treba posvetiti več pozornosti, saj je del stabilizacijskega prizadevanja. Mladinci delovne brigade Slavko Slander pa se bodo udeležili MDA v Posočju. Posebno pozornost moramo posvetiti problemski konferenci o družbenoekonomskem stanju mladih delavcev in pa Kongresu samoupravljalccv, ki bosta v letu 1981, tako da naše delo ne bo le organiziranje športnih in kulturnih akcij, temveč tudi izobraževanja in usposabljanja. Na koncu smo podelili simbolične knjižne nagrade osnovnim organizacijam, ki so bile najbolj uspešne v letu 1980. Nagrade so prejeli: Za KMD - Toko, Papirnica in Tosa-ma. Za KMVI - Kkonomska srednja šola, CSS ter osnovne šole: Matije Blcjca Mengeš, Venclja Petka Domžale in Martin Koželj Dob. Za KMKS - OO ZSMS Dragomclj -Pšata, OO ZSMS Mengeš in OO ZSMS Moravče. Priznanja za najboljše mladinsko glasilo so prejele: OO ZSMS Papirnica, OS Vencelj Pcrko in mladi iz Krajevne skupnosti Dob. Anica Oražem ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE Odbor za rekreacijo ZTKO Domžale, odbor za rekreacijo in Ob SZS Domžale, komisija za šport in rekreacijo, v okviru programa množičnih akcij razpisujeta OBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU ZA LETO 1981 1. ORGANIZATOR: ZTKO Domžale, odbor za rekreacijo. Ob SZS Domžale, komisija za šport in rekreacijo. 2. IZVAJALEC: ZTKO Domžale s strokovnimi sode- lavci. 3. TERMIN TEKMOVANJA: Od 20. 2. 1981 - dalje. 4. SISTEM TEKMOVANJA: Organizator bo glede na število pri- javljenih ekip pravočasno pripravil ustrezen tekmovalni sistem. 5. PRIJAVE: Najkasneje do 11.2.1981 - ZTKO p.p. 32. Prijavnina znaša 400,00 din, ter se nakaže na ŽR 50120-678-41539. 7. NAGRADE: Zmagovalna ekipa prejme pokal ZTKO. Najboljša ekipa TOZD je istočasno zmagovalna ekipa v okviru OO ZS prejme pokal Ob SZS. Tri najbolje uvrščene ekipe prejmejo diplome ZTKO oziroma Ob SZS Domžale. Informacije pri ZTKO Domžale, tel.št. 721-015, vsak dan od 7.30 do 14.30 ure ter ponedeljek in sredo od 16. do 19.30 ure. ZTKO Domžale odbor za rekreacijo Ob SZS Domžale - komisija za šport in rekreacijo OKVIRNI PROGRAM SLOVESNOSTI IN PRIREDITEV OB 40-LETNICT VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA NA DOMŽALSKEM OBMOČJU Slovesnosti in prireditve za obeležitev 40-letnice vstaje se bodo v občini Domžale pričele z Dnevom OF - 27. aprilom. Vse slovesnosti bodo imele delovni značaj s ciljem mobilizacije širokih ljudskih množic. Obrnjene bodo k človeku - borcu, aktivistu, delavcu, samoupravljala!, ki na podlagi bogatega revolucionarnega izročila vse bolj uveljavlja svojo samoupravljalsko funkcijo. To pomeni, da bodo izražale vizijo boja delavskega razreda v odločilnih zgodovinskih trenutkih našega naroda. 27. APRIL in 1. MAJ Slavnostna seja Občinske konference SZDL v Domžalah, na katero bodo povabljeni tudi udeleženci shoda Ljudske fronte leta 1937 na Taboru nad Ihanom, preživeli zaslužni aktivisti OF ter aktivni udeleženci velikih štrajkov v občini, ki jih je pred vojno organizirala in vodila Komunistična partija. Podelitev srebrnih priznanj osvobodilne fronte, del slavnostnega programa pa bo posvečen Prazniku dela - 1. maju. Na konferenci bi sprejeli tudi sklep o zavarovanju in poimenovanju območja: Vinje, Oklo, Tabor in Gorjuša v Revolucionarni park Maršala Tita. Nosilca: OK SZDL in Občinski svet Zveze sindikatov. OBČINSKI PRAZNIK - 23. MAJ Slavnostna seja, podelitev priznanj in plaket, izročitev listin in proglasitev častnih občanov občine Domžale. Nosilec: frontno sestavljen odbor za organizacijo občinskega praznika. V mesecu maju bodo organizirane tudi prireditve v okviru Meseca mladosti katerih program bo pripravila Občinska konferenca ZSMS. 27. JULIJ - DAN VSTAJE Slavnostna seja občinskega odbora ZZB NOV Domžale v Radomljah, svečanost ob prenovljenem grobišču, srečanje šolske mladine Domžal in Kamnika s preživelimi revolucionarji in borci. Proslava pri spomeniku „Pri Križkarjevih smrekicah", od koder je šla bojna skupina NOV in POS v prve akcije. Odprta bo razstava gradiva iz časa NOB in revolucije, izdana bo posebna priložnostna publikacija in organizirane druge slovesnosti. Nosilec: Občinski odbor ZZB NOV Domžale. 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE Organizirana bo posebna proslava, na kateri bodo sodelovali tudi odposlanci Kočevskega zbora in na kateri bo podan pregled naše ustvarjalnosti v času lastne državotvornosti. Nosilec: Predsedstvo občinske skupščine. 22. DECEMBER - DAN JLA Osrednja proslava ob Dnevu jugoslovanske ljudske armade s podelitvijo priznanj, odlikovanj in napredovanj. Na proslavi bodo obeleženi zgodovinski mejniki razvoja naše armade in preraščanje obrambe domovine v splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Nosilci: Občinska konferenca ZRVS, Občinski štab TO, Občinski odbor ZZB NOV. Vsa praznovanja v letu 1981 1 odo usmerjena v obeležitev 40-lct-nice vstaje. Posebna pozornost bo posvečena tistim nekdanjim borcem in aktivistom, ki priznanje zaslužijo, vendar jih iz različnih razlogov niso prejeli. Prav tako bo revolucionarno in delovno obeležen tudi 8. marec Dan žena in ostale proslave. Koordinacijski odbor za proslave pri Občinski konferenci SZDL Domžale poziva vse družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, delovne organizacije in ostale dejavnike v občini, da posredujejo svoje programe, da bi lahko uskladili vsa praznovanja v občini, jih prilagodili zmožnostim in takšnim oblikam, ki bodo v pravi luči prikazale to pomembno obletnico. V ta namen bo Koordinacijski odbor skupaj s svetom za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniškega varstva poskrbel za uskladitev vseh programov in tudi za pravočasen razpored posameznih praznovanj Občinski odbor ZZB NOV Domžale je že sprejel okvirni program, o katerem bo tekla razprava v vseh krajevnih organizacijah ZB1MOV in VVI in to z namenom, da se v to praznovanje vključijo tudi prazniki krajevnih skupnosti na območju celotne občine. Podroben program bomo objavili v prihodnji številki našega Koordinacijski odbor pri OK SZDL DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — SKRB ZA VARNOST — DRUŽBENA SAMO ^ Tokrat prispevek posebne vrste: V zadnji številki našega glasila smo pisali o kaznivih dejanjih in o prekrških za prvo polletje 1980. Iz navedenih podatkov smo skušali izluščiti tiste, ki so bili najpogostejši in za katere smo že takrat predvidevali, da bodo koncem leta še mnogo višji, kot so bili v prvem polletju. Glede na to, da že razpolagamo v podatki na posameznih področjih gibanja kriminalitete v naši občini, je prav, da si jih podrobno ogledamo in jih skušamo tudi obravnavati v posamezni sredini, saj po podatkih ni kraja v občini, kjer bi ne imeli iz tega naslova kaznivih dejanj. Statistiko moramo vzeti kot prikaz stanja in pri tem spoznati, daje pomembna stalna prisotnost družbene samozaščite in to v tem smislu, da skrbimo za lastno varnost in za premoženje. C NAMESTO SEZNAMA VOZNIKOV SO JIH DOBILI) KI SO PILI (IN Kazniva dejanja Na tem področju lahko ugotovimo, da so kazniva dejanja v velikem porastu, saj smo jih imeli v letu 1980 kar 724, od katerih je bilo raziskanih 424, neraziskanih pa je bilo koncem leta 300 primerov. Od vseh navedenih kaznivih dejanj so na prvem mestu navadne tatvine - 299 primerov, sledijo tatvine koles - 94, vlomi v stanovanja, hiše, vikende - 73 primerov, sledijo tatvine v avtomobile - 62, nato vlomi v avtomobile — 43, poškodovanje tuje stvari - 29, goljufije - 21, nasilniško obnašanje - 13 primerov in ostalo. Zanimivo je, da so storilci teh kaznivih dejanj v prvi vrsti povratniki. Neraziskanih je največ tatvin koles, koles z motorjem in tatvin posameznih delov z avtomobilov ter tehnične opreme iz motornih vozil. Ugotovljeno je tudi, da občani mnogokrat ne prijavljajo tatvin oziroma kaznivih dejanj in zato se dogaja, da je na Postaji milice več najdenih predmetov, kot pa je bilo prijavljenih tatvin. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo med storilci 65 mladoletnikov, ki je storilo 96 kaznivih dejanj. To so počenjali predvsem v trgovinah, kradli motorna vozila, vlamljali v avtomobile in poslovne prostore. Požari Kljub temu, daje bilo na področju požarne varnosti dosti narejenega glede opremljanja gasilskih društev in da je gasilska služba v naši občini doživela velik razcvet, pa jebilo na območju občine kar 28 požarov, od tega 5 požigov na območju Krajevne skupnosti Ihan in Slavka Šlandra. Vzroke za požare lahko iščemo v nestrokovni napeljavi elektrike in dimnikov, pri požigih pa je podan sum, da gre za namerne požigalce. Čeprav je bila pri zadnjih požigih prisotna velika budnost občanov, storilci še niso odkriti, kar kaže na to, da so na delu dobro seznanjeni ljudje, ki poznajo posamezne domačije. Javni red in mir Na področju javnega reda in miru v letu 1980 ni bilo beleženih hujših kršitev, ki bi v večji meri ogrožale varnostne razmere oziroma varnost delovnih ljudi in občanov ter njihovega in družbenega premoženja. Obravnavanih je bilo 13 kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja in tudi v teh primerih gre za povratnike. V letu 1980 je bilo 470 kršitev, pri katerih je bil soudeležen 601 kršitelj. Žalostno je to, da je bilo kar 298 prekrškov storjenih pod vplivom alkohola. Zaradi vinjenosti in pa bojazni, da bi s prekrškom nadaljevali, je bilo 64 oseb pridržanih v prostorih za pridržanje. Najpogostejše kršitve so: drzno vedenje 162, ogrožanje varnosti 123, pretepi 43, klatenja 11, prepiranje in kričanje 33, nedostojno vedenje proti pooblaščeni uredni osebi 33 primerov, itd. Prometna varnost Zaradi tega, da bi dobili celovito sliko glede prometne varnosti v naši občini posredujemo podatke za štiri leta: Verjemite ali ne! Zadnje čase sem kar malo razočaran, ker ni in ni več tistega slavnega obvestila Sveta o imenih tistih srečnikov (mar niso, saj v tem času prihranijo kar precej bencina, pri današnjih cenah pa to kar precej pomeni), ki so za mesec, dva, najbolj srečni tudi za tri izgubili vozniška dovoljenja. Ko sem pregledal seznam (včasih celo večkrat, saj veste, da ne bi koga spregledal), sem najprej poklical ženo in potem sva komentirala. Najprej prijatelje ali sovražnike, potem pridejo na vrsto ostali in nazadnje še Svet. Kako sva komentirala tega, je bilo odvisno od števila najinih sorodnikov na listi. Če jih ni, potem je svet deležen pohvale, sicer pa raje ne bi navajal besed, s katerimi pospremiva seznam. Zadnjič pa je bilo sploh zanimivo, kajti imen je bilo toliko, da bi si moral človek vzeti dopust, da jih prebere. Kdo vse je bil na spisku! Človek bi umrl od smeha.Da se samo spomnim pogovora z znancem, ki mi je zatrjeval, da v svojem življenju še ni spil kozarca vina, potem pa na seznamu zaradi vinjenosti (mogoče pa pije samo žgane pijače, tega sem se spomnil šele scdajlc, kdo ve? ) Ali pa Jože, ki sploh ne sede za volan brez kozarčka vina, ker baje potem vozi slabo. „Ampak mene, ne bodo dobili, nikoli, nikoli me ne bodo dobili . . ." je vztrajno trdil. Pa ga res niso, ker jih je kar sam počakal ob nekem drevesu, ki se ni zadosti kmalu umaknil, kakor sem pozneje slišal osebno od njega. Najbolj veselo Nesreče 1977 1978 1979 1980 Smrtne 16 11 16 13 Hude telesne poškodbe 74 45 46 98 Lahke telesne poškodbe 118 104 96 159 Iz zgornjih podatkov lahko razberemo, da je število smrtnih primerov manjše, da so pa v velikem porastu prometne nesreče s hudimi in lahkimi telesnimi poškodbami. Tudi same številke so takšne, da se približujemo slovenskemu poprečju in kažejo na dokajšnjo neurejenost in tudi nevestnost na tem področju. Vzroki so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vinjenost, nepravilno prečkanje ceste in prehitevanje. Med žrtvami so bili v letu 1980 kolesarji, pešci, vozniki in sopotniki. Otroci so bili udeleženi le v hudih in lahkih prometnih nesrečah. Zaskrbljujoče je stanje na področju cestno-prometnih predpisov. V letu 1980 jc bilo podanih 970 predlogov zoper 976 kršiteljev, pri čemer je bilo zabeleženih 1245 prekrškov." Voznikom je bilo odvzetih 258 vozniških dovoljenj, kar kaže na to, da ne spoštujemo predpisanih norm niti ne upoštevamo vožnje po naših cestah v takšnem stanju, kot bi jo kot vozniki morali upoštevati. Med najpogostejšimi prekrški so vožnje brez vozniškega dovoljenja — 201 primer, vožnje pod vplivom alkohola - 236 primerov, sledijo vožnje z neregistriranimi vozili - 135 primerov, neprimerna hitrost - 57 primerov in drugi prekrški. KAJ STORITI? Ne glede na to, da imamo v občini veliko motornih vozil, da seka občino magistralna cesta, da imamo asfaltirane mnoge stranske poti in da imamo v občini veliko število občanov, ki imajo vozniška dovoljenja, se moramo vprašati, koliko časa bomo še počenjali prekrške na javnih cestah. Številke postajajo že strehotno velike in bi morale priti v zavest tistih, ki smatrajo cesto za del svoje lastnine, ne pa kot prometno sredstvo za vse občane. Koliko časa bomo še kot občani opazovali sosede in druge znance, da se bodo pod vplivom alkohola podajali na ceste in s tem ogrožali varnost prav vseh občanov? Koliko časa bomo še sedali v avtomobile, katerih vozniki nimajo vozniškega dovoljenja? Koliko časa bomo še molčali o tistih, ki se vozijo brez registriranih avtomobilov? Gradivo pripravil: glavni urednik glasila je bilo, ko sva prišla do naših sose1 dov, kar dva sta izgubila dovoljenji in takoj sva sklenila, daju bo treb? potolažiti oz. razdražiti kajti z enirr se razumemo, z drugim pa ne. Začel sem kar drugi dan zjutraj' ko sem šel v službo in sem z avtom zapeljal mimo soseda - prijatelja, k jc že kar cel mesec trdil, da hodi pei. v službo, ker ima avto v popravDu Povabil sem ga, naj se pelje z menoj priscdcl je in prav skesano sem g; vprašal, če jc kaj bral v časopisui „Saj bo verjetno pomota", sem dejaj in videl sem ga, da bi me najraje pq glavi, ampak kaj je mogel. Priznal je da se jc vračal z izleta, da je spi! samo eno pivo in da je bilo sploh vsi skupaj načrtovano, da bo že on zve; del, kdo jc bil in še in še mi je pripo' vedoval. Nisem ga hotel motiti v njegovem samoopravičevanju, le spomnil sem se, kolikokrat jc zarad: neznanih vzrokov trčil v rob ograjclj ali garažna vrata. Potolažil sem ga inl na koncu je bil, kar žc pravi junaki kajti ne zgodi se vsakomur, da pride! v časopis. Mogoče mu bo celol kakšna pisala, koje bil objavljen tudill njegov naslov. Ob koncu pa je šel hudobno pripomnil: „Sicer pa nikjeil ne piše, da tudi ti nekega dne ne boil v časopisu." Bom, bom, sem mislil sam pri sebi, venda ne tako kot ti, inl se odpeljal. Popoldne sem sklenil, dal jo „posvetim" drugemu sosedu. JdJ verjetno mislil, da njegove „ladje" nej bodo nikoli ustavili, da ne govorim ol njegovem sinu, ki dovoljenja niti izgubiti ne more, ker še ni naredil izpita, pa se kar vozi. Vendar človekl je olikan in z obžalovanjem sem mil povedal, da ga lahko kdaj pa kdaj kam zapeljem, ko sc sam ne mora voziti. „Zakaj pa ne bi vozili, sal imamo dva avta," mi jc zabrusili Ustrašil sem se že, da ima morda] tudi dve dovoljenji, pa se nisem dal preslepiti. Brez vozniškega dovolje nja se ne da voziti, sem mu škodo željno dejal. „Brcz dovoljenja lažji kot brez avta!" mi je zabrusil ir zaloputni) vrata pred nosom. . (Verjetno je mislil na to, da iman avto komaj teden dni.) Vendar s ten še nisem zaključil. Srečal sem znan ca, ki je tudi izgubil dovoljenje in gi pohvalil, ter mu dal za dva deci, kajt dovoljenja ne izgubi vsak, junak jd pa vsak, ki si upa vinjen na cesto Skupaj sva rekonstruirala dogodke in ugotovila, da je bil glavni krivec ovinek in pa dvojna črta, ki jo jc prevozil, ne pa sam. Kajti če ovinki ne bi bilo, bi prav lahko peljal mirne miličnika, ki ie stal za ovinkom in jc opazoval njen slalom, da sploh ne govorimo o tem, da balonček skora ni pozclencl (pozabil sem ga opozor iti, da jc barvno slep) in on sploh n bil nič kriv, podobno kot njego\ znanec. Ta je bil sicer napisan zarad nepravilnega prehitevanja, pa sem n nič kriv, ker njegov lepi avto ne trp pred seboj nikakršne stoenke, p; čeprav jc tik njega dvojna črta in šc in še. Največ pripomb je bilo seved; od tistih, ki so dovoljenja izgubili ker niso ustavili pred železniškin tirom, oz. so peljali skozi utripajoče luč. Kakšna enakopravnost pa je to se je nekdo pridušal, naj pa vlako vodja enkrat pogleda, če je prosto on sam, avtomobilistov pa je veliko Še bi komentiral, če ne bi v gostilno stopil moj prijatelj Tone, ki je dovoljenje izgubil že večkrat, vendar ni bil nikoli napisan, kajti to se mu je zgodilo pred leti, sedaj pa sploh nima avtomobila. Poudaril je, _(Nadaljevanje na 10. strani JUBILEJ, KI OBVEZUJE V minulem letu so gasilci v naši občini praznovali vrsto pomembnih jubilejev. Že 100 let obstaja gasilsko društvo v Domžalah, 90-letnici organiziranega boja proti požarni nevarnosti so proslavili v Mengšu in na Dobu, osemdesetletnico pa so praznovali v Moravčah. Tem visokim jubilejem se je pridružila tudi 25-letnica obstoja osrednje občiaske gasilske zveze. 17. julija 1955 se je namreč v dvorani tedanje Mestne občine Domžale zbralo 30 predstavnikov gasilskih društev iz Domžal in bližnje okolice, iz Ihana, Homca, Radomelj, Rov in iz Črnega grabna, od industrijskih društev pa sta bili zastopani društvi iz tovarn Toko in Vata. Ustanovili so občinsko gasilsko zvezo Domžale, v katero sta se čez štiri leta, 8. marca 1959, potem, ko sta se z domžalsko občino združili mengeška in moravska občina, združili tudi občinski gasilski zvezi Mengeš in Moravče. V počastitev tega jubileja je ob-linska gasilska zveza 12. decembra 1980 v hali Komunalnega centra Domžale pripravila slavnostno ikademijo, ki so se je poleg gasilcev vseh občinskih društev udeležili tudi visoki gostje iz republiške gasilske zveze in predstavniki ob-iinske ter občinskih družbeno po-itičnih organizacij. Slavnostni govornik, predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič je orisal razvoj, uspehe in dejavnost občinske gasilske zveze ter poudaril njen pomen in naloge, ki zvezo čakajo v prihodnje. V znak priznanja za uspešno sodelovanje in pomoč pri delu je predsednik občinske gasilske zveze Domžale Aleksander Rihtar v imenu zveze podelil občini Domžale jubilejno plaketo, priznanja gasilskih veteranov pa so prejeli ustanovni in častni člani občinske gasilske zveze: Martin Andrejka, Valentin Breznik in Vinko Habjan. Vsa prostovoljna in industrijska gasilska društva so prejela posebne spominske značke, takšno značko pa je prejela tudi delegacija občinske gasilske zveze Koprivnice iz pobratene občine. Skupščina občine Domžale pa Uspehe občinske gasilske zveze je v slavnostnem govoru poudaril predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič (Nadaljevanje z 9. strani) da sc mu sploh nc zdi prav, da to sploh ni zakonito, da bi morali namesto lastnikov napisati samo znamke avtomobilov, kajti potem bi ljudje lažje razumeli, zakaj je voznik Mercedcsa izgubil dovoljenje zaradi prehitevanja in zakaj voznik fičota zaradi vinjenosti. Ko smo mu rekli, da tega njegovega pnmera ne razumemo v celoti, jc rekel, da jc fičck tako majhen, da so vsi pijani, že če samo sopotnik nekaj spije. Nisem se upal pomisliti, kako jc to v se manjših avtomobilih, vendar si tam verjetno po njegovi teoriji vinjen že, če nihče nič ne spije. Se in se smo razpravljali in sc pridušali, da nihče več nc bo prišel v časopis, kako bomo to izvedli in podobno. Žal sem imel samo jaz avto in ker sem nekaj malega spil, sem sklenil, da iz previdnosti peljem po stranskih cestah, kajti človek previdno odpeljal. Pa se le nisem mogel premagati, da nc bi prehitel nekega počasneta, ki jc vozil pred mano 60 km. Zal, jc bil to miličniški avto in sedaj sploh ne premišljujem drugega, kot kaj bodo rekli moji prijatelji in sovražniki, znanci in neznanci, ko bodo videli, daje vzrok nepravilno prehitevanje in vinjenost. Sploh pa se nc upam pomisliti, kaj bo rekla moja žena, ki mi je vedno tudi nekaj govorila, da sc to lahko zgodi vsakomur. Mislite tudi vi, pa ne zaradi časopisa, ampak zaradi vseh tistih mrtvih in ranjenih, ki so lahko tudi posledica različnih vzrokov in o katerih lahko preberete v raznoraznih časopisih. Mislite sedaj, kajti ko bo med njimi tudi vaše ime, nc boste mogli več misliti, tudi če bi želeli. Zato začnite drugače komentirati različne sezname in vedno znova sklenite, da vas med njimi nc bo. Pa nc samo sklenite, tudi delajte tako, jaz žc! _____ silski zvezi Domžale posebno priznanje, delegacija iz Koprivnice pa ji je izročila srebrno plaketo. Slavnostno akademijo so sklenili s kulturnim programom, ki so ga izvedli člani Skupine ljubiteljev gledališča pri zvezi kulturnih organizacij Domžale, moški pevski zbor Janez Cerar Domžale, moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj in godba na pihala Domžale. 25 let je dolga doba, vendar lahko rečemo, da je bila za občinsko gasilsko zvezo uspešna. V tem času se je število gasilcev v naši občini skoraj podvojilo. Leta 1955 bi v občini našteli 1528 gasilcev, danes pa jih je že 2382. Še zlasti so zadovoljni, ker se je povečalo število mladih članov, mladincev in tudi pionirjev. Pred 25-timi leti so začeli z vsega šestimi starimi, še predvojnimi vozili, imeli so le ročne in nekaj zastarelih motornih črpalk. Danes pa se gasilci iz naše občine pohvalijo kar z 32 lahkimi kombiji in devetimi težkimi vozili, samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari pa ima tri težka gasilska vozila TAM in eno vozilo FAP. Naši gasilci imajo tudi 35 modernih črpalk Rosenbauer in že tudi 5 vodnih topov za velike požare. Gasilska društva imamo danes praktično v vseh krajevnih skupnostih in v veliki večini naših tovarn. V občini je 14 obnovljenih, osem novih in 5 gasilskih domov, ki so še v gradnji. Občinska gasilska zveza Domžale pa je ves čas veliko pozornost posvečala tudi vzgoji. Nekaj sto gasilcev se je udeleževalo tečajev za strojnike motornih brizgaln, tečajev za gasilske častnike, znatno število gasilcev pa jc opravilo strokovne preizkuse znanja. Naši gasilci so sposobni v boju s požari in drugimi naravnimi nesrečami rokovati tudi z najmodernejšo gasilsko tehniko. Znanje so uspešno pokazali pri obvladovanju požarov, saj je bilo v času obstoja občinske gasilske zveze na našem območju več kot 300 večjih ali manjših požarov v poslopjih, tovarnah in gozdovih, često pa so se spopadali tudi s poplavami in drugimi naravnimi nevšečnostmi. Svojo izurjenost so dokazali tudi na številnih gasilskih tekmovanjih in preizkusih znanja doma, pa tudi v tujini. Povejmo le, da so gasilci iz naše občine dosegli prvo mesto na tekmovanju gasilcev tekstilne industrije v Franciji, da so bili gasilci pionirji iz. Radomelj leta 1968 državni prvaki, mladinci iz Mengša so bili republiški prvaki, imamo pa tudi republiške prvake gasilcev lesne industrije. Naši gasilci so se udeleževali tudi vseh mogočih „mokrih" in „suhih" bolj ali manj zahtevnih meddruštvenih, sektorskih tekmovanj in vaj v širšem smislu. Med približno 300 takimi preizkusi izurjenosti omenimo črpanje vode iz Radomlje v Gradišče, iz Rače na Brezovico ali črpanje vode na mengeški hrib. Lani pa je bila (ii,aaaUtka ama Damžak vanja, na katerem so se naši predstavniki dobro odrezali. Občinska gasilska zveza je bila vseh 25 let svojega obstoja motor in gibalna sila napredka našega gasilstva. Združuje vsa gasilska društva na svojem območju, usklajuje delo s poklicnimi in drugimi gasilskimi enotami in ustanovami, usmerja gasilsko in požarno preventivno dejavnost v organizirano delo, pripravlja tečaje, seminarje, predavanja, posvetovanja, vaje in druge najrazličnejše oblike izobraževanja. Posebno skrb posveča tudi neprestani rasti požarnovarstvene kulture ter popularizaciji gasilstva. Hkrati pa skrbi tudi za vestno izpolnjevanje nalog, ki jih gasilcem, kot najbolje opremljenemu in organiziranemu delu civilne zaščite in družbene samozaščite nalaga varnost naših občanov pa tudi zaščita družbenega in zasebnega imetja. Naša občina se hitro razvija. Industrija, pa tudi malo gospodarstvo se nezadržno širita, veča sc število stanovanjskih poslopij pa tudi promet je vse gostejši. In ker je poklicna gasilska brigada iz Ljubljane vsebolj zavzeta s protipožarno dejavnostjo na ožjem ljubljanskem območju, se v naši občini vsebolj kristalizira potreba po lastni poklicni gasilski enoti. Tehnični in tehnološki razvoj v gospodarstvu ter visoka gradnja stanovanjskih in industrijskih objektov terjajo posebno strokovno usposobljenost kadrov za protipožarno dejavnost. Vsebolj pa se kaže tudi potreba po posebni dragi tehnični opremi, pri kateri ne bi bilo gospodarno, če bi bila z njo opremljena vsa prostovoljna gasilska društva v občini. Zaradi tega v naši občini že dalj časa razmišljamo o gradnji posebnega doma družbene samozaščite. Dom naj bi zgradili skupno z drugimi interesenti. V njem pa bi lahko namestili poklicne gasilce z vso potrebno opremo hkrati pa bi v njem našli prostor tudi Občinski štab za teritorialno obrambo, oddelek za ljudsko obrambo, postaja ljudske milice, po možnosti pa še občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin. Gradnja doma naj bi bila ena glavnih nalog občinske gasilske zveze Domžale v prihodnjem srednjeročnem obdobju, seveda pa gasilci pri tem ne mislijo pozabiti na posodabljanje in gradnjo novih gasilskih domov v občini. Nameravajo tudi kupiti posebno 37 metrov dolgo avtomatsko avtomobilsko lestev, s katero bodo lahko reševali celo iz 14-tega nadstropja in pa pet novih težkih udarnih gasilskih vozil. Zanemarili pa ne smejo tudi lažjih kombijev ter skupne in osebne opreme gasilcev. Kot vidimo je nalog za v bodoče dosti, vendar so gasilci trdno odločeni, da bodo še naprej nadaljevali po poti razvoja in vestno opravljali svoje človekoljubno poslanstvo. Pretekli uspehi, delavnost, zagnanost in njihova pripravljenost nam jamčijo, da jim lahko verjamemo, da se bodo še naprej brez pomislekov in nesebično odzvali vsakemu pozivu „Na pomoč!" __Miro Štebe IVAN LOBODA Tokrat sem obiskal Ivana Lobodo-Trobentarjevega Johana, ki je s svojimi 75 leti še vedno mladosten in neumoren, saj ga vidiš še vedno na kolesu, pa za volanom svojega golfa, pa med godbeniki in pevci. Lobodov rod je prišel v Študo iz Podoge pri Dolu. Ivan se je rodil 8. februarja 1905 v Studi št. 33 pri Trobentarju kot sin Janeza Lobode in Uršule Dime. V družini je bilo šest otrok, pet fantov in eno dekle. Poročil se je 24. novembra 1929 v Domžalah z Marijo, ki se je prav tako pisala Loboda, Tončkovo iz Stude št. 15. Oba z ženo sta zdrava in sta lani v krogu družine praznovala 50-let-nico skupnega življenja. Osnovno šolo je Ivan obiskoval v Domžalah, za ključavničarja se je izučil v nekdanji tovarni Bistra - sedaj Heliosu Domžale. Kasneje se je zaposlil v ključavničarskem podjetju m/lmann v Ljubljani, kjer j bil zaposlen tri leta. Zatem je bil dobrega pol leta zaposlen še v ključavničarski delavnici Križan tove slamnikarske tovarne - sedaj Toko, obrat 1, nakar je 18 mesecev služil vojaški rok v pešadijskem polku v Splitu. Bil je „trubač"po činu pa kaplar. Kose je iz vojske vrnil domov, je bilo težko za službo. Ker se je dobro poznal z Lovrom Majnikom, električarjem na Skokovi elektrarni, je le-ta izposloval, da seje leta 1927 zaposlil v tej domžalski elektrarni in tu ostal do leta 1931. Prav tu se je prekvalificiral in postal elektromonter, kot piše za njegov poklic v poročni knjigi. Leta 1931 so Skokovo električno omrežje prevzele Kranjske deželne elektrarne in tako je bil od tedaj dalje zaposlen v tem podjetju. Tu na rajonu v Domžalah je delal kot rajonski monter pri takratnem rajonskem mojstru Francu Žnidarju. Leta 1934 je bil premeščen v Črnuče in bil zaposle kot stikalec na transformatorski postaji, kjer je z izjemo 6 let, ko je bil na rajonu v Domžalah bil zaposlen do leta 1963, ko je odšel v zaslužni pokoj. „Ivan, vem da ste se v Črnuče dolga leta vozil z motorjem." „Moram te malo popraviti. Najprej sem se v Črnuče vozil s kolesom, kasneje pa z motorjem. Najprej sem imel motor DKVV 97, kasneje pa motor DKW 250. Tega sem vozil vse doopokojitve. Že ko sem bil upokojen, sem leta 1972 kupil avto ami, sedaj pa vozim avto znamke Golf. Veš v Črnuče sem se vozil podnevi in ponoči, kadar je bilo treba in res Čudno je, da v vseh teh dolgih letih na cesti nisem doživel nič posebnega, razen i nekaj težav med vojno, ko so me ustavljali nemški policaji". , ka