11316 naš aero VT Celje, 21. 4. 1976 Letnik )pV. Št. 1 V AERU PRAZNUJEMO DELAVSKI PRAZNIK Z NOVO VELIKO DELOVNO ZMAGO - IZGRADNJO PAPIRNEGA STROJA Z ENERGETIKO -REZULTATOM NAŠIH SKUPNIH PRIZADEVANJ! Zmaga. Ne samo delovna. Dosti več. Ne samo novi objekt, novi papirni stroj in vse, kar sodi k njemu. Tudi zmaga v človeški in delovni solidarnosti. Zmaga v mišljenju, da smo z združenimi silami in sredstvi, pa čeprav tudi z delnim odpovedovanjem, napravili in dosegli več kot sicer. Zato je dokončanje tako pomembne investicije praznik za ves kolektiv, veselje in ponos za vse, ki smo združeni pod streho AERO Celje. Čestitamo ob delovni zmagi OB NOVI INVESTICIJI Na sejah delavskih svetov in zborih, so delovni ljudje potrdili svojo zavest o prepo-trebnosti lastne papirne proizvodnje. Tudi strah pred obremenitvijo ni bil ovira. Enotnost iv skupni akciji. Začetek nove življenjske poti za kolektiv. Uresničitev davnih želja. Nalogo smo sprejeli maja 1973, končali pa 23. aprila 1976. S postavitvijo novega obrata za proizvodnjo papirja pri našem TOZD Celuloza v Medvodah, so izpolnjene želje vseh v združenem kolektivu. V tem najširšem obsegu smo že dolgo ugotavljali potrebo po zagotovitvi lastnih surovin za proizvodnjo. Najvažnejša med njimi je papir. Lastna proizvodnja papirja je postala imperativ, je postala nuja za življenjski obstoj in nadaljnji razvoj združenega podjetja. [n tako se je rodila zamisel, • da naj Aero, tedaj še brez enote v Medvodah, najde partnerja, ki bo proizvajal papir za potrebe vseh obratov, ki se ukvarjajo s finalizaoijo papirne proizvodnje. V tem iskanju je prišlo do razgovorov s kolektivom Celuloze v Medvodah. Hitro so bili ugotovljeni skupni interesi. Zato je bila integracija samo posledica teh želja. Izhodišče za povezavo je bilo utemeljeno z dejstvom, da gre za partnerja, ki ima surovino za proizvodnjo papirja, to je celulozo. Da ima les v srcu gorenjskih gozdov. Začelo se je odgovorno delo. Do pozne jeseni 1973 smo na mednarodnem natečaju zbirali ponudbe za opremo. V ožji izbor je prišlo pet ponudnikov. Sama svetovno znana imena. Delo okoli izbire je bilo opravljeno decembra 1973 in to s pomočjo strokovnjakov Industrijskega biroja in Elektro-projekta iz Ljubljane. Za dobavitelja je bil izbran konzorcij firm Andnitz-VVaag-ner Biro — Siemens. Torej dve avstrijski im zahodnonem-ška firma. Tehnološko opremo za proizvodnjo papirja je dobavila firma Andritz iz Gradca. Oprema zajema napravo za pripravo papirne snovi kot razpuščevalce, mline, kadi, či- stilce itd., nadalje opremo za pripravo dodatkov ter sam papirni stroj najsodobnejše konstrukcije z delovno hitrostjo do 250 metrov na minuto, konstrukcijsko hitrostjo 400 metrov na minuto in s širino traku 3,73 m. Konstrukcija in tehnična popolnost stroja omogočata izdelavo okoli 20.000 ton letno, najbolj kvalitetnih brezlesnih papirjev (kot so AC papir, he-iiografski papir, papir za neskončne obrazce itd. Papirnemu stroju so sledile še naprave za dodelavo surovih zavitkov: previjalnik, rezalni stroj, pakiirni stroj, tehtnice in drugo. Glede na to, da je proizvodnja papirja velik potrošnik tehnološke pare in električne energije, smo nabavili pri firmi Waagner Biro v Gradcu parni kotel s kapaciteto 40 ton pare na uro in pomožni parni kotel za 15 ton pare na uro z ustrezno kemično pripravo ko-telske vode. 6,4 MW turbina z generatorjem skrbi za preskrbo električne energije. Dobavitelj: firma Siemens Erlan- gen, ki je dobavila tudi vso olekitro opremo. Predpogodba s konzorcijem AndritzAVaagner Biro — Siemens je bila sklenjena decembra 1973. Kot uvoznik je bila izbrana celjska Kovinotehna. Nato so stekli vsi bančni oziroma finančni posli. Pomembno je, da smo imeli za papirni stroj zajamčeno fiksno ceno že v času predpogodbe. Ta ukrep je imel velike prednosti, še zlasti zato, ker smo se investicije lotili v času močnih inflacijskih gibanj. Kot rečeno, smo se za dobavo opreme odločili za konzorcij treh tujih firm. Ne brez razloga. Zaradi konzorcija namreč. Želeli smo konzorcij, da smo lahko vsa vprašanja, ki so se pojavljala med gradnjo in montažo, obravnavali in reševali na enem mestu. To je bila odlična poteza, ki je pocenila našo investicijo. In še ena prednost: tudi lokacijska bližina glavnega dobavitelja. Na relaciji Celje— Gradec smo laže reševali vse, kar smo v tem času morali. Vse drugače bi bilo, če bi bil dobavitelj bolj oddaljen. Pa tudi izbira celjskega uvoznika — Kovinotehne, je imela neprecenljive prednosti. Začetek leta 1974 je na podlagi zaključene opreme minil v izdelavi dokumentacije za pridobitev dokumentov za gradnjo. V tem tudi zbiranje številnih soglasij. Sočasno je potekala s strani Elektropro-jokta in Industrijskega biroja izdelava gradbenih projektov ter postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako smo junija 1974 izbrali izvajalce gradbenih del. Končno je nastopil težko pričakovani trenutek. V začetku julija 1974. leta so se buldožerji prvič zarili v zemljo. Začela so se velika dela. Gradbena dela so se ugodno razvijala. Tudi zaradi mile zime 1974-75. Za financiranje tega projekta smo podpisali samoupravni sporazum s temeljnimi organizacijami združenega dela AERO v Celju in Medvodah. Podpis je bil 28. septembra 1974. leta. Šlo je za združevanje sredstev za financiranje izgradnje papirnega stroja in energetike. Na podlagi predpogodbe, ki je bila podpisana 27. februarja 1973. leta, smo izdelali tudi finančno konstrukcijo. S tem v zvezi smo pni Jugobanki najeli kredit v višini 111,693.000 din po 11 % obrestni meri z odplačilno dobo sedmih let. Najeli smo tudi ustrezna jamstva za devizna posojila ter za dinarska jamstva v višini 52,922.000 din, nadalje dinarsko jamstvo za 25 milijonov dinarjev obratnih sredstev ter za 27,223.000 din osnovnih sredstev. Mimo tega smo morali plačati še milijon dinar- jev kot ustanovitveni delež Jugobanki in skleniti pogodbo za uročitev 45 milijonov dinarjev za dobo desetih let. V času gradnje se je pokazalo, da ta sredstva ne bodo zadostovala za dokončanje investicije. Zato smo morali pri Jugobanki najeti nov kredit, da smo pokrili povečano investicijsko vrednost. Podpisali pa smo morali še dodatne pogodbe za devizna posojila. Podražitve so nastale zaradi znanih razlogov. Vse to je teklo v času največjih inflacijskih vplivov. Spremenili so se tudi valutni kurzi. Zato smo morali plačevati večje zneske za dobavljeno opremo. Zaradi tega se je bistveno povečala tudi carina. Ta pa še zlasti tudi zavoljo tega, ker je prvotna beneficirana (5%) carinska stopnja odpadla. Papirna industrija je bila namreč izločena iz prioritetne panoge. Tako smo morali plačati normalno carino. Zaradi tega je odpadla tudi možnost meničnega plačila carine z šest mesečnim odlogom. Plačati je bilo treba carino takoj in v polnem znesku. Vsega skupaj je bilo doslej ugotovljenih podražitev za okoli 130 milijonov dinarjev. Zato je prvotna investicijska vrednost 330 milijonov dinarjev narasla na okoli 450 milijonov dinarjev. Dokončna vrednost investicije pa še ni znana. Zapisati je treba, da je celjska Kovinotehna veliko pomagala pni razreševanju vprašanj, ki so se pojavljala okoli carine. Prav tako Intereuropa, ki je vršila špediterske usluge. Važen faktor za podražitev je bila še odločitev, da smo v papirni stroj namestili napravo, ki pocenjuje našo bodočo investicijo. Papir, iki ga bomo proizvajali v naši enoti v Medvodah, je namenjen nadaljnji predelavi v Colju. Gre za tako imenovane brezoblične kopirne papirje. Ko smo že imeli papirni stroj, smo podpisali dodatno licenčno pogodbo o predelavi toga papirja. Šlo je za ugotovitev, da je najcenejša proizvodnja tega papirja tedaj, če v saim papirni stroj vgradimo posebno premazo-valmo napravo za prvi premaz. Tako bo odpadlo dvojno pre-mazovanje na stroju v Celju. Tu bo poslej samo drugi premaz. Zato bo proizvodnja tega papirja dosti cenejša. Ta naprava je stala okoli 15 milijonov dinarjev. Za rešitev vseh vprašanj, zlasti finančnih, smo vložili izredne napore. Delo ni bilo lahko. Znašli smo se v času, ko so bili pogoji za investiranje poostreni. Navzlic temu smo nalogo pripeljali do konca. V pravem času in s pomočjo solidarnosti in velikega razumevanja vseh članov celotnega kolektiva. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) V pogodbi o združevanju sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela AERO smo razčistili vsa notranja in medsebojna razmerja, in že tedaj uveljavili dohodkovni sistem pri delitvi dohodka od prodajnega papirja. Odločili smo se za dohodkovni princip, odločili za odvisnost participacije od količine vloženega dela. Na vsak način izredno pomembna odločitev in to v času, ko o dohodkovnem načelu pri nas še nismo govorili. Proizvodne značilnosti novega papirnega stroja so zelo velike. Delali bomo od 40 do 110 gramske papirje. Sicer pa ti- ste, ki bodo rentabilni. Tudi tiste količine, ki bodo za nas interesantne. Pomembna ie ugotovitev, da bomo imeli pri proizvodnji AC papirjev stalno enako kvaliteto. To pomeni, da bo ta papir vedno narejen iz iste celuloze in da zatorej ne bo šlo za njegove različne tehnične lastnosti. Papirni stroj bo v veliki meri prispeval k učvrstitvi gospodarskega položaja kolektiva. Ne samo našega, marveč celotne papirne industrije. Zaključujemo namreč tako imenovano praznino v proizvodnji. Gre za papirje, ki jih doslej pri nas nismo proizvajali. V novi investiciji v Medvodah je dokaz in primor izgradnje ustrezne reprodukcijske celote. Tu je uveljavljena povezava med proizvajalcem surovine in končno proizvodnjo. Gre za proizjvodni proces od osnovne surovine do finalnega izdelka. To velja za merilo celotnega kolektiva, za temeljno organizacijo združenega dela v Medvodah pa pomeni novi papirni stroj korak naprej v finalizaciji proizvodnje. Če so prej obstali pri celulozi, jih bo zdajšnja pot vodila do papirja. Delo je opravljeno. Delo, ki je združilo številne izvajalce. Inženiring in nadzor nad gradnjo je imel Industrijski biro iz Ljubljane. Določen nadzor za električni in ikotlovski del je izvršil Elektroprojekt, Ljubljana. Gradbena dela je opravila Obnova, Ljubljana, večja montažna dela Hidromontaža iz Maribora. To so bili glavni izvajalci. Poleg njih pa še Va-trostalna iz Zenice za dimnik, Slovenija ceste za polaganje podov in ureditev cest, Tehnika iz Škofje Loke za menzo in laboratorije, itd. Naši zvesti spremljevalci pri razreševanju številnih vprašanj so bili poleg Jugobanke, ki je pri tej investiciji pokazala največjo mero razumevanja, še Kovinotehna iz Celja, Intereuropa iz Kopra, Papirnica Količevo in drugi. Novi obrat za proizvodnjo papirja je tn. Pri naši temeljni organizaciji združenega dela v Medvodah. Z njim smo odprli nove možnosti in perspektive na področju izdelovanja in predelave papirja. Ti vidiki so lepi, veliki. Aero postaja tako proizvajalec surovin in končnih izdelkov. Zlasti na področju papirja. V papirja smo našli nove možnosti za nadaljnji razvoj, postavili pa tudi temelje za boljše delovne in življenjske pogoje naših delovnih ljudi. PESTICIM V zadnjih letih je bilo v Sloveniji veliko raznih integracij. S ponosom lahko zatrdimo, da je naša integracija ena redkih, ki je na osnovi vertikalne — tehnološke povezave dala v izredno kratkem času konkretne rezultate. Izgradnja papirnega stroja v Medvodah je rezultat uspešne integracijske povezave in začetek nove kvalitete sodelovanja štirih TOZD v treh različnih občinah. Papirni stroj, kakor kratko imenujemo novo investicijo, je v bistvu nova tovarna, katere komplicirani mehanizem se začenja vrteti in dajati prve proizvodne rezultate. Seveda se pri tem srečujemo z neštetimi težavami in problemi in utopljeni v reševanja teh problemov težko v celoti ocenimo ves pomen nove investicije za našo delovno organizacijo. Ta prva uresničena skupna akcija Aerovih TOZD ima zelo dolgoročno obeležje in bomo zato v celoti lahko občutili in pravilno ocenili koristnost te skupne akcije šele čez nekaj let. 2e danes pa lahko ugotovimo, da pomeni izgradnja papirnega stroja izpopolnitev manjkajočega tehnološkega člena v proizvodni tehnološki verigi naše vertikalne integracijske povezave, od gozdne proizvodnje do končnih grafičnih in kemičnih izdelkov. Za Aero pomeni lastna proizvodnja papirja bistveno tehnološko in ekonomsko izpopolnitev. Aero si je ustvaril solidno osnovo za hitrejši tehnološki in tržni razvoj. Lastna proizvodnja papirja se bo v tesni organski povezavi s TOZD, ki bodo predelovale ta papir, lahko mnogo hitreje prilagajala novim potrebam kot bi to storili tuji dobavitelji. To bo omogočilo, da bo Aero kot celota lahko hitro sledil potrebam tržišča. Papir, ki se bo proizvajal iz vedno enakih surovin, zagotavlja stalno kvaliteto celuloze, stalna kvaliteta celuloze omogoča stalno kvaliteto in tehnološke lastnosti papirja, kar je pri današnji tehnologiji zelo pomembno za nemoteno in racionalno proizvodnjo v obratih, ki predelujejo papir. --------3----------------------------------------------------- Dohodkovni princip, ki smo ga sprejeli kot osnovo za medsebojne odnose med TOZD pa zagotavlja skladnost interesov vseh TOZD ter lažje in uspešnejše reševanje medsebojnih problemov. Za sam TOZD Medvode pomeni izgradnja papirnega stroje največji razvojni korak v vsej njegovi dolgoletni zgodovini. Tovarna celuloze je s tem dosegla tehnološko in ekonomsko zaokroženost, večjo življensko sposobnost in racionalizacijo celotnega poslovanja. To je najboljša osnova za socialno varnost delavcev v tovarni. Z dokončanjem investicije pa zastavljeno delo še ni opravljeno. Pred kolektivom Medvod stoje izredno zahtevne naloge: čimprej obvladati kvalitetno in racionalno proizvodnjo papirja ter vse proizvedene količine, ki jih celjski TOZD še ne bodo predelali, plasirali na tržišče. Naslednja važna naloga je zagotovitev nujnih obratnih sredstev za nemoteno obratovanje novega proizvodnega obrata. Po skupno sprejetem programu je namenjen največji del papirja — približno tri četrtine — za nadaljno predelavo v celjskih TOZD, predvsem v obliki AC papirja. Ker se je postavitev novega obrata AC papirja v Celju zaradi spremenjenih ekonomskih pogojev in restriktivnih ukrepov zakasnila, ne sovpada z začetkom proizvodnje papirja, se moramo z dodatnimi napori usmeriti v proizvodnjo tudi takšnih vrst, ki so trenutno zanimive predvsem za zunanji trg in domače potrebe. Kot nadaljevanje začrtane poti sledi interes kolektiva v Medvodah, da po svojih močeh podpre čimprejšnjo realizacijo programa AC papirjev v Celju in pa rekonstrukcijo ter povečanje grafične proizvodnje. Naloge, ki stoje pred celotno OZD Aero, niso lahke, vendar bomo tako kot smo uresničili prvo najtežjo etapo, z združenem! močmi vseh TOZD uspešno uresničili tudi naslednje razvojne etape. Zule Slavko Stekla bo nova proizvodnja papirja V Aeru TOZD Tovarna celuloze Medvode se bo v letu 1976 ponovno pričela proizvodnja papirja. Začetki proizvodnje papirja v Medvodah datirajo v leto 1873, ko je začel obratovali papirni mlin, pozneje pa je potekala proizvodnja papirja na papirnem stroju in sicer do leta 1931, ko se je proizvodnja zaustavila. Ze v letu 1959 je bil izdelan investicijski program za rekonstrukcijo celuloze in ponovno postavitev papirnega stroja. Omenjena investicija je bila odobrena s strani IS. Skupščine SR Slovenije in Jugoslovanske investicijske banke. Investicija se je res pričela v letu 1960, ostala pa je na sredi poti zaradi pomanjkanja sredstev in restrikcij v investicijski politiki. V letu 1973 je program proizvodnje papirja ponovno zaživel, ko smo skupaj z delavci Aero Celje sklenili, da postavimo novo papirnico s potrebnimi energetskimi objekti. Po integraciji spomladi leta 1973 in izdelanim novim investicijskim programom, so bili že decembra 1973 izbrani dobavitelji opreme za postavitev o-brata proizvodnje papirja z novo energetiko. Takoj se je začelo intenzivno delo na izdelavi glavnih projektov za energetiko, celulozno skladišče in proizvodno halo. Vzporedno se je izdelovala celotna tehnična dokumentacija za montažo opreme v energetiki in papirnici. Pri investicijski zasnovi smo predvideli tudi reševanje problemov odpadnih vod, ker smo smatrali, da brez tega ne bi dobili ustreznih lokacijskih, niti gradbenih dovoljenj. Pri lokacijskih obravnavah je bila dokončno koncipirana izgradnja posameznih objektov in prav posebno še obseg čiščenja odpadnih voda, razvod tehnoloških odpadnih voda* fekalnih in meteornih vod. Prvotna zamisel, da bi vse vode združevali v skupni vodočistilni napravi ni bila osvojena, pač pa se vse vode ločeno odvajajo in čistijo. Prav čiščenje in zbiranje odpadnih voda je v dobršni meri vplivalo tudi na obseg investicije same. Z novo investicijo, katere rezultati bodo že v tem letu vidni, bomo proizvajali letno 20.000 ton brezlesnih papirjev v zvitkih in formatih. Za tako proizvodnjo papirja ni potrebno samo celuloza in druge surovine, pač pa tudi velike količine toplotne in elektro energije. Prav zaradi tega je bilo nujno postaviti novo toplarno s 40 tonskim kotlom/h, tlakom 60 Atn in temperaturo 500° C ter turbo-agregatom moči 6,4 MW. Lastna proizvodnja električne energije zagotavlja stalno oskrbo papirnice s kvalitetno električno e-nergijo, kar ta tehnologija tudi pogojuje. Za postavitev vseh navedenih objektov je bil izdelan izračun potrebnih sredstev v letu 1973. Z izdelavo glavnih projektov, z dopolnitvami investicije z Bill-blade premazno napravo in u-strezno pripravo premaznih sredstev, z devalvacijo dinarja in s tem podražitev uvozne o-preme in povišanjem carine, je prvotna investicija porasla iz 334,686.540 din na 429,398.243 din. Največi vpliv na povečanje investicije je povzročila vmesna devalvacija dinarja ter visoka inflacija v naši državi, ker so se gradbene in montažne u-sluge prav v času izgradnje skokovito dvigale. Na vrednost investicije je vplivalo delno tudi dejstvo, da so se morale izvršiti spremembe na gradbenih objektih zaradi zahtev same tehnologije. Pri investicijski zasnovi je bila upoštevana samo izgradnja najnujnejših objektov, ki so potrebni za nemoteno proizvodnjo, in objektov infrastrukture, ki jih pogojujejo lokacijska soglasja. Kljub obsežnosti investicije ni bilo mogoče vključiti v hkratno izgradjo odgovarjajočih vzdrževalnih delavnic, ki jih taka proizvodnja zahteva. Ze v začetku je bil namreč sprejet sklep, da moramo le z novo ustvarjeno proizvodnjo zgraditi nujno potrebne spremljajoče objekte. Prav zato bodo po vzdrževalni plati potrebne še v nadalje improvizacije, dokler se ne zgradijo nove delavnice in postavijo ustrezni stroji za vzdrževanje takih naprav, ki jih v tovarni dosedaj ni bilo. Prav gotovo, da to ne bo pozitivno vplivalo na poslovanje in proizvodne rezultate. Pri realizaciji tako obsežne investicije smo se srečali z velikimi težavami, že pri zbiranju potrebnih soglasij in končnit gradbenih dovoljenj, ki so izdana od republiških upravnih organov za toplarno, zunanjo ureditev, vodočistilno napravo, novi razvod vode, razvod kanalizacije, ter s strani občine za proizvodni objekt. Uradno smo lahko pričeli z gradbenimi deli šele septembra 1974, ko je bilo izdano prvo gradbeno dovoljenje. Že to dejstvo, da smo dovoljenje dobili dva meseca kasneje kot smo predvidevali, je vplivalo na končni rok dokončanja gradbenih del, saj je bil planiran pričetek del julija meseca istega leta. Kljub sorazmerno ugodnemu poteku gradbenih del, fizično ni bilo mogoče zagotoviti roka začetka montaže marca 1975 v taki meri, da bi montaža stekla, kot je bilo začrtano v terminskem planu. Kljub temu, da potek investicije ni bil najbolj idealen, saj smo se srečevali z vrsto problemov, lahko zaključimo, da je bil potek investicije še vedno sorazmerno ugoden in da je inve- sticija realizirana v 2 in pol letih od sprejema investicijskega programa. Glede dobaviteljev opreme za tehnologijo in energetiko ugotavljamo, da smo izbrali dobre dobavitelje, saj ni bilo problemov pri dobavnih rokih, prav tako tudi ne pri naših dodatnih zahtevah in spremembah, ki smo jih v času realizacije investicije želeli doseči pri dobaviteljih. Rezultati pri dobaviteljih opreme pa bi bili boljši, če bi domača dela potekala v skladu s terminskimi plani, ker bi se s tem stroški tuje montaže močno znižali. Priprave za začetek proizvodnje papirja so usklajene z obratovanjem nove toplarne. Zagon toplarne je v celoti realiziran, saj obratuje toplarna uspešno že skoraj 2 meseca in lahko trdimo, da bo proizvodnja papirja nemoteno potekala glede na oskrbo z lastno energijo. Za objekte, ki spadajo k toplarni, imamo že s strani republiških organov odločbo za takoimeno-vano poizkusno obratovanje. Pri proizvodnji papirja se pojavljajo največje težave pri nabavi surovin zaradi novih poznanih predpisov za zagotavljanje plačil in pa tudi restrikcij pri uvozu reprodukcijskih materialov. S strani zveznih organov pričakujemo v kratkem ustrezno soglasje za zagotovitev deviznih sredstev za surovine iz uvoza v času 6 mesečnega poizkusnega obratovanja. Zaradi tega bomo v začetku prisiljeni proizvajati takšne kvalitete papirjev, ki so glede na surovine manj zahtevni. Jasno je, da se bomo v času začetnega obratovanja srečevali z neštetimi problemi,, ki nam danes še niso poznani in jih tudi ne moremo predvidevati, toda s strokovnimi kadri, ki so v TOZD Medvode, bomo prav gotovo probleme uspešno reševali in opravičili zaupanje delavcev celotne OZD Aero. Franc Mlakar mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala anketa Ob zaključku izgradnje nove papirnice in toplarne smo nekaterim neposrednim proizvajalcem v TOZD Acro Medvode v kratkem razgovoru postavili nekaj vprašanj v zvezi z integracijo in združevanjem sredstev v okviru delovne organizacije Aero in perspektivnim razvojem TOZD in celotne delovne organizacije, kakor tudi v zvezi z njihovimi osebnimi pogledi na novo nvesticijo, na njihovo strokovno izpopolnjevanje ter medsebojne odnose. Takole so nam povedali: Dušan MUROVEC — izmenski vodja izdelave papirja: Menim, da je integracija temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Aero Celje pozitivna, rezultati so vidni. Med izgradnjo papirnega stroja smo imeli organizirano strokovno prakso v jugoslovanskih, avstrijskih in čeških tovarnah. Ob finalizacijah montaže smo se s pomočjo tujih strokovnjakov uvajali za delo na tem stroju. Zdi se mi, da je bilo strokovno izobraževanje dobro organizirano in ne bi smeli ostati na tem samo ob tej priliki, ampak mora biti skrb za strokovno izpopolnjevanje trajna. Glede primerjave med starimi papirnimi stroji in našim novim strojem, bi odgovoril na kratko; prednosti novega papirnega stroja v primerjavi s starejšimi so: — visokokvalitetni papir, — velike kapacitete stroja, — izdelava novih vrst papirja, ki se v Jugoslaviji doslej niso proizvajali, — lažje in varnejše delo pri stroju. Zahtevnost novega stroja je visok strokovni nivo znanja. Bogoljub SAJE — pomočnik vodje proizvodnje celuloze: Integracijo in združevanje sredstev ocenjujem zelo pozitivno. Z izgradnjo papirnega stroja in toplarne se nam odpira nadaljnji perspektivni razvoj, izboljšujejo se delovni pogoji, povečal se bo bruto dohodek, s tem pa tudi možnost nadajnje-ga razvoja samega obrata celuloze. Tovarna je z izgradnjo papirnega stroja veliko pridobila, ker imamo sedaj možnost svojo celulozo doma predelovati in s tem oplemenititi. Osebno smatram, da bom z novo investicijo pridobil precej strokovnega znanja in vključil se bom v razreševanje organizacijskih problemov pri povezovanju med celulozo in papirjem. Vukašin LUTOVAC — izmenski vodja izdelave papirja: TOZD, kakor celotna delovna organizacija AERO, je s to investicijo veliko pridobila, ker se Dopisujte v Naš Aero odpirajo nadaljnje perspektive razvoja celotne delovne organizacije. Osebno sem s prehodom s celulozo v papirno smer pridobil na strokovnosti, vendar pa se bom moral še veliko strokovno izpopolnjevati. Jože DOLINAR — mlinar — vodja priprave snovi: Za TOZD Celuloza je bila integracija pogoj za perspektivni razvoj tovarne, vendar pa pri tem razvoju ne smemo pozabiti ostalih TOZD, ki so združevali sredstva. Tako združevanje sredstev je potrebno tudi za realizacijo ostalih investicij v okviru delovne organizacije Aero. 2e sama premestitev iz obrata celoluloze na novo delovno mesto ob papirnem stroju je bila zame napredovanje. O sami pripravi oziroma izobraževanju pa je povedal že tov. Murovec. Milan GLEŠIC — upravljat' parnega kotla: Integracija je bila nujna; združevanje sredstev je pogoj za napredek, ker drobljena sredstva ne omogočajo razvoja našega gospodarstva. Škoda, da sem že v letih, vidim, da bo postavljena res sodobna tovarna, ki bo imela vse pogoje za nadaljnjo mehanizacijo in avtomatizacijo. Mislim, da smo postavili temelje bodočim rodovom. Ernest KURALT — izmenski delovodja: Kot dolgoletni delavec (25 let v tovarni) opažam ogromno spremembo, naredilo se je veliko, pogoji dela so se izboljšali. Kot vzdrževalec lahko rečem, da je dela več in je še bolj zahtevno kot dosedaj. Perspektiva je odprta, če se ne bi razvijali, bi bili obsojeni na stagnacijo. Franc KOPAČ — vodja kovinske delavnice: Stari obrati so bili dotrajani praktično 90%. Združitev v delovno organizacijo Aero pa nam je odprla možnost nadaljnjega razvoja. Če do te združitve ne bi prišlo bi morali iskati druge možnosti, ker bi drugače tovarna bila zapisana smrti. Razvoj je skokovit in enakraten, s tem se odpirajo možnosti, dana je garancija za solidni razvoj TOZD kot tudi celotne delovne organizacije Aero. Stagnacija starega obrata je povzročila odhajanje delavcev in strokovnjakov, nizke osebne dohodke, negotovost in neperspektivnost, investicija pa nam v perspektivi zagotavlja boljši jutri. Franc JAMNIK — vodja rezalnega stroja: Povezava dela in sredstev je bila nujna. S povezavo imamo tudi veliko možnosti enotnega nastopa na trgu, ker je Aero po- znan kot dobra delovna organizacija. Zaenkrat sem se v redu vključil v delovno okolje, skrbi me le prehod na izmensko delo, ker dosedaj v izmenah nisem delal. Alojz SMREKAR — izmenski vodja izdelave papirja: Zadovoljen sem z uspehi in dosežki integracije. Na starih strojih je bilo veli- Ker smo v Acru nedavno sprejeli sistemizacijo delovnih mest, trenutno pa se ob analitični oceni bojujemo s čim ohjektiivnejšim ocenjevanjem delovnih mest, nam je ob tem pomagal belokranjski Toni: Lastnosti direktorjeve tajnice: tipkanje na slepo, da lahko med narekovanjem gleda direktorju naravnost v oči, poznavanje vseh vrst uvožene pijače, izostren posluh, ki razlikuje glas direktorjeve žene od vseh drugih ženskih glasov, bisennobeli nasmeh, končan natakarski tečaj, nevezanost zaradi nadur popoldne in zvečer, končan tečaj kuhanja kave. Lastnosti komercialnega direktorja: živalsko vzdržljiv želodec zaradi poslovnih kosil, zdrava jetra, bujna fantazija, ki mu bo prišla prav ob reklamacijah, zamujanju rokov, slabi kvaliteti, če ne zna nobenega svetovnega jezika, mora imeti lepe oči, da govorijo namesto njega. Lastnosti poklicnega šoferja: opravljen šoferski izpit ustrezne kategorije, enak odnos do levih in desnih ovin- ku več ročnega dela, izkustvenega znanja, pri novem se zahteva veliko več teoretičnega znanja in umskega dela. Vključil sem se v delovni kolektiv, sprva so bile težave, ker vsaka sprememba delovnega okolja to prinese s seboj, sedaj pa mi je edina skrb, da bo proizvodnja papirja v redu stekla. Ostale težave pa so drugotnega pomena. kov, poznanstvo zaradi črnih voženj, konjski živci, če te pošljejo v Beograd namesto v Maribor in ti to sporoče, ko si že v Beogradu. Lastnosti snažilke: zdrava pljuča, ki lahko prenesejo tudi na jgostejši cigaretni dim po pisarnah. Lastnosti vodje TOZD: poznavanje slovenskih pregovorov, še posebno: Kdor molči, devetim odgovarja. Neumni lahko toliko vpraša, da jih ne zna devet pametnih odgovoriti. Lastnosti vodje izvoza: slovensko debela koža, veljaven potni list, prilagodljivost želodca različnim evropskim kuhinjam. Lastnost vodje splošnega sektorja: izostren vonj, da odkrije tiste, ki kljub prepovedi kuhajo kavico po pisarnah, neobčutljivost na žalitve, vedeti, koliko izhodnih vrat ima fabrika. Lastnosti urednika tovarniškega glasila: sposobnost napisati vse članke za vse številke ali pa vsaj debelejša koža na kolenih, ki mu bo prišla prav, ko bo moledoval za prispevke. Prepisali smo... 5 Razvojna pota celjskih TOZD Iz zgodovine AERA je znano, da segajo začetki našega podjetja precej nazaj v leto 1923, ko je v Celju začela obratovati podružnica tvrdke F. Brauns iz Libereca na Češkoslovaškem. Že v letih pred drugo svetovno vojno je podjetje začelo z deloma samostojno proizvodnjo karbon in indigo papirja ter pisalnih trakov. Vendar so polizdelki še zmeraj prihajali od matične tvrdke na Češkoslovaškem. Do konca vojne se ni spremenilo nič bistvenega ne v vsebini in ne na obsegu proizvodnje. Povojni razvoj, ki se je odvijal pred našimi očmi, je bil buren in zelo uspešen. Najprej je stekla proizvodnja lepikola pa akvarelnih šolskih barvic, zatem matric in tempera plakatnih barv ter črnila, katerim so sledile oljnate barve, jasnit papir, barva za razmnoževanje, kopirni računski trakovi, lepilni trakovi, samolepilne etikete, itd., itd. Seveda razvoju ni mogla vzporedno slediti tehnologija, saj je bil preburen in skokovit, zato pomenita letnici 1971 in še posebej 1972 za podjetje zelo pomemben zasuk v smeri izboljšanja kvalitete in poglabljanja v tehnologijo proizvodnje. podjetja kot celote, temveč tudi poseg v nova področja proizvodnje. Poseben poudarek na proizvodnji neskončnih obrazcev je omogočil ne le prodor v novo panogo, temveč zaokrožitev in izpopolnitev proizvodnega programa v celoti. Združitev s tovarno celuloze v Medvodah v letu 1973, ki je s tem postala naša TOZD Medvode, je pomenila za naše podjetje logičen zaključek že v letu 1971 začetega integracijskega procesa. AERO kot eden izmed najpomembnejših predelovalcev papirja v svoji panogi, se je nenehoma srečeval s problemom nabave papirja za svojo proizvodnjo. Z integriranjem celuloze Medvode je problem preskrbe s surovino praktično rešen. S tem je v naši delovni organizaciji združen in kompletiran proces ne le predelave, temveč tudi proizvodnje papirja, se pravi proizvodnje osnovne surovine. Vrsta objektov in opreme, ki je bila nabavljena in vključena v obratovanje v letih 1973 in 1974 ter dokončanje nekaterih že prej začetih investicij, je omogočila TOZD, da so nadaljevali s kvalitenim razvojem. Želo detajlno preštudirano gibanje gotovih izdelkov je omogočilo projektiranje in delo realizacijo noveaa skladišča gotovih izdelkov, ki po koncepciji spada med trenutno najmodernješe v JUGOSLAVIJI. Novo skladišče gotovih izdelkov je omogočilo selitev obrata impregniranih papirjev, za kar so bili že med gradnjo skladišča izdelani načrti. Tudi takšna oprema, kot je stroj za previjanje in rezanje za TOZD Kemija Celje, stroj za impregnacijo matric za TOZD Kemija Šempeter in pa oprema za razširitev obrata neskončnih obrazcev za TOZD Grafika, je našla svoje mesto v realizaciji razvojnih programov posameznih TOZD. Trenutno je na načrtih za postavitev nove TOZD Grafike na Ipavčevi cesti narejeno veliko: izdelan je bil investicijski elaborat, izdelani so že tudi glavni projekti; realizacijo s katero bi začeli že leta 1975 pa ovira kronično pomanjkanje investicij- skih sredstev. Sicer se vsi TOZD, z investicijsko službo vred otepajo s splošnim pomanjkanjem sredstev, kar je imelo za posledico, da marsikateri stroj ni mogel biti nabavljen, ker enostavno ni bilo sredstev na razpolago. Z dograditvijo papirnega stroja v TOZD Medvode se bo sprostil pritisk na skupne sklade, ki je bil neizogiben in nujen, ker smo začeti objekt brezpogojno morali zgraditi. Z začetkom obratovanja papirnega stroja bodo začela pritekati tudi sredstva za nadaljnjo realizacijo že zastavljenih in deloma začetih programov razširitve, izpolnitve in odpravljanja ozkih grl v proizvodnji. Razvojnih programov ne manjka, veliko je že narejenega, veliko je tudi v teku. Naj zaključim z mislijo, da bomo s skupnimi prizadevanji, z veliko dobre volje in z mnogo odrekanja premagali vse težave, odstranili vse ovire in si zgradili boljšo bodočnost. Petar Nikolič, dipl. ing. Povečane kapacitete obrata neskončnega tiska Sodoben, moderen, razvoju prilagojen pristop obvladovanju procesa in tehnologije proizvodnje, se je izkazal v zelo povečanem izkoriščanju kapacitet vsakega posameznega stroja. Poudarjena vloga priprave dela, kakor tudi porazdelitev delovnih področij v pripravi dela sami, so imeli za posledico boljše izkoriščanje kapacitet in velik porast osebne učinkovitosti pri vsakem posamezniku, zaposlenem v neposredni proizvodnji. Samo po sebi je umevno, da samo organizacija in študij dela nista bili edini kontponenti, ki sta vplivali na porast proizvodnje. Ključno vlogo je pri tem imela moderna oprema visokih zmogljivosti in kvalitet. Seveda ne gre pri tem prezreti, da smo z modernimi stroji dobili moderno tehnologijo, da so bili temu primerno moderno zgrajeni prostori, ki so omogočali priredbo celotnega spleta parametrov, ki na proizvodnjo v celoti vplivajo. Gradnja sodobnih prostorov kot so: nova kotlarna v Šempetru, nova selotejp hala, skladišče vnetljivih surovin in skladišče surovin na Mariborski cesti, je opravila svoje. V tako moderno zgrajenih prostorih je bilo tudi delo posodobljeno, tudi tehnologija obvladovanja procesa dela je dobila impuls usklajenosti z modernimi tokovi proizvodnje. Konec leta 1971 se je AERU priljučil bivši CETIS, kar je za AERO pomenilo ne le razširitev V začetku februarja so delavci obrata neskončnega tiska z manjšo slovesnostjo proslavili pričetek obratovanja novega stroja za tiskanje neskončnih obrazcev. Stroj je dostavila nemška firma Goebel in je glede na kvaliteto tiska in kapaciteto najmo- dernejši od vseh, kar jih je trenutno možno dobiti. Kupljen je bil z inozemskim kreditom že v sredini preteklega leta, vendar smo ga zaradi težav pri soglasju za uvoz, lahko montirali šele letos. Glede na izredno zasedenost strojnega parka obrata neskončnega tiska je razumljivo, da so delavci obrata pozdravili pričetek obratovanja s toliko večjim veseljem. Po stari tiskarski tradiciji so za to priliko pripravil krst novega stroja. Na slovesnosti ni manjkalo ceremonialnega govora, v katerem so na šaljiv način opisali, kako težko so pričakovali okrepitev v novi proizvodnji. Glavni direktor podjetja je v svojem govoru orisal razvoj proizvodnje obrazcev v Aeru in še posebej čestital delavcem obrata za velike uspehe, ki so jih dosegli v preteklem obdobju. Z montažo novega tiskarskega stroja se za ta naš obrat zaključuje obdobje zelo hitrega razvoja, ki se je pričel v letu 1969, ko smo kupili prvi stroj. Obrat je pričel obratovati v bivšem garažnem objektu, ki smo ga že zgrajenega kupili. V letu 1971 smo kupili še dva tiskarska stroja in leta 1974 še enega, tako da ima danes obrat skupno z najnovejšim strojem pet visokoproduktivnih tiskarskih strojev za proizvodnjo neskončnih obrazcev. Obrat je opremljen tudi z vsemi ostalimi pomožnimi stroji za rezanje, previjanje in zlaganje obrazcev in je danes po vrednosti proizvodnih strojev in naprav najbolje opremljeni obrat Aera. Iz nekdanje garaže smo s prezidavami v zadnjih letih uredili moderen proizvodni obrat z lastno kotlovnico, trafo postajo in pomožnimi prostori. K obstoječemu objektu je bil prizidan moderen skladiščni objekt velikosti 2000 m2, urejena je bila zunanjost objektov in dovozne poti. Moderen obrat, ki je z vsemi temi naložbami nastajal, je danes prav gotovo lahko v ponos vsem delavcem Aera, ki so ga s skupnimi močmi zgradili in tudi pričakujejo od njega skupne ko-listi v prihodnosti. ing. Alojz Zupanc Inovacije v letu 1975 Dejavnost na področju inovacije je bila v letu 1975 izredno živahna, saj beležimo 54 predlogov napram letu 1974, ko smo imeli samo dva, leto prej pa nobenega, pa čeprav imamo pravilnik na tem področju že od leta 1973. Več ali manj se vsi predlogi v letu 1975 nanašajo na tehnične rešitve, pogrešamo pa predlogov za izboljšanje poslovanja. Kritično bi bilo potrebno oceniti tudi število realiziranih inovacij napram celotnem številu predlaganih. Podajmo tabelarične preglede po TOZD: Tabela I — TEHNIČNE IZBOLJŠAVE, KORISTNI PREDLOGI PO TOZD skupno št. predlogov tehnične izbolj. koristni predlogi predlogi zavrnjeni TOZD Kemija Celje 17 13 4 TOZD Kemija Šempeter 16 2 12 2 TOZD Grafika 6 2 3 1 DSSS 15 — 10 5 SKUPAJ 54 4 38 12 Tabela II — REALIZIRANE INOVACIJE Predlagatelj TOZD Naziv inovacije Ekon. efekt Višina nagrade 1. Cencen J. Grafika Naprava za lep. neskonen. obraz. Rak A. Grafika ,, Ferlež A. Grafika „ 2. Ferlež S. Kem. Šemp. Navijalno vret. 3. Ferlež S. Kem. Šemp. Verižno predi. 4. Ferlež A. Grafika Stroj za zlat. 2,000.000,00 5.230,80 40.940.00 44.872.00 7.591,53 5.314,10 2.277,45 15.183,03 1.118,62 3.708,96 SKUPAJ 2,091.042,80 20.010,66 Tabela III — REALIZIRANI KORISTNI PREDLOGI Predlagatelj TOZD Koristni predlog Ekonomski efekt 1. Ferlež S. Kem. Šempet. 2. Stanič R. Kem. Šempet. 3. Pinter A. Kem. Celje 4. Stopar R. Kem. Celje Dvižni mehanizem Podaljšani zavihki takšen kot izplačilo akontacije Namestit, dodat, vodil. zobn. na MAF Povečanje obsega bobna na H-4 Število izplačanih akontacij 40 a 350,00 din = 14.000,00 din Izplačano za inovacije 4 20.010,66 din Skupaj 34.010,66 din Tabela IV — SKUPNO ŠTEVILO NAGRAJENIH KORISTNIH PREDLOGOV TOZD Skup. število korist, predi. Nagrajeni korist, predi. Realizirani korist, predi. Kemija Celje 17 16 2 Kemija Šempeter 14 13 2 Grafika 4 3 — DSSS 15 11 — SKUPAJ 50 43 4 Skupaj je bilo izplačanih nagrad (koristni predlogi -j- inovacije) 34.010,66 din, ekonomski efekt pa je bil 2,091.042,00 din. V letu 1976, ki je tudi že proglašeno za leto inovacij predvidevamo še bolj intenzivno dejavnost na tem področju. Pripravljen je predlog novega Pravilnika o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah v proizvodnji in poslovanju ter nagrajevanju istih, ki bi naj združeval dejavnost vseh TOZD na tem področju, vključujoč TOZD Celuloza Medvode Predlog pravilnika razen tega, da pokriva dejavnosti na tem področju za vse TOZD obravnava poleg izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, tudi modele in vzorce. Prav tako predvideva oz. pokriva tudi področje netehničnih izboljšav, kar se nanaša na predloge za boljše poslovanje. Zelo detaljno je obdelana materialna stimulacija inovacij ter področje medsebojnih dolžnosti in pravic avtorjev in podjetja kakor tudi postopek obravnavanja inovacij. Pomembna novost pravilnika je tudi, da predvideva posebno samoupravno komisijo, ki je odgovorna za pospeševanje in realizacijo inovacij. Iz praktičnih razlogov je v našem pravilniku za to predlagana že obstoječa Komisija za razvoj DO. Tako zastavljena pot na področju inovacij bi morala v letu 1976 dati še boljše rezultate. Edo Belak RAZVOJNA PROBLEMATIKA V LETU 1976 Razmišljanja o problematiki razvoja bi bilo vsekakor potrebno povezati z novimi prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva, letom 1976, ki je ravno tako kot predhodno, proglašeno za leto inovacij, in napori, da bi razvojno problematiko približali neposrednemu proizvajalcu. V takšnih smereh bi se naj odvijalo tudi razvojno delo v letu 1976 s tem, da so poudarjeni še naslednji elementi: — teamski pristop reševanju nalog; —■ hitrejše razreševanje nalog oziroma konkretizacija določenih nalog v krajšem času; —izpopolnitev sistema »primopredaje novih proizvodov« na relaciji — razvoj—tehnologija—proizvodnja—kontrola. Vse to bi moralo biti dopolnjeno še s tržnega aspekta in sicer: — naloge s tržnega aspekta pred pričetkom razvoja izdelka; — verifikacija izdelka s tržnega aspekta, ko je osvojen oziroma razvit; — spremljanje tržnosti izdelka v proizvodnji. Povezava problematike razvoja po omenjenih aktivnostih, bi lahko dala rezultate, ki jih v tem letu pričakujemo, to pa bi pomenilo ne samo dokončne razvojne naloge, ampak tudi nove proizvode v našem prodajnem asortimanu in seveda tržišču. Komisija za razvoj je verificirala plan dela razvojne službe, ki ga je predložil razvojno tehnični sektor, nanaša pa se v glavnem na: —- razvijanje novih proizvodov v okviru vseh TOZD vključujoč tudi TOZD Medvode; — vpeljava različnih proizvodov, iki so že v proizvodnem programu v proizvodnjo; — izboljšava kvalitete obstoječih proizvodov ipd. Za konec naj navedem samo nekatere konkretne naloge iz široke palete aktivnosti razvojno tehničnega sektorja: TOZD Celuloza Medvode 1. vpeljava vseh po investicijskem programu predvidenih kvalitet papirja v proizvodnjo v celjske TOZD; TOZD Kemija Celje 1. Ac papir, 2. kaširani in termolepilni materiali, 3. izboljšava enkratnega karbona; TOZD Kemija Šempeter 1. plastic karbon in plastic indigo, 2. ZnO papir; TOZD Grafika 1. analiza stanja bakro-flexo tiska. Naloge so kvantificirane in postavljeni terminski plan v okviru razvojnih timov. Komisija za razvoj bi naj 3-mesečno spremljala izvrševanje posameznih nalog ter pri določenih problemih posredovala in vključevala tudi ostale sodelavce in tako ustvarjala potrebno vzdušje za lažje reševanje zadanih nalog. Edo Belak Dopisujte v Naš aero DELEGATSKI SISTEM Z delegatskim sistemom označujemo sistem odnosov v družbenem upravljanju, za katerega je značilno, da delovni ljudje in občani sodelujemo ZVEZNA SKUPŠČINA Šele tako lahko dobimo resnične in opri jemlji ve možnosti odločanja ne samo o vprašanjih svoje organizacije, ampak tudi o širših družbenih ske delegacije, ki smo jih v letu 1974 izvolili neposredno na volitvah. Delegacije so sestavljene tako, da zagotavljajo zastopanost vseh delov delovnega procesa in ustrezajo socialni strukturi TOZD, DS, SS. Na ta način lahko pridejo preko delegacij do izraza vsi različni pomembnejši interesi nas vseh. Vsaka delegacija ima vodstvo delegacije, ki sklicuje delegacijo na zasedanje in ureja druge zadeve, vezane na nemoteno delo delegacije. Predsedniki delegacij so: v TOZD Grafika Pukl Franc, v TOZD Kemija Celje VViegele Andrej, v Skupnih službah Maja Radi-šek, v TOZD Kemija Šempeter Randl Jože. Ker Aero nima lastnega delegatskega mesta v zboru združenega dela občinske skupščine, oblikujemo z delegacijo iz Etola konferenco delegacij. To smo sklenili s posebnim sporazumom 26. aprila 1974. Vodstvo konference sestavljajo predsednik Pukl Franc, namestnik Peter Pavlič iz Etola in tajnik Maja Radi-šek. Vsaka delegacija imenuje v konferenco delegacij po 5 delegatov. Konferenca pa določi potem dva delegata za sejo zbora združenega dela. Vsak delegat prejme za vsako sejo zbora združenega dela poseben časopis Delegatov poročevalec. Osnovna naloga delegacije in njenih članov je, da v skupščini družbenopolitične skupnosti izraža neposredne, pristne, resnične interese okolja iz katerega izhaja nega pomena, da se pravilno določijo razmerja mod delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo ter njenimi organi upravljanja. Ta razmerja je potrebno določiti v samoupravnih splošnih aktih temeljnih samoupravnih organizacij. Ustava in volilni zakon določata, da so na zasedanju zbora združenega dela občinske in tudi republiške skupščine zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oziroma teritorialnih območij. Ta področja so: — gospodarstvo, ki vključuje zasebno kmetijstvo in obrt; — prosvctnokultumo; —socialnozdravs tveno; — delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, oboroženih sil itd. Delegatska mesta se razdelijo temeljnim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim glede na število zaposlenih znotraj posameznih področij. OBČINSKO SKUPŠČINO tvorijo poleg zbora združene-nega dela še DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR, kamor pošiljajo delegate družbenopolitične organizacije: SZDL, Zveza sindikatov, Zveza komunistov, Zveza borcev, Zveza mladine in ZBOR KRAJEVNIH SKUP-nosti, kjer delegirajo svoje delegate občani iz KS. SKUPŠČINA SFRJ SKUPŠČINA SR SLOVENIJE ZVEZNI ZBOR REPUBLIŠKA SKUPŠČINA I SKUPŠČINA SRS Dkuž&fcSa founC- Nl 'ZAOR. 0VČIN6KF SKUPŠČINE DELEGATI AERO DELEGATI GRAFIKA DELEGACIJA ETOL DELEC.AC.iaA TolD LEM 13 A aEL-36 DELEGATI DS SS DELEGATI IZ TOZD DELEGACIJA D5 SS A&OR. KRAJEVNE SHuPnožTI DELEGACIJA TOXD konferenca delegacij IbOR. združenega SELA 0EČ.IN8KE skupščine OBČINSKA SKUPŠČINA tako je Povezovanje delegacio izven Tozd v procesu odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela, o celotnem procesu družbene reprodukcije in v^eh pogojih družbenega življenja, neposredno po svoj ih delegatih oziroma delegacijah. Delegatski princip je splošno načelo našega političnega sistema, zato so po delegatskem načinu oblikovani tudi delavski sveti in drugi organi upravljanja, skupščine SIS ter druga telesa v organizacijah združenega dela in izven njih — vsepovsod tam, ikjer se sprejemajo pomembne odločitve za nas delovne ljudi. Naloga delegacij je, da omogočijo, olajšajo izoblikovanje objektivnih interesov, medsebojno razumevanje, sporazumevanje in pravočasno vključevanje v vse faze dogovarjanja in odločanja. Ustavno načelo, da delovni ljudje uresničujemo oblast in upravljamo druge družbene zadeve, zahteva, da se moramo za uresničevanje tega načela na ustrezen način organizirati in med seboj povezati. problemih in vprašanjih. Da bi bolje poznali, kako delujejo delegacije v okviru občine in republike in federacije objavljamo shemo tega povezovanja delegatov združenega dela. V vseh TOZD imamo 11-član- in da se na itej podlagi, upoštevajoč interese drugih in splošne družbene interese dogovorijo o odločitvah. To zahteva, da bi bila delegacija stalno in tesno povezana z delovnimi ljudmi, ki so jo izvolili. Prav zaradi tega je izred- V nadaljevanju bomo objavili, kako naj te delegacije funkcionirajo znotraj podjetja in tudi organiziranost ter delovanje delegacij SIS. M. R. Nekaj misli o družbeni samozaščiti Če dobro opazujemo naravo, vidimo, da vsa živa bitja posedujejo elemente samozaščite: pri živalih je poleg nagona samega, dostikrat prisotna varovalna barva, oklep, izredna sposobnost prilagaj nj a okolici bodisi s (posluhom, vidom, tipom, vonjem. Človek pa ima poleg nagonskih čutil še razum, zato je ta element samozaščite napredoval z njegovim razvojem. Res je, da so nekateri elementi naravne samozaščite tudi že izginili zaradi drugačnih pogojev življenja, zato pa mu novo sodobno okolje nudi poleg ugodja tudi precej nevarnosti, ki mu spet narekujejo, da se jih tudi ubrani. Človek je družabno bitje, zato je ta samozaščita našla kaj kmalu tudi družbeno obliko (npr. gasilska društva, izo- V mesecu marcu je potekla dvoletna mandatna doba članom odborov za kadre. Zdi se mi prav, da se ob tej priložnosti nekoliko ozremo na njihovo delo — posebno zaradi tega, ker je preteklo prvo mandatno obdobje odkar so delavci v združenem delu TOZD in DS SS prevzeli obveznosti, dolžnosti in pravice odločanja o kadrovski politiki. Pred tem obdobjem se je odločalo o kadrovski politiki enotno v okviru delovne organizacije kot celote. Pomembnosti tega področja so sc delavci TOZD zavedali že ob sprejemu svojih statutov, ko so se odločili, da člane odborov volijo delavci v neposrednih volitvah tako kot člane delavskih svetov. Istočasno je bila vzpostavljena samostojnost in neodvisnost odborov za kadre pri njihovem odločanju — seveda v okviru zakonskih določil in naših samoupravnih aktov. Odbori za kadre so v tem dvoletnem obdobju imeli 126 rednih sej, od tega: Odbor TOZD Kemija Celje 41 sej, odbor TOZD Kemija Šempeter 27 sej, odbor TOZD Grafike 27 sej in odbor DS SS 31 sej. Odbori so v tem času sklepali o 483 sprejemih, 273 odpovedih, 621 ocenah osebne učinkovitosti in 527 premestitvah, 103 štipendijah za izredni študij, 133 prošnjah za odobritev izrednega študijskega dopusta, 171 predlogih za dopolnilno izobraževanje. Vseh vlog, prošenj, predlogov, vprašanj in pritožb so odbori v tekočih dveh letih obravnavali prek 5700. Delo odborov je bilo toliko brž bilo lahko zanimivo celo tirnice v dobi (kuge, sežiganje okuženih hiš). Z nastopom prvih držav že najdemo tudi zakonska določila, ukrepe, ki naj bi preprečili npr. vdor bolezni. Kdor je le malo seznanjen z zgodovino, bi takih oblik samozaščite našel dovolj. Vendar se naša sedanja družbena samozaščita po svoji obliki in vsebini loči od teh prvih zametkov družbene zaščite. Res je, da je tudi ustavno pogojena, vendar je njeno težišče pronešeno v osnovne celice naše družbe: v delovne organizacije, temeljne organizacije, krajevne skupnosti, v sindikate, politične organizacije vseh oblik in s tem izgubljajo zgolj državno formacijo. Približana je državljanu v taki meri, da je družbena samozaščita dejansko najbolj ust- iz statističnih vidikov. Toda pustimo statistiko drugim. Mimo tega, da so v odborih opravili izredno veliko in obširno ter odgovorno delo, ne moremo. Delo odborov zadeva slehernega delavca; odbori odločajo o nekaterih osnovnih pravicah delavcev: razglasitev prostih delovnih mest, sprejemih, odpustih, premestitvah, ocenah osebne učinkovitosti, o rasti in napredovanju kadrov in o mnogih drugih vprašanjih. Odbori so v tem času postali pomembni ustvarjalci in nosilci koncepta kadrovske politike TOZD in DO. V zvezi s tem so sprejemali tudi mnoge načelne sklepe in stališča zlasti skozi razprave o naslednjih vprašnjih: — družbenem dogovoru o enotnih osnovah kadrovske politike; — poročilu o delu kadrov-sko-socialne službe; — poročilu o gibanju zaposlovanja, fluktuaoije delavcev, izostankov z dela zaradi bolezni in porodniških dopustov; — izhodiščih politike izobraževanja in štipendiranja; —izdelavi, razpravi in sprejemu samoupravnega sporazuma o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu; — stabilizacijskih ukrepih in drugo. Čeprav so člani odbora nenehno pri svojem občutljivem delu izpostavljeni, so vedno skoraj vsi na sejah aktivno in ustvarjalno sodelovali. Za njihov trud in delo v preteklem mandatnem obdobju jim igre iskrena hvala. Radoslav Jonak rezna označba. Človek je del družbe, zato obsega vsakega človeka z vsemi pravicami in dolžnostmi. Toda čimbolj je razvita družba, tembolj so razvite tudi dolžnosti in obveznosti, zato tudi govorimo o pravici do samozaščite, kajti brez pravic ne more biti dolžnosti. Mnogo tega opravljamo več ali manj že skoraj povsem podzavestno. Upoštevamo npr. navodila o uporabi plinskih bomb, pa navodila o uporabi električnih strojev, bodisi v tovarni na delovnem mestu in v gospodinjstvu. Upoštevamo prometne predpise, ker is tem ščitimo sebe iin sodržavljana, upoštevamo higiensko tehnične predpise, ker vemo, da so nam v korist. Moderna doba pa zahteva od človeka, da se vse bolj staplja s svojo okolico, kjer živi, dola in ustvarja. Zato vse bolj spoznava, da je odvisen tudi od svoje okolice, ki tudi zanj skrbi. Samozaščita tako prehaja od posameznika v kolektivno t. j. družbeno samozaščito, kor je le na ta način posameznik najbol j zavarovan. Zapletenost današnjega življenja pa je že postala tolikšna, da vsak posameznik ne bi zmogel vseh nalog, zato je tudi tu nastopila delitev dela samozaščite. Izkustva, ki so jih dala proučevanja ob naravnih nesrečah (poplavah, potresih, povodnjih, požarih) so človeka pripeljala do spoznanja, da je njegova prava samozaščita v čim večjem sodelovanju v družbeni samozaščiti. Posameznik je ob požaru, potresu, povodnji, nemočen. Toda vključen v družbeno samozaščito se njegova moč postoteri, potisočeri. Uspešen pa je seveda samo takrat, če je primemo poučen, obveščen, če so mu dana na razpolago tudi ustrezna sredstva, s katerimi tudi zna ravnati, jih uporabljati, če je vključen v tako organizacijo, v kateri bo našel takoj svoje mesto, svojo nalogo in prav tu se spojita dolžnost in pravica na najbolj viden način. Tu se pokaže njegova solidarnost v vsej veličini. Tu mora pogoreti vsaka sebičnost in ozkosrčnost, kajti v njej bi končno pogorel in propadel tudi sam. Res pa je tudi to, da je za družbeno samozaščito potreben človek z visoko kulturno zavestjo, is pozitivnim odnosom do naše družbene ureditve. Vse dobrine ustvarja proizvajalec, on daje pogoje za kulturno in znanstveno rast. On je tudi tisti samoupravlja-lec, ki določa uporabo novo-ustvarjenih dobrin. Torej mu ne more biti vseeno, kako se sadovi njegovega dela uporabljajo. Seveda pa je zmotna misel, da obsega dmžbcna samozaščita zgolj akcije ob potresih, povodnjih, požarih. Pravza- prav je to le majhen del, le občasne posamične akcije, kjer nastopa državljan kot akter družbene samozaščite. Družbena samozaščita je mišljena dobesedno ikot zaščita naše socialistične družbe, ki mora segati v vse pore naše dmžbe: boj proti kriminalu, proti korupciji, podkupovanju, zlorabam družbenega premoženja, boj proti okoriščanju, proti nesmotrni potrošnji družbenega premoženja, proti zlorabi družbenega položaja. Obsega tudi boj proti kršenju ustavnih pravic samoupravi) alea — boj proti raznim vrstam špekulantov — proti vsem nasprotnikom naše družbene ureditve; — boj proti sovražni propagandi ; — boj proti vsem, ki bi radi porušili naš ustavni red; — boj proti vsem, ki bi se radi igrali z razpihovanjem sovraštva na verski ali nacionalni osnovi; — krepiti moramo delavske kontrole, od njih pa tudi zahtevati, da opravljajo svojo dolžnost, skrbeti, da so v delavskih kontrolah pošteni in naši družbi predani državljani; — skrbeti za to, da bomo dosegli tako politiko štipendiranja, ki nam bo zagotovila strokovno sposobne l judi, kot tudi politično in moralno zrele državljane, ki bodo sposobni prevzemati odgovorna mesta kot samoupravi j alei in kot politični delavci; —■ dajati nenehno pobudo za odstranjevanje napak v naši družbi, nenehno opozarjati na napake, ki so naši družbi škodljive; — nenehno spremljati dogajanja pri nas in v svetu, skrbeti da bodo naša informativna sredstva na višini, zahtevati od njih tudi pojasnila v kolikor smatramo, da so obvestila netočna, pomanjkljiva ali nejasna; — skrbeti za to, da se bodo predpisi higiensko tehnične zaščite upoštevali in izpolnjevali, pa tudi dopolnjevali, če bi bila is item varnost pri delu povečana; — spremljati delo samoupravnih teles, izpolnjevanje n jihovih sklepov in ukrepov; — povečati budnost napram tujcem, posebej, če so do nas sovražno razpoloženi, oziroma če bi hoteli dobiti kake podatke, ki so tajnost podjetja ali države; — posebej pa obrniti pozornost nasproti pojavom, ki so morda delo saboterjev; —■ spremljati navodila o družbeni samozaščiti, ki jih objavljajo naša občila (radio, televizij a, časopis j e); — sodelovati v družbeni samozaščiti bodisi v organizaciji združenega dela ali na terenu pri njihovih akcijah. (Nadaljevanje na 10. strani) ODGOVORNO IN OBČUTLJIVO DELO ODBOROV ZA KADRE 9 KAJ DELA MLADINA? V Šempetru aktivni ziranosti, obveščanju in vzpodbujanju, veliko pripomogli k poživitvi in obnovitvi delovanja naše osnovne organizacije ZSMS. Marjan Zorko delovanje z drugimi delovnimi organizacijami v Šempetru in drugod. Dobro sodelujemo z OK ZSMS Žalec. Mladi so zastopani v skoraj vseh organih TOZD in družbe-nopoliličnih organizacijah. Ponosni smo, da imamo v predsedstvu OK ZSMS Žalec dva naša mladinca, Vesno Ošter-jaš in Marjana Lednika, ki je sekretar OK mladih delavcev pri OK ZSMS Žalec. Pred dnevi sem bil na seji občinske konference mladih delavcev v Žalcu presenečen, ko smo ocenjevali 00 ZMS, ki so se prijavile za tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo. Prvo mesto je dobila OO ZSMS Aero Kemija Šem- Pisati o delovanju mladinske organizacije ni lahka naloga, saj problemov, s katerimi se srečujemo ni malo. Poraja se namreč vprašanje obstoja te organizacije v naši OZD. Res je sicer, da ima vsak TOZD mladinski odbor, res pa je tudi, da ti odbori delajo premalo ali pa sploh nič. Izjema je le mladinski odbor v TOZD Kemija Šempeter. Lc-ta že skoraj leto dni vlaga ogromne napore za poživitev delovanja mladinske organizacije v TOZD. Da so potrebne temeljite spremembe, govori podatek, da dela od skupnega števila mladincev v mladinskem odboru le 6—7 mladincev, kar je približno 2,4 %. Tako nizek odstotek pa že sam po sebi ponuja vprašanje ali je to množična družbenopolitična organizacija ali pa je to organizacija skupine ljudi. Zato je prav ta skupina mladincev pripravila akcijski program dela celotne OO ZSMS TOZD Kemija Šempeter ter ga tudi uspešno izvaja. Pri svojem delu ima vso podporo občinskega komiteja ZSMS Žalec, kar pa žal ne moremo reči tudi za ostale družbenopolitične organizacije na nivoju podjetja. Kljub precejšnji podpori vodstva TOZD Kemija Šempeter ter ostalih družbcnopol iličnih organizaci j v TOZD, pa s svojimi rezultati dela niso in ne morejo biti zadovoljni. Prva resna naloga je ugotoviti pripravljenost mladincev za delo v mladinski organizaciji. Od rezultatov te naloge, bo v precejšnji meri odvisno delo mladinske organizacije. Poleg tega se vmes prepletajo tudi osebni pogledi in nesoglasja, ki pa ne smejo biti ovira za delovanje te, saj mladinska organizacija ni organizacija enega samega človeka. Bolj zaskrbljujoče pa je stanje v ostalih TOZD, saj njihovi mladinski odbori niso uspeli priti dlje kot do ustanovitve ledeh. Ni izdelanih konkretnih programov, premalo je povezovanja na nivoju OZD ter navzven. Na sploh je čutiti vrzel v delovanju mladine, tako v sami organizaciji kot tudi v sodelovanju z ostalimi DPO. Mladina ni več revolucionarna, ni čutiti njenega vpliva v družbenopolitičnem, javnem in kulturnem življenju našega podjetja. Ne hodi več v korak z ostalimi DPO, ter je premalo organizirana. Kje so vzroki za takšno stanje. Kaj o tem menijo ostale DiPO? In ne nazadnje se lahko vprašamo, kaj je storila sama mladinska organizacija, da bi se to stanje izboljšalo? Odgovore na ta vprašanja bo treba poiskati čimprej. Bojimo se, da bodo posamezniki prenehali delovati v imenu OO ZSMS, saj je to zanje prevelika moralnopolitična obveznost. Je pa tudi nedopustno in protizakonito delovanje posameznikov v imenu neke družbenopolitične organizacije. Prepričan sem, da je med nami dosti mladink in mladincev, ki bodo ob boljši organ i- Tovariš Zorko je realno ocenil delo vseh 00 ZSMS na nivoju OZD Aero, kakor tudi naše OO ZSMS. Moram pa povedati, da so bile kljub temu naloge, ki ismo si jih zadali v celoti realizirane. Naj omenim nekaj akcij, katere je organizirala naša osnovna organizacija: — urejanje okolice, oziroma prostora za rekreacijo, — sindikalni izlet v Štanjel na Primorskem, na katerem smo podelili priznanja našim krvodajalcem. V naši TOZD jih je kar 73, od tega 12 mladincev, — skupaj z Rdečim križem Šempetra smo organizirali krvodajalske akcije. — svečana seja v počastitev dneva republike in 30-letnice osvoboditve ter priznanja najbolj aktivnim mladincem, — sodelovanje pri izvajanju stabilizacijskega programa. Naša mladinska organizacija je zadovoljivo zastopana tudi izven TOZD. Mislim na so- Že nekaj let hudo priman jkuje surovin, kajti predelovalne zmogljivosti so zelo velike, na drugi strani pa nastopa omejitev sečnje in s tem povezani gozdno-gospodarski načrti. Ne glede na želje in možnosti lesno-predelovalne industrije se srečujemo z omejeno proizvodnjo gozdnih sortimen- peter, kljub prej omenjeni slabi aktivnosti ostalih mladincev. Pozivam vse mladince naše TOZD, kakor tudi vse ostale v naši DO, da se aktivno vključijo v delo mladinskih organizacij. Marjan Lednik tov, ki bi jo lahko delno zvišali z dodatnim vlaganjem v gozdne komunikacije ter s tem, da bi začeli tudi s sedaj še praktično nedostopnimi seči šči. Za leto 1976 je bil pripravljen osnutek razdelitve surovin, ki je upošteval med drugim tudi ekonomske pokaza- NOVOSTI IZ SOZD — NOVOSTI IZ SOZD — NOVOSTI IZ Surorinslii pri man j kijaj tel j e ter trenutno stanje. Na tem področju se bomo morali zavzeti za dolgoročno usklajevanje ter gospodarnost. Prav o teh problemih smo že večkrat razpravljali na sestankih kolegijskega poslovodnega organa, posebno pa še o tem, da je bilo lani sečnje več kot smo planirali za leto 1976. Vzrok za povečanje so vremenske ne-priliike; saj je bilo samo na področju GG Kranj za 8000 mJ več poseka. Ugotavljamo, da je zmogljivost naših gozdov manjša od predelovalnih zmogljivosti za okoli 100 % ali z drugimi besedami: surovinske možnosti zadostujejo za okoli 50 % predelovalnih možnosti. Predvsem delovni organizaciji Jelovica primanjkuje žaganega lesa ustreznih kvalitet, zato se bo treba zavzeti za to, da se problem rešuje v okviru »GLG«. Tako smo pripravili predlog za leto 1976, ki naj bi bil osnova za izboljšanje stanja. Predlog za oskrbovanje žag s hlodovino in predelavo z žaganim lesom, razdelitev, naj bi bila tudi sestavni del samoupravnega sporazuma, ki bo sklenjen za srednjeročno obdobje 1976—1980. O sklopih DS »GLG« ter njegovih stališčih na to problematiko bo obširneje poročano v naslednji številki glasila. S. D. (Nadaljevanje z 9. strani) Naloge družbene samozaščite so široke, tako široke, da lahko vsakdo sodeluje v njih. Vsakdo bo prispeval lahko svoj delež ne glede na starost, spol, izobrazbo. Toda preiti nam mora v zavest, da smo le v tej družbi močni, da smo pa kot posamezniki izgubljeni. In da od družbe ne moremo pričakovati ničesar, če nismo pripravljeni v njej aktivno sodelovati, ker bi se s tem odrekli tudi svojih pravic, te pa nam jamči le ta naša družbena ureditev in od nas samih je odvisno, koliko bomo tudi družbeno zaščiteni. Zgodovina človeštva nudi dovolj dokazov koliko pomeni družbena osveščenost, zrelost, informiranost. Prepuščati se lagodju, misliti: za to naj skr-be drugi, to naj narede drugi, to je dolžnost drugih, pa je ne samo silno zmotno temveč tudi škodljivo. Teh drugih namreč ni, to smo mi vsi, res prav vsi in tega se moramo vsak dan zavedati. Našim narodom ni bilo nič poklonjeno, nihče nam ne bo nudil zaščite, če se ne bomo sami pobrigali zato. Družbena samozaščita nam mora postati vsakdanja zadolžitev, skrb, naloga, preiti nam mora v zavest, skupno s prepričanjem, da je to naša pravica in dolžnost. Herman Musec ------------------10-------- Nagradna križanka NAGRADNI RAZPIS Za nagradno križanko iz prve številke Našega Aera razpisuje urredniški odbor tri nagrade: 50, 30 in 20 dinarjev. Rešitve pošljite v TAJNIŠTVO SPLOŠNEGA SEKTORJA, na ovojnice pa obvezno napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitve pošljite najkasneje do 14. 5. 1976. Obilo zabave pri reševanju. *© HiHKjŽa sM.J °vo i£ 18 , POTOPNEM .' " \yV V' \_/w» 1 y X/L Vy. VNI POPUSTA IMAŠ V' „2.5 DNI!" „ JAZ PA BO DNI ^ . 7„ „ KAKO TO LOVRO,ZAKAd PA Tl 50 DNll r i,PRVIH 25 DNI IMAM SVOJEGA, DK^GlH 25 PA TAKRAT, KO JE ŠEF NA DOPUSTU !" mmm wg«M$ ■»NE,V NAŠEM ODDELKU VAM PA TEGA ŽE NE &OMO NACEDILE I NA3 VAM NAREDIDO TISTE, K-l IMA30 ZA 3UR3A VEC 30 PLAČO .'!! PO HOKEJSKIH SINDIKALNIH TEKMAH (na KATERIH jE SODELOVAL TUDI AERO) d£ OSET PETER 'ZdAVIL, DA dE ZVTO PREDEL TOLIKO GOLOV, KER dEPO TELEVIZIJI C LE DA L SAME 5LABE TERME. P-S. (Vsaka podobnost s kakšnim 'primitivizmom je zoolt) slučajna. ) ŽEHTO PRAL GREGA, V COLU STAL OSET PETER, KISLO VODO PRINESEL NA HOKEJ TEKMO BRILEJI ZVONE NAS AERO je glasilo Aera, kemične, grafične in papirne Industrije Celje. Urejuje uredniški odbor: KOSTRIC Ivan, CVIKL Ivan, RAK Alojz, DORNIK Karla. LOVRENČIČ Stane, POZNIČ Marjan, URSIC Anton, BOHINC Anton, ROVERE Dora in ŠVAB Grega. Glavni in odgovorni urednik: MARULEC Marija. Uredila M. Tajhmajster. Tiska: Tiskarna Aero. Za tiskamo: VRACUN Drago. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/73, je NAS AERO oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.