ANNALES 7/' 95 izvirno znanstveno delo UDK 582.52/.59<497.12-14) UMETNO NASELJEVANJE MORSKE TRAVE POZEJDONKE (POSIDONIA OCEANICA (L.) Delile) V SLOVENSKEM OBALNEM MORJU Maja BERDEN dipl. bioi., raziskovalka, 61000 Ljubljana, Rusjanov trg 10, SL O 8.Sc., ricercatrice, 61000 Ljubijana, Rusjanov trg 10, SL O Aleksander VUKOVIČ dr. biol. znanosti, algoiog, MBP Piran, 66330 Piran, Fornače 41, SL O Ph.D., algologo, S8M Piran, 66330 Piran, Fornače 41, SLO IZVLEČEK Edino rastišče morske trave pozejdonke Posidonia oceanica (L.) Delile v Tržaškem zalivu je v neposredni bližini mesta Koper in glavne prometnice. Zaradi možnosti uničenja rastišča smo jo poskusno presadili v Piranski zaliv. Vse presajene sadike so po obdobju mirovanja pognale nove liste. Ključne besede: Posidonia oceanica, presajanje, slovensko obalno morje Key words: Posidonia oceanica, transplantation, Slovene coastal waters UVO D Eno redkih rastišč morske trave pozejdonke Posi-Poskusi sajenja morskih trav zaradi obnavljanja habi­donia oceanica (L.) Del., morda celo edino severno od tatov so pokazali, da je najuspešnejša metoda presajanje Pule, je v neposredni bližini Kopra (Vukovič, 1982; Vu-vegetativnih delov rastlin {Phillips, 1990). Za preživetje kovič & Semroud, 1984). Pozejdonka je po starejših in adaptacijo presajenih rastlin je kritično prvo leto po zapisih (Benacchio, 1938) naseljevala več območij v presaditvi, pri tem pa sta zelo pomembna tudi globina in Tržaškem zaiivu. Rastišče v bližini Kopra je le ostanek ietni čas presajanja {Meinesz et aL, 1992a, 1992b). njenih nekdanjih podvodnih travnikov. Tu raste v obliki Pozejdonka se razmnožuje vegetativno z odtrganimi manjših ali večjih otokov, vkieščenih med skalnato dno deli rastline (korenika z listi), ki jih raznašajo tokovi, in alt travnik vrste Cymodocea nodosa (Vukovič, 1982, spolno s semeni. Cveti lahko med avgustom in sep­Vukovič & Turk, 1995). Naseljuje predel od samega pre-tembrom, še pogosteje pa med oktobrom in novemb­hoda skalnate obale v mehko dno v globini 2-2,5 m pa rom. do 4 m. O vzrokih za zmanjšanje rastišča lahko samo Cvetovi so dvospolni, brez listov cvetnega odevala, ugibamo. Nekateri omenjajo vplive onesnaževanja, ven-4-8 jih raste v socvetju na vrhu stebla. Zaradi poznega dar rastišče v neposredni bližini iztoka koprske kana-cvetenja ta pojav le redko opazimo. lizacije tako domnevo skoraj izključi. Zaradi posegov v Sadike pozejdonke smo avgusta 1994 presadili na okolje, predvsem pa zaradi možnosti graditve obalne različne globine na novo izbranega rastišča pred Morsko ceste, ki bi lahko uničila rastišče, smo poskusno pre­biološko postajo v Piranu, kjer ne pričakujemo večjih sadili pozejdonko v Piranski zaliv in ugotavljali njen sprememb v okolju, in opazovali spremembe do junija razvoj. 1995. 47 M. SERDEN, A. VUKOViČ : UMETNO NASELJEVANJE MORSKE TRAVE POZEjDONKE.... 47-50 ITAUJA n. Ankaran TRŽAŠKI ZALiV """-"^opsr fpîrm Strunj an / \ Portorož ) HRVAŠKA Slika 1: Prikaz naravnega rastišča (O) in mesta pre­saditve (O j pozejdonke Posidonia oceanica Fig, 1: Study area with the plant's natural habitat (O) and the site of its transplantation (O). MATERIAL IN METODE Avgusta 1994 smo izkopali posamezne šope pozej­donke na rastišču v Koprskem zalivu in še isti dan posadili petnajst rastlin na prej izbrano območje v Piranskem zalivu (slika 1). Določili smo tri na obalo pravokotne in med seboj vzporedne linije in jib označili s črkami A, B in C. Na vsako smo na različnih globinah od 2 do 4 m posadili pet sadik tako, da smo jih postavili v prej izkopano luknjo v sedimentu, jih zakopali in pritrdili z železno kljuko, da bi jih zavarovali pred delovanjem valov (slika 2). Sadike v posamezni liniji smo označili s številkami 1-5. Podvodna opazovanja so potekala eno leto in sicer na 2-4 tedne v aktivni sezoni rasti in 6-8 tednov v obdobju mirovanja. REZULTATI Štirinajst dni po presaditvi ni bilo opaziti večjih sprememb. Šele po enem mesecu je imela rastlina BI manjše število listnih šopov (2) kot na začetku (6). V naslednjh mesecih se stanje ni bistveno spreminjalo, odmirali in odpadali so le posamezni listi. Opaziti je bilo tudi objedanje listov, ki je biio največje pri rastlinah v liniji C. Oktobra je bilo na rastlinah naseljeno že precej živali, prevladovali so različni polži (Gastro­poda). Do novembra je pognalo veliko novih listov, od novembra do maja pa se je rast ustavila. Pri rastlinah A4, BI in C5 se je v tem obdobju zmanjšalo število listnih šopov. Maja je začeio število listnih šopov na­raščati, listi so postali svetlo zeleni, junija so začeli v večjem številu poganjati novi listi, kar je bil dokaz, da so se rastline prijele. Prijelo se je vseh 15 rastlin. Spremembe števila listnih šopov so prikazane na sliki 3. Sprememba števila listov Na sliki 4 vidimo, da se je število listov v prvem mesecu zmanjšalo samo pri petih rastlinah, povečalo pri treh, enako pa ostalo pri sedmih. O d septembra do julija se je število listov povečalo pri devetih rastlinah, zmanjšalo pri dveh, enako pa je ostalo pri treh. Iz pove­čanja števila listov pri večini rastlin lahko sklepamo, da so se rastline prijele in da so razmere za rast ugodne. Povečanje števila listov se ne ujema s povečanjem števila listnih šopov. Število listov se je namreč pove­čalo pri večini rastlin, ki so bile posajene v travnik vrste Cymodocea nodosa, medtem ko se je število listnih šopov povečalo predvsem pri rastlinah izven njega. Poganjanje mladih listo v Največ mladih listov je pognalo oktobra in no­vembra, nato pa spet pozno spomladi oziroma zgodaj poleti (maj in junij). O d novembra do maja listi prak­tično niso poganjali, kar kaže na dobo mirovanja po­zejdonke v tem delu jadranskega morja. DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK Čeprav je skromno število sadik (15) pri poskusu presajanja za statistično obdelavo nezadostno, je 100% uspešnost po enoletnem opazovanju rezultat, ki ne po­trebuje statistične obdelave. Meinesz in sodelavci (1992a, 1992b) poročajo o bistveno višjem odstotku preživetja (53-97%) v naravnih razmerah v primerjavi z laboratorijskimi (okoli 50%), vendar pa preživetje nikoli OBALA PRED MSP Slika 2: Skica načina presaditve Fig. 2: Sketch of the manner of the plant's transplan­tation. 48 M, SERDEN, A. VUKOVjt UMETNO NASELJEVANJE MORSKE TRAVE POZEJDONKE. 47-50 j " a B •a > i" > o ,8 > s H3 1 —t SO o