šport in zdravje 55 The effect of physical activity on asthma-related symptoms and signs Abstract Asthma is a heterogeneous disease, the main feature of which is chronic inflammation of the airways. Research to date has shown a positive effect of physical activity on the symptoms and signs of the disease, but uncertainties remain as to which type of ex- ercise is most effective. The aim of this study was to conduct an umbrella review on the effect of physical activity on symptoms and signs in people with asthma. The literature review was conducted in PubMed, Web of Science, Cochrane Lybrary and Scopus databases. The quality of the included studies was assessed using the AMSTAR-2 scale. We included 20 review articles in the final selection, which included randomised controlled trials. Performing moderate to vigurous aerobic exercise had a positive effect on aerobic capacity but no consistent effect on lung function indices and quality of life. Inspiratory muscle training reduced, at least partially, medication use and asthma symptoms. Yoga and breathing exercises had a positive effect mainly on the quality of life. Which type of physical activity is best to improve a particular asthma outcome could not be demonstrated due to heterogeneity of the literature and the low quality of the included studies. Nevertheless, based on the results obtained, we would recommend that all asthmatics should engage in physical activity alongside conventional pharmacological therapy. Keywords: physical activiy, inspiratory muscle training, asthma Izvleček Astma je heterogena bolezen, katere glavna značilnost je kronično vnetje dihalnih poti. Do zdaj opravljene raziskave so pokazale pozitiven vpliv telesne dejavnosti na simptome in znake bolezni, vendar ostaja nejasno, kateri tip vadbe je pri tem najučinkovitejši. Namen raziskave je bil izvesti siste- matični pregled razpoložljivih preglednih člankov na temo vpliva telesne dejavnosti na simptome in znake pri osebah z astmo. Pregled literature smo izvedli v bazah podatkov Pub- Med, Web of Science, Cochrane Lybrary in Scopus. Kakovost vključenih raziskav smo ocenili z lestvico AMSTAR-2. V končni izbor smo vključili 20 preglednih člankov, ki so zajemali ran- domizirane kontrolirane raziskave. Izvajanje zmerno do viso- ko intenzivne aerobne vadbe je pozitivno vplivalo na aerob- no zmogljivost, a ni imelo konsistentnega vpliva na kazalnike pljučne funkcije in kakovost življenja. Krepitev inspiratornih mišic je vsaj delno izboljšalo simptome astme in zmanjšalo uporabo zdravil. Izvajanje joge in dihalnih vaj je pozitivno vplivalo predvsem na kakovost življenja astmatikov. Kateri tip vadbe je najprimernejši za izboljšanje določenega izida astme, zaradi heterogenosti in nizke kakovosti vključenih raziskav ni bilo mogoče dokazati. Na podlagi pridobljenih rezultatov bi vsem astmatikom ob običajni farmakološki tera- piji priporočili redno udejstvovanje v telesni dejavnosti. Ključne besede: telesna dejavnost, krepitev inspiratornih mišic, astma Nastja Podrekar Loredan1,2, Pilar Veselko, Matej Voglar1 Vpliv telesne dejavnosti na simptome in znake, povezane z astmo Vir: Freepik.com 1 Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Izola 2 Bolnišnica za zdravljenje in rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov in podaljšano bolnišnično zdravljenje Sežana 56 Uvod Avtorji Globalne iniciative za astmo (angl. Global Initiative for Asthma, GINA) opre- deljujejo astmo kot heterogeno bolezen, katere glavna značilnost je kronično vnetje dihalnih poti. Označujejo jo različni respi- ratorni simptomi, kot so piskanje, dispneja, tiščanje v pljučih, kašelj in reverzibilna ob- strukcija dihalnih poti (Morgan, 2013). Hete- rogenost bolezni se pri posameznikih kaže v različnih stopnjah bolezni, dejavnikih tve- ganja, ki vplivajo na njen pojav, sprožilcih, ki sprožajo simptome in poslabšanja, ter odzivu na zdravljenje (Nhlbi, 2007). Na svetovni ravni je prevalenca astme v razvitih državah 15–20 % in v manj razvitih državah 2–4 % (Hashmi, Tariq in Catalet- to, 2022). V Sloveniji ima diagnosticirano astmo okoli 16 % odraslih, starih 18–65 let (Morgan, 2013). Jasen vzrok za nastanek astme ni znan, je pa poznanih mnogo de- javnikov tveganja, ki vplivajo na njen razvoj. Pri tem ima pomembno vlogo genetika, saj je astma dedna v razponu 35–95 % (Ober in Yao, 2011). Pomemben dejavnik tveganja je tudi atopija, dedna nagnjenost k preob- čutljivosti (Maslan in Mims, 2014). Drugi de- javniki tveganja za razvoj astme so virusne okužbe dihalnih poti v zgodnjih letih življe- nja, izpostavljenost onesnaženemu zraku (izpuhi, tobačni dim in ozon), spremembe v mikrobiomu, pomanjkanje vitamina D, kemikalije, spremembe v prehrani, debe- lost in čustveni stres (Alhassan idr., 2016; Mims, 2015). Posamezniki z astmo so v povprečju manj telesno dejavni v primerjavi s posamezniki brez bolezni (Cordova-Rivera idr., 2018; Xu idr., 2021). Bronhokonstrikcija je eden izmed glavnih znakov astmatičnega napada in se ob telesnem naporu pojavlja pri od 60–90 % astmatikov vseh starosti, pogosteje in resneje pri tistih z neustreznim nadzorom astme. Prav zato se veliko oseb z astmo izo- giba telesni dejavnosti, čeprav ta z različnih vidikov pozitivno vpliva na astmatike. Do zdaj izvedene raziskave preiskujejo vplive različnih tipov telesne dejavnosti z različno intenzivnostjo, pogostostjo in trajanjem na številne izide astme, pri čemer ni povsem jasno, katera intervencija je najučinkovitejša za izboljšanje simptomov in znakov astme. Namen raziskave je bil izvesti sistematični pregled literature, ki vključuje pregledne članke o vplivu telesne dejavnosti na simp- tome in znake pri osebah z astmo. Cilj raz- iskave je bil ovrednotiti učinke različnih in- tervencij (aerobna vadba, joga, dihalne vaje in krepitev inspiratornih mišic) na izbrane spremenljivke (pljučna funkcija, aerobna zmogljivost, kakovost življenja, simptomi astme in uporaba zdravil) pri osebah z ast- mo. Pri tem smo si postavili štiri raziskoval- na vprašanja: 1. Ali aerobna vadba pri ast- matikih izboljša pljučno funkcijo, aerobno zmogljivost in kakovost življenja ter zmanj- ša simptome astme in uporabo zdravil? 2. Ali joga pri astmatikih izboljša pljučno funk- cijo, aerobno zmogljivost in kakovost življe- nja ter zmanjša simptome astme in upora- bo zdravil? 3. Ali dihalne vaje pri astmatikih izboljšajo pljučno funkcijo, aerobno zmo- gljivost in kakovost življenja ter zmanjšajo simptome astme in uporabo zdravil? 4. Ali krepitev inspiratornih mišic pri astmatikih izboljša pljučno funkcijo, aerobno zmoglji- vost in kakovost življenja ter zmanjša simp- tome astme in uporabo zdravil? „Metode Iskanje literature Literaturo smo iskali v bazah podatkov Pu- bMed, Web of Science, Cochrane Lybrary in Scopus decembra 2023. Iskanje literature smo omejili na pregledne članke in metaa- nalize, napisane v angleščini ter objavljene med letoma 2012 in 2023. Iskalna kombi- nacija ključnih besed je bila: (asthma) AND (»physical activity« OR exercise OR »physical therapy« OR yoga OR »inspiratory muscle tra- ining« OR IMT OR »aerobic exercise« OR »bre- athing exercise«)«. Vključitveni kriteriji Vključitvene kriterije smo zastavili z upošte- vanjem orodja PICOS (Methley idr., 2014). Vključili smo študije, ki so imele populacijo oseb z diagnosticirano astmo vseh starosti, za intervencijo aerobno vadbo, krepitev inspiratornih mišic, dihalne vaje in jogo ter za kontrolno skupino osebe z astmo, ki niso izvajale intervencije ali so izvajale drugi tip intervencije. Vključili smo raziskave, ki so kot izid vrednotile pljučno funkcijo (forsi- rani ekspiratorni volumen v prvi sekundi (FEV1), forsirana vitalna kapaciteta (FVC), največji pretok zraka med izdihom (PEF), forsirani izdih med 25 % in 75 % vitalne ka- pacitete (FEF25–75 %) idr.), aerobno zmo- gljivost (maksimalna poraba kisika, srčna frekvenca idr.), kakovost življenja, simpto- me astme in uporabo zdravil. Izbrali smo pregledne članke, ki so vključevali kontro- lirane randomizirane študije. Postopek pregleda literature Zadetke, pridobljene s pomočjo iskalne- ga niza, smo izvozili v program Mendeley, v katerem smo sprva odstranili dvojnike. Nato smo po pregledu ustreznosti naslo- vov in izvlečkov odstranili raziskave, ki niso ustrezale vključitvenim kriterijem. V nasle- dnjem koraku smo preostale raziskave pre- brali v celotnem besedilu in določili končni izbor preglednih člankov. Za vsak pregledni članek smo izpisali av- torja in leto izdaje, število vključenih štu- dij, število in starost preiskovancev, tip intervencije, trajanje in intenzivnost inter- vencije, kontrolno skupino, izide in glavne ugotovitve. Na podlagi izpisanih podatkov smo pregledne članke poenotili glede na tip intervencije in njihov učinek na pljučno funkcijo, aerobno zmogljivost, kakovost ži- vljenja, simptome astme in uporabo zdra- vil. Ocena pristranskosti vključenih preglednih člankov Kakovost in pristranskost vključenih pre- glednih člankov smo vrednotili z uporabo ocenjevalnega obrazca AMSTAR-2 (Shea idr., 2017). Obrazec je sestavljen iz 16 po- stavk. Ocena kakovosti raziskav temelji na doseganju oz. nedoseganju kritičnih in ne- kritičnih postavk ocenjevalnega obrazca. Kritične postavke obrazca so 2, 4, 7, 9, 11, 13 in 15. Glede na doseganje kritičnih oziroma nekritičnih postavk prepoznamo štiri ravni kakovosti: visoka, srednja, nizka in kritično nizka. Kot raziskave visoke kakovosti oce- nimo raziskave z največ eno nedoseženo nekritično postavko. Če več kot ena nekri- tična postavka ni dosežena, raziskavo oce- nimo kot srednje kakovosti (če ni doseže- nih več nekritičnih postavk, se lahko ocena zmanjša s srednje na nizko raven). Če ena kritična postavka ni dosežena (neodvisno od nekritičnih postavk), raziskavo ocenimo kot nizke kakovosti. Če več kot ena kritična postavka ni dosežena (neodvisno od ne- kritičnih postavk), raziskavo ocenimo kot kritično nizke kakovosti. „Rezultati Z iskalnim nizom smo v izbranih podatkov- nih bazah pridobili 1702 zadetka, od tega smo jih v končni izbor vključili 20. Potek iz- ločanja člankov je razviden na Grafu 1. Izmed 20 preglednih člankov jih je sedem vključevalo študije, izvedene na otrocih, osem jih je vključevalo odrasle in pet tako otroke kot odrasle. Vpliv na pljučno funkcijo je preučevalo 18 preglednih člankov (intervencija: aerobna šport in zdravje 57 vadba, joga, dihalne vaje, krepitev inspira- tornih mišic), vpliv na aerobno zmogljivost je ocenjevalo sedem preglednih člankov (intervencija: aerobna vadba), vpliv na ka- kovost življenja je vrednotilo 17 preglednih člankov (intervencija: aerobna vadba, joga, dihalne vaje), vpliv na simptome astme je opazovalo osem preglednih člankov (inter- vencija: aerobna vadba, joga, dihalne vaje, krepitev inspiratornih mišic), vpliv na upo- rabo zdravil so preiskovali štirje pregledni članki (intervencija: aerobna vadba, joga, dihalne vaje, krepitev inspiratornih mišic). Kontrolna skupina večine študij, vključe- nih v pregledne članke, je obiskovala šolo o astmi, prejemala običajno nego, izvajala placebo intervencijo ali je bila neaktivna. Podroben opis rezultatov pregledanih člankov je v Preglednicah 2 (učinki aerob- ne vadbe), 3 (učinki dihalnih vaj), 4 (učinki joge), 5 (učinki vadbe inspiratornih mišic) in 6 (učinki kombinacije različnih telesnih dejavnosti). Ocena pristranskosti vključenih preglednih člankov Na podlagi ocenjevalnega obrazca AM- STAR-2 je bila ena raziskava ocenjena kot visoke kakovosti (Kruder idr., 2021) in ena raziskava kot nizke kakovosti (Zhang idr., 2020). Preostale raziskave so bile ocenjene kot kritično nizke kakovosti. V treh pregle- dnih raziskavah (15 %) so jasno zapisali, da so protokol članka zastavili pred začetkom pregleda literature in, kadar je bilo potreb- no, tudi opisali odstopanje od načrtovane- ga protokola (postavka 2). Trije pregledni članki (15 %) so nezadostno opisali pro- tokol iskanja literature (postavka 4). Manj kot polovica (35 %) vključenih pregledov je predložila seznam izključenih študij in utemeljila izključitev (postavka 7). Večina pregledov (85 %) je uporabila zadovoljivo tehniko za oceno pristranskosti vključenih študij (postavka 9). Vsi pregledi, ki so izvedli metaanalizo (75 %), so za izvedbo upora- bili ustrezne statistične metode (postavka 11). Oceno morebitnega vpliva pristran- skosti na opisne rezultate so izvedli skoraj vsi pregledi (90 %) (postavka 13). Preiskavo pristranskosti publikacij vključenih študij in njenem možnem vplivu na rezultate me- taanalize so izvedli štirje pregledi (20 %) (postavka 15). Ocena pristranskosti vključe- nih sistematičnih preglednih člankov je za vsako domeno lestvice AMSTAR-2 ločeno predstavljena v Tabeli 1. „Razprava Namen raziskave je bil preučiti učinke te- lesne vadbe na simptome in znake astme. Aerobna vadba je pozitivno vplivala na aerobno zmogljivost astmatikov, medtem ko ni imela konsistentnega vpliva na ka- zalnike pljučne funkcije (FEV1, FVC in PEF) ter na kakovost življenja. Izvajanje joge je pozitivno vplivalo na kakovost življenja, medtem ko so si rezultati pri pljučni funk- ciji nasprotovali. Prav tako so dihalne vaje vplivale predvsem na izboljšanje kakovosti življenja. Krepitev inspiratornih mišic je vsaj delno zmanjšala uporabo zdravil in simp- tome astme ter izboljšala pljučno funkcijo, merjeno z maksimalnim pritiskom med vdihom, medtem ko ni imela konsistentne- ga vpliva na pljučno funkcijo (FEV1, FVC in PEF). Zaradi nizke kakovosti večine vklju- čenih raziskav je treba dobljene rezultate interpretirati s previdnostjo. Večina vključenih preglednih člankov je preučevala vpliv aerobne vadbe, med- tem ko je občutno manj raziskav zajema- lo intervencijo joge, krepitev inspiratornih mišic in dihalnih vaj. Prav tako je bila med študijami izrazita heterogenost mer izida oziroma uporabe testov, zaradi česar je bilo primerjanje rezultatov med študijami ote- ženo. Večina študij, vključenih v pregledne članke, je poročala o kratkotrajnih učinkih telesne dejavnosti na simptome in znake astme. Zgolj Kuder idr. (2021), Cramer idr. (2014), Yang idr. (2016) ter Zhang idr. (2021) so v pregled vključili tudi študije, katerih intervencija je trajala leto dni ali več. Doda- tno so študije pogosto imele nezadostno število preiskovancev. Na podlagi pregleda literature ne moremo sklepati o optimal- nem protokolu vadbene intervencije, saj so v manj kot polovici vključenih študij opre- delili trajanje in intenzivnost izvajanja inter- Graf 1. Potek izločanja rezultatov 58 Tabela 1. Ocena pristranskosti vključenih preglednih člankov Avtor Postavke obrazca AMSTAR-2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Beggs idr. (2013) da ne ne delno da da da da da da da da da da ne ne ne Bruurs idr. (2013) da ne ne delno da da da ne ne ne ne brez MA brez MA ne da brez MA da Carson idr. (2013) da ne ne ne da da da da da ne da da da da ne da Cramer idr. (2014) da ne ne delno da da da ne delno da da ne da ne da da da ne Crosbie (2012) ne ne ne delno da ne ne ne delno da da ne brez MA brez MA da da brez MA da Das idr. (2019) da ne ne delno da da da ne delno da da da da ne da da ne da Feng idr. (2021) ne ne ne delno da da da ne delno da da ne da ne ne da ne da Geiger in Henschke (2015) da ne ne ne ne ne ne ne ne ne da ne da ne ne da Hansen idr. (2020) da da ne delno da da ne ne delno da da ne da ne da da ne da Jing idr. (2023) da da ne delno da da da ne delno da da ne da da da ne ne da Kuder idr. (2021) ne da ne delno da da da da delno da da ne brez MA brez MA da da brez MA da Liu idr. (2020) da ne ne ne da da ne delno da da ne da da da da da da Macedo idr. (2016) da ne ne delno da da da da delno da da da da ne da da ne da Pacheco idr. (2012) da ne ne delno da da da ne delno da da ne brez MA brez MA da ne brez MA da Prem idr. (2012) ne ne ne delno da ne ne ne delno da ne ne brez MA brez MA da ne brez MA da Santino idr. (2020) da ne ne ne da da da da da da da da da ne ne ne Silva idr. (2013) da ne ne delno da da da da da da ne da da da da ne da Wu idr. (2020) da ne ne delno da da da ne delno da da ne da da da da da da Yang idr. (2016) da ne ne delno da da da da delno da da ne da ne da ne ne ne Zhang idr. (2020) da da ne da da da ne delno da da ne da ne da da da da MA: metaanaliza Tabela 2. Učinki aerobne vadbe na izbrane spremenljivke Avtor in leto Število vklju- čenih študij in preiskovancev Intervencija Trajanje in intenziv- nost intervencije Kontrolna skupina Izidi Ugotovitve Beggs (2013) 8 Š 262 otrok, starih 5–18 let plavanje 30–90 minut, 2–3-krat tedensko, 6–12 tednov (7 Š); 30 minut, 6-krat tedensko (1 Š) zmerno do visoko intenzivna aerobna vadba običajna nega ali golf pljučna funkcija, aerobna zmo- gljivost, kakovost življenja izboljšanje: pljučna funkcija (PEF (2 Š)), FEF25–75 % (4 Š)); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 (5 od 6 Š), FVC (4 od 9 Š)), aerobna zmogljivost (VO2 max , delovna obremenitev, srčna frekvenca (4 od 5 Š)); brez izboljšanja: kakovost življenja (1 Š) Bruurs (2013) 21 Š (11 Š vključuje telesno vadbo) 300 otrok (7 Š) in 292 odraslih (4 Š) neopredeljena telesna vadba 30–90 minut, 1–3-krat tedensko, 6 tednov–3 mesecev običajna nega, šola o astmi, drug tip vadbe, brez interven- cije pljučna funkcija, aerobna zmo- gljivost, kakovost življenja, simptomi astme, uporaba zdravil izboljšanje: aerobna zmogljivost (VO2max (3 Š)); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 (1 od 9 Š), FVC (1 od 7 Š), PEF (1 od 4 Š)), kakovost življenja (5 od 6 Š), SA (2 od 3 Š), uporaba zdravil (1 od 3 Š); Carson (2013) 21 Š 379 otrok (13 Š) in 343 odraslih (8 Š) aerobna vadba (tek, gimnastika, plavanje in hoja), neopredeljena aerobna vadba, dvigovanje uteži vsaj 20–30 minut, 2–3-krat tedensko, v trajanju 6–16 tednov zmerno do visoko intenzivna aerobna vadba (ne poročajo vse študije) brez intervenci- je, šola o astmi ali običajna nega pljučna funkcija, aerobna zmo- gljivost, kakovost življenja, simptomi astme izboljšanje: pljučna funkcija (največja ventilacija (1 Š)), aerobna zmogljivost (VO2 max (3 Š), delovna zmogljivost (4 Š), največji srčni utrip (5 Š)); delno izboljšanje: kakovost življenja (4 od 5 Š), simptomi astme (3 od 9 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1 (10 Š), FVC (8 Š), PEF (4 Š), minutna ventilacija ob napo- ru (5 Š), aerobna zmogljivost šport in zdravje 59 Avtor in leto Število vklju- čenih študij in preiskovancev Intervencija Trajanje in intenziv- nost intervencije Kontrolna skupina Izidi Ugotovitve Crosbie (2012) 16 Š 516 otrok, starih 6–18 let plavanje, košarka, tek, kolesarjenje ter neoprede- ljena aerobna vadba in igre 15–90 minut, 2–6-krat tedensko, v trajanju 6–12 tednov zmerno do visoko intenzivna aerobna vadba (ne poročajo vse študije) brez interven- cije, običajna nega, šola o astmi, tehnike relaksacije in dihanja pljučna funkcija, aerobna zmo- gljivost, kakovost življenja izboljšanje: kakovost življenja (6 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 (1 od 11 Š), aerobna zmogljivost (VO2 max in vadbena obremenitev (8 od 9 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FVC (11 Š)) Feng (2021) 10 Š 418 odraslih aerobna vadba, aerobna vadba in raztezanje, HIIT, pljučna rehabili- tacija 8 tednov–3 mesecev placebo vadba, običajna nega, dieta, dihalne vaje, šola o astmi, brez intervencije pljučna funkcija, aerobna zmo- gljivost, kakovost življenja, simptomi astme izboljšanje: pljučna funkcija (PEF (2 Š)), aerobna zmogljivost (VO2 max , 6-MTH (8 Š)), kakovost življenja (6 Š) delno izboljšanje: pljučna funkcija (FVC (3 od 4 Š)), simptomi astme (3 od 5 Š) brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1 (7 Š)) Geiger (2015) 8 Š 262 otrok plavanje vsaj 20 minut, vsaj 1-krat tedensko, vsaj 4 tedne običajna nega ali golf pljučna funkcija, aerobna zmo- gljivost, kakovost življenja izboljšanje: aerobna zmogljivost (VO2max (2 Š)) brez izboljšanja: kakovost življenja (1 Š), pljučna funkcija (FEV1 (4 Š)) Hansen (2020) 11 Š 543 odraslih kolesarjenje na sobnem kolesu, tek na tekalni ste- zi, hoja, mešana aerobna vadba vsaj 2-krat tedensko, v trajanju 8–12 tednov povprečna intenzivnost vadbe pri večini študij 70 % največje porabe kisika brez interven- cije pljučna funkcija izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 (10 Š)) Jing (2023) 9 Š 496 otrok, starih 6–18 let HIIT, aerobna vadba (tekaška steza, kole- sarjenje, taj či, košarka, plavanje, nogomet) 30–60 minut, 1–3-krat tedensko, v trajanju 6–12 tednov aerobna zmo- gljivost, pljučna funkcija, kako- vost življenja, SA izboljšanje: pljučna funkcija (FVC (5 od 6 Š), FEF25-75% (2 Š)), SA (3 od 5 Š) delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV 1 (4 od 6 Š)) brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1/FVC (4 Š), PEF (2 Š)) Kruder (2021) 20 Š 1409 odraslih hoja, tek, krožna vadba, neopre- deljena aerobna vadba, vadba proti uporu 9 študij je vključevalo tudi dihalne vaje ali izgubo telesne mase ali dieto ali dodajanje vita- minov 1–7-krat tedensko, 6 tednov–12 mesecev zmerno do visoko intenzivna aerobna vadba in HIIT (omenje- no v 5 Š) placebo vadba, običajna nega, šola o astmi, dodajanje vita- mina D, dieta, dihalne vaje, neopredeljeno pljučna funkcija, kakovost življenja delno izboljšanje: pljučna funkcija (FVC, FEV1, FEV1/FVC, totalna pljučna kapaciteta (6 od 18 Š), kakovost življenja (7 od 11 Š) Liu (2021) 22 Š 1346 otrok plavanje, igre z žogo, skakanje s kolebnico, tek, kolesarjenje, vadba moči, ravnotežja in koordinacije 20–60 minut, 2–7-krat tedensko, 2–24 tednov običajna nega, prehranska podpora, dihalne vaje, aktivnost, ki ne vključuje tele- sne dejavnosti pljučna funkcija, kardiorespirator- na funkcija, kakovost življenja izboljšanje: pljučna funkcija (FVC (15 Š), PEF (11 Š)), aerobna zmogljivost (6-MTH (5 Š)), največja moč (3 Š), kakovost življenja (10 Š) brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1 (18 Š), FEV 25–75 % (6 Š) Wu (2020) 22 Š 874 preiskovancev otroci (12 Š), odrasli (10 Š) kolesarjenje, hoja na tekalni stezi, plavanje, košarka, mešana aerobna vadba 20–90 minut, 2–3-krat tedensko, v trajanju vsaj 4 tedne zmerna intenzivnost, določena kot 50–80 % največje srčne frekven- ce (ne poročajo vse študije) brez interven- cije, običajna nega, šola o astmi pljučna funkcija, kakovost življenja Izboljšanje: pljučna funkcija (FVC (16 Š), PEF (6 Š), FEF25–75 % (5 Š)), kakovost življenja (7 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 (12 od 16 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1/FVC (7 Š)) Š: študija, FEV1: forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi, FVC: forsirana vitalna kapaciteta, PEF: največji pretok zraka med izdihom, FEF 25–75 %: forsirani izdih med 25 % in 75 % vitalne kapacitete, FEV1/FVC: Tiffeneaujev indeks, VO2 max : največja poraba kisika, 6-MTH: 6-minutni test hoje, HIIT: visoko intenzivna intervalna vadba, SA: simptomi astme 60 Tabela 3. Učinki joge na izbrane spremenljivke Avtor in leto Število vklju- čenih študij in preiskovancev Intervencija Trajanje in intenzivnost intervencije Kontrolna skupina Izidi Ugotovitve Cramer (2014) 14 Š 824 odraslih joga dihanje, drže in meditaci- ja, meditacija 1–7-krat tedensko, 2 tedna–54 mesecev običajna nega, placebo joga, enako intenzivne dihalne vaje, ki ne temeljijo na jogi ali psihološke inter- vencije pljučna funkcija, kakovost življe- nja, simptomi astme, uporaba zdravil izboljšanje: pljučna funkcija (PEF, FEV1/ FVC (14 Š)); delno izboljšanje: kakovost življenja (5 od 8 Š), SA (6 od 8 Š) Yang (2016) 15 Š 1048 odraslih joga dihanje, drže in meditacija, 15 minut–4 ure, 2-krat dnevno–2- -krat tedensko, 2 tedna–54 mesecev običajna nega, brez inter- vencije, placebo interven- cija pljučna funkcija, kakovost življe- nja, simptomi astme izboljšanje: kakovost življenja (8 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FVC (6 od 8 Š), PEF (8 od 10 Š)), SA (6 od 7 Š), uporaba zdravil (6 od 9 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1 (12 Š), FEV1/FVC (7 Š), FEF25–75 % (4 Š)) Š: študija, FEV1: forsiran ekspiratorni volumen v prvi sekundi, FVC: forsirana vitalna kapaciteta, PEF: največji pretok zraka med izdihom, FEF25–75 %: forsi- ran izdih med 25 % in 75 % vitalne kapacitete, FEV1/FVC: Tiffeneaujev indeks, VO2max: največja poraba kisika, 6-MTH: 6-minutni test hoje, SA: simptomi astme Tabela 4. Učinki dihalnih vaj na izbrane spremenljivke Avtor in leto Število vklju- čenih študij in preiskovancev Intervencija Trajanje in intenzivnost intervencije Kontrolna skupina Izidi Ugotovitve Bruurs (2013) 21 študij (9 na temo dihalnih vaj) 98 otrok (2 Š) 626 odraslih (7 Š) nosno dihanje, metoda Papworth, Butejkova metoda, jogijsko dihanje, diafragmalno dihanje in zadrževanje diha 4–28 tednov običajna nega, šola o astmi, neaktivna kontrolna skupina ali drug tip vadbe pljučna funk- cija, kakovost življenja, simptomi astme, uporaba zdravil izboljšanje: kakovost življenja (5 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 (1 od 6 Š), PEF (1 od 4 Š)), simptomi astme (3 od 5 Š), uporaba zdravil (2 od 4 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FVC (3 Š)) Das (2019) 10 Š 466 otrok, starih 6–14 let Butejkova metoda, metoda Papworth ali drugo manipuliranje dihanja (nekateri so dodali tudi interven- cijo joge) 30–90 minut, 2-krat dnev- no–2-krat tedensko, 2 dni–3 me- secev placebo, doda- tna intervencija pljučna funk- cija, kakovost življenja, simptomi astme, uporaba zdravil izboljšanje: kakovost življenja (2 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (PEF po 4 do 6 tednih (2 od 5 Š), PEF (2 od 4 Š), FVC (1 od 4 Š)), simp- tomi astme (2 od 3Š), uporaba zdravil (2 od 3 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1 (3 Š), FVC (4 Š), FEF25–75 % (1 Š); FEV1 (5 Š), FEF25–75 % (2 Š), PEF, FEV1, FVC in FEF25–75 % (1 Š)) Ma- cedo (2016) 3 Š 112 otrok lateralno dihanje, diafragmalno dihanje, manipulacija inspi- ratornega vzorca in dihanje skozi priprte ustnice 25–60 minut, 1-krat dnev- no–2-krat tedensko, 2 dni–2 mesecev placebo vadba, šola o astmi, obiski zdravnika pljučna funk- cija, kakovost življenja, simptomi astme, uporaba zdravil izboljšanje: kakovost življenja (1 Š), SA (2 Š), UZ (2 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FVC, FEV1, PEF, FEF25–75 %, vitalna kapaciteta (2 od 3 Š)); brez izboljšanja: pljučna funkcija (funkcionalna rezidualna kapaciteta, rezidualni volumen, totalna pljučna kapaciteta (1 Š)) Prem (2013) 3 Š 254 odraslih diafragmalno dihanje, nosno dihanje in učenje dihanja 10–75 minut, 1-krat dnev- no–2-krat tedensko, 5–6 mesecev šola o astmi, običajna nega kakovost življenja izboljšanje: kakovost življenja (3 Š) Santino (2020) 22 Š 2880 odraslih pranajama, učenje dihanja, Butejkova metoda, metoda Papworth, globoko diafragmalno dihanje 10–65 minut 2-krat dnev- no–2-krat tedensko, 2 tedna–6 mesecev običajna nega, šola o astmi pljučna funk- cija, kakovost življenja, simptomi astme izboljšanje: pljučna funkcija (PEF po 3 mesecih (16 Š)), kakovost življenja (10 Š); delno izboljšanje: pljučna funkcija (FEV1 po 3 me- secih (4 od 9 Š)), simptomi astme (2 od 7 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1 (3 Š), PEF (2 Š)) Š: študija, FEV1: forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi, FVC: forsirana vitalna kapaciteta, PEF: največji pretok zraka med izdihom, FEF25–75 %: forsi- rani izdih med 25 % in 75 % vitalne kapacitete, FEV1/FVC: Tiffeneaujev indeks, VO2max: največja poraba kisika, 6-MTH: 6-minutni test hoje, SA: simptomi astme šport in zdravje 61 Tabela 5. Učinki krepitve inspiratornih mišic na izbrane spremenljivke Avtor in leto Število vklju- čenih študij in preiskovancev Intervencija Trajanje in intenzivnost interven- cije Kontrolna skupina Izidi Ugotovitve Bruurs (2013) 21 Š (3 na temo krepitev inspira- tornih mišic) 50 otrok (1 Š) in 103 odraslih (2 Š) 1 Š samo krepitev inspiratornih mišic, 1 Š krepitev inspirator- nih mišic in telesna vadba ter 1 š krepitev inspiratornih mišic in dihalne vaje 6–8 tednov brez intervencije pljučna funkcija, SA, uporaba zdravil izboljšanje: pljučna funkcija (naj- večji inspiratorni pritisk (2 Š)), SA (1 Š), uporaba zdravil (1 Š); delno izboljšanje: pljučna funkci- ja (PEF (1 od 2 Š)) Silva (2013) 5 Š 133 odraslih obremenitev s pretočnim uporom in obremenitev s tlačnim uporom 30 vdihov pri 50 % največjega inspira- tornega pritiska, 2-krat dnevno, 3 tedne 10 minut dihanja proti uporu pri 40 % največjega inspiratornega pritiska, 3-krat tedensko, 6 tednov 30 minut dihanja proti uporu pri 15 % največjega inspiratornega pritiska (tedensko stopnjevanje upora za 5–10 % do končnega upora 60 %) 1-krat dnevno 6 dni v tednu, 12 –25 tednov placebo inter- vencija krepitev inspiratornih mi- šic, brez interven- cije ali drugačna intenzivnost krepitev inspira- tornih mišic pljučna funkcija, SA, uporaba zdravil izboljšanje: uporaba zdravil (3 Š), delno izboljšanje: SA (3 od 4 Š); brez izboljšanja: pljučna funkcija (FEV1, FVC, PEF (1 Š)) Š: študija, FEV1: forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi, FVC: forsirana vitalna kapaciteta, PEF: največji pretok zraka med izdihom, FEF25–75 %: forsi- rani izdih med 25 % in 75 % vitalne kapacitete, FEV1/FVC: Tiffeneaujev indeks, VO2max: največja poraba kisika, 6-MTH: 6-minutni test hoje Tabela 6. Učinki kombiniranih intervencij na izbrane spremenljivke Avtor in leto Število vključenih študij in preiskovancev Intervencija Trajanje in intenzivnost intervencije Kontrolna skupina Izidi Ugotovitve Pa- checo (2012) 10 Š (7 Š aerobna vadba, 3 Š dihalne vaje) 170 otrok (4 Š) in 457 odraslih (6 Š) aerobna vadba: košarka, kolesarjenje, tek, kondicijska vadba, kombinacija aerobne vadbe, vadbe moči, ravnotežja in koordinacije, dihalne vaje Papworth, joga, neopredeljene dihalne vaje 30–90 minut, 2–7-krat tedensko, 6 tednov–3 mesece zmerno do visoko inten- zivna aerobna vadba (ne poročajo vse Š) običajna nega, šola o astmi ali nespecifi- čen vadbeni program kakovost življenja delno izboljšanje: kako- vost življenja (9 od 10 Š) Zhang (2021) 18 Š (16 Š aerobna vadba, 1 Š dihalne vaje in 1 Š krepitev inspiratornih mišic) 711 otrok (631 aerobna vadba, 30 dihalne vaje ter 50 krepitev inspiratornih mišic in dihalne vaje) aerobna vadba: hoja, tek, plavanje, plazenje, kolesarjenje, košarka, nogomet, taj či in kom- binacije različnih vadb, dihalne vaje, krepitev inspiratornih mišic 20–90 minut, 1–3-krat tedensko, 5 tednov–12 mesecev brez telesne vadbe pljučna funkcija delno izboljšanje: pljuč- na funkcija (FEV1 (6 od 16 Š), FVC (8 od 10 Š), PEF (4 od 9 Š)) Š: študija, FEV1: forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi, FVC: forsirana vitalna kapaciteta, PEF: največji pretok zraka med izdihom, FEF25–75 %: forsi- rani izdih med 25 % in 75 % vitalne kapacitete, FEV1/FVC: Tiffeneaujev indeks, VO2max: največja poraba kisika, 6-MTH: 6-minutni test hoje vencije. Pet vključenih preglednih člankov je poročalo o neopredeljenem tipu inter- vencij posameznih študij (Hansen idr., 2020; Wu idr., 2020; Zhang idr., 2020; Pacheco idr., 2012; Bruurs idr., 2013). O slabo opredelje- nem trajanju intervencij posameznih študij so poročali štirje pregledni članki (Hansen idr., 2020; Kuder idr., 2021; Feng idr., 2021; Bruurs idr., 2013). V končni pregled literature smo vključili 20 raziskav, od teh je bila ena ocenjena kot vi- soke kakovosti (Kruder idr., 2021) in ena kot nizke kakovosti (Zhang idr., 2020). Vse pre- ostale vključene raziskave so imele kritično nizko kakovost, saj niso dosegale več kot ene kritične postavke. Kljub nizki kakovosti dokazov o učinkovitosti telesne vadbe ima ta določeno vlogo pri preventivi in rehabi- litaciji astmatikov. Na podlagi pregleda lite- rature lahko sklepamo, da aerobna vadba pozitivno vpliva na aerobno zmogljivost astmatikov, medtem ko ostaja vpliv preo- stalih intervencij na aerobno zmogljivost nejasen. Prav tako so si rezultati o vplivu in- tervencij na pljučno funkcijo nasprotujejo. Zanemarljivo izboljšanje pljučne funkcije pri izvajanju aerobne vadbe so pokaza- li Carson idr. (2013), Crosbie idr. (2012) ter Bruurs idr. (2013), ki temeljijo na starejših študijah (napisanih med letoma 1972 in 2012). V nasprotju s tem pa novejše razi- skave kažejo vsaj delno izboljšanje pljučne funkcije ob izvajanju aerobne vadbe. Naj- 62 manjši vpliv se kaže na FEV1, medtem ko se kaže vsaj delno izboljšanje FVC in PEF. Dva pregledna članka sta pokazala vsaj delno izboljšanje v pljučni funkciji (PEF) ob izva- janju joge, pri čemer oba vključena pregle- dna članka temeljita na istih 11 vključenih študijah. Prav tako so si nasprotujoči rezul- tati glede vpliva dihalnih vaj na kazalnike pljučne funkcije, kot so PEF, FEV1 in FVC. Vpliv krepitve inspiratornih mišic na pljuč- no funkcijo sta preučevala dva pregledna članka, katerih rezultati so si nasprotujoči. Silva idr. (2013) niso poročali o izboljšanju vrednosti FEV1, FVC in PEF, Bruurs idr. (2013) pa so poročali o izboljšanju največjega in- spiratornega pritiska ter o delnem izboljša- nju vrednosti PEF. Ker so Silva idr. (2013) iz svojega pregleda izključili študije, ki so jih vključili Bruurs idr. (2013) zaradi neustrezne intervencijske skupine, neuporabe zunanje naprave za izvajanje vadbe in zaradi slabše kakovosti raziskav, lahko sklepamo, da so rezultati Silve idr. (2013) kakovostnejši. Izha- jajoč iz tega lahko zaključimo, da se pljučna funkcija z izvajanjem krepitve inspiratornih mišic najverjetneje ne izboljša v večji meri, z izjemo možnega izboljšanja največjega inspiratornega pritiska. Študije so pokazale, da je za izboljšanje pljučne funkcije možen tudi vpliv trajanja intervencije. Študije v preglednem članku Santino idr. (2020) so na primer pokazale izboljšanje PEF po treh mesecih izvajanja dihalnih vaj. Vse intervencije, ki vključujejo aerobno vadbo, jogo, dihalne vaje in krepitev in- spiratornih mišic, vsaj delno izboljšajo simptome astme, kot je dispneja. Nakazu- je se, da krepitev inspiratornih mišic vpliva na zmanjšano uporabo zdravil (Silva idr. 2013), medtem ko vpliva aerobne vadbe na zmanjšano uporabo ne moremo potrditi, saj je to preučeval zgolj en članek (Bruurs idr., 2013), ki je pokazal delno izboljšanje. Čeprav je na voljo dovolj literature, ki kaže, da telesna vadba izboljša simptome in zna- ke astme, ostaja potreba po novih, kako- vostnih študijah, predvsem na temo joge, krepitev inspiratornih mišic in dihalnih vaj. Tudi na področju aerobne vadbe, ki je do zdaj najbolje raziskano, je zaznati potrebo po novih študijah, ki bi navajale poenote- ne mere izida. Zaradi heterogenosti študij namreč nekaterih rezultatov ni mogoče poenotiti. Prav tako bi bilo v prihodnje smiselno primerjati vplive zmerno inten- zivne vadbe in visoko intenzivne intervalne vadbe na simptome in znake astme, saj se ta kaže kot učinkovita in varna za osebe z nadzorovano astmo. Za bolj specifične rezultate bi lahko v okviru nadaljnjega raz- iskovanja izvedli pregled člankov ali študij zgolj z določeno specifiko (npr. samo otro- ci, samo ženske ali samo osebe z zmerno astmo) ter tako dokazali vpliv telesne de- javnosti na simptome in znake astme pri osebah z določenimi specifikami. Izvedena raziskava ima določene omeji- tve. V pregled literature smo vključili zgolj študije, napisane v angleškem jeziku. V pregled literature nismo vključili sive lite- rature (npr. doktorskih disertacij in javnih dokumentov), pa tudi ne konferenčnih prispevkov, kar se lahko odraža v selektivni pristranskosti. Prepokrivanja študij, vključe- nih v sistematične preglede, nismo ločeno vrednotili, zaradi česar obstaja tveganje za podvajanje rezultatov. To se lahko odraža v večjem številu preiskovancev in študij, vključenih v končni izbor. Prav tako nismo navedli podrobnih rezultatov iz posame- znih študij, vključenih v sistematične pre- glede, temveč smo predstavili zgolj skupne rezultate sistematičnih pregledov. Rezul- tate smo prikazali opisno in ne s pomočjo kvantitativnih pristopov, kar lahko zmanjša kakovost podanih zaključkov. Za prihodnje raziskave svetujemo, da so za- snovane kot randomizirane klinične študije, sledijo smernicam CONSORT (angl. Conso- lidated Standards of Reporting Trials) (Schulz idr., 2010) z namenom zagotavljanja kako- vostnih raziskav. Raziskave naj se usmerijo v primerjanje učinkovitosti različnih vadbe- nih intervencij z jasno opredeljenimi vad- benimi parametri (frekvenca, intenzivnost, trajanje in tip vadbe) pri osebah z različnimi stopnjami bolezni. Na ta način bi lahko za- snovali bolj specifična priporočila za izvaja- nje tako telesne vadbe kot dihalne vadbe glede na potrebe pacienta. Predvsem se kaže pomanjkanje v študijah, ki preučujejo učinkovitost dihalne vadbe pri astmatikih. Prav tako bi bilo treba podrobneje analizi- rati učinkovitost in varnost izvajanja visoko intenzivne vadbe pri astmatikih. „Zaključek Namen raziskave je bil izvesti sistematični pregled razpoložljivih preglednih člankov na temo vpliva telesne dejavnosti na simp- tome in znake pri osebah z astmo. Pri tem smo se osredotočili na vpliv aerobne vad- be, joge, dihalnih vaj in krepitve inspirator- nih mišic na aerobno zmogljivost, pljučno funkcijo, kakovost življenja, simptome ast- me in uporabo zdravil. Ugotovili smo, da izvajanje zmerno do vi- soko intenzivne aerobne vadbe pozitivno vpliva predvsem na aerobno zmogljivost astmatikov, medtem ko nima konsistentne- ga vpliva na pljučno funkcijo in kakovost življenja. Preiskovanci so v okviru aerobne vadbe najpogosteje izvajali hojo, kolesarje- nje, tek, plavanje ter igre z žogo, in sicer vsaj dvakrat na teden po 30–90 minut. Izvajanje joge in dihalnih vaj pripomore predvsem k izboljšanju kakovosti življenja. Izvajanje krepitve inspiratornih mišic pa lahko ublaži simptome astme in delno zmanjša upora- bo zdravil. Zgolj en vključeni pregled lite- rature je bil visoke kakovosti, kar omejuje zanesljivost dobljenih rezultatov. Astmatiki se pogosto izogibajo telesni de- javnosti zaradi strahu pred poslabšanjem simptomov, kot je dispneja. Posledično so astmatiki manj telesno dejavni v primerjavi s posamezniki brez astme (Cote idr., 2018), kar lahko še dodatno slabša simptome in znake bolezni ter vodi v začarani krog, ki ga je težko prekiniti. Prav zato je astmatike pomembno izobraziti o pozitivnem vplivu telesne dejavnosti tako na splošno zdravje kot na potek bolezni. „Literatura 1. Alhassan, S., Hattab, Y., Bajwa, O., Bihler, E., & Singh, A. C. (2016). Asthma. Critical Care Nursing Quarterly, 39(2), 110–123. https://doi. org/10.1097/CNQ.0000000000000104 2. Beggs, S., Foong, Y. C., Le, H. C. T., Noor, D., Wood-Baker, R., & Walters, J. A. E. (2013). Swimming training for asthma in chil- dren and adolescents aged 18 years and under. The Cochrane Database of Syste- matic Reviews, 4, CD009607. https://doi. org/10.1002/14651858.CD009607.pub2 3. Bruurs, M. L. J., Van Der Giessen, L. J., & Moed, H. (2013). The effectiveness of physiothera- py in patients with asthma: A systematic review of the literature. Respiratory Medicine, 107(4), 483–494. https://doi.org/10.1016/J. RMED.2012.12.017 4. Carson, K. V, Chandratilleke, M. G., Picot, J., Brinn, M. P., Esterman, A. J., & Smith, B. J. (2013). Physical training for asthma. The Co- chrane Database of Systematic Reviews, 9, CD001116. https://doi.org/10.1002/14651858. CD001116.pub4 5. Cordova-Rivera, L., Gibson, P. G., Gardiner, P. A., & McDonald, V. M. (2018). A Systematic Re- view of Associations of Physical Activity and Sedentary Time with Asthma Outcomes. The Journal of Allergy and Clinical Immunolo- gy: In Practice, 6(6), 1968–1981.e2. https://doi. org/10.1016/j.jaip.2018.02.027 šport in zdravje 63 6. Cote, A., Turmel, J., Boulet, L.-P. P., Côté, A., Turmel, J., & Boulet, L.-P. P. (2018). Exercise and Asthma. SEMINARS IN RESPIRATORY AND CRITICAL CARE MEDICINE, 39(1), 19–28. https:// doi.org/10.1055/s-0037-1606215 7. Cramer, H., Posadzki, P., Dobos, G., & Lang- horst, J. (2014). Yoga for asthma: A systematic review and meta-analysis. ANNALS OF ALLER- GY ASTHMA & IMMUNOLOGY, 112(6), 503-U121. https://doi.org/10.1016/j.anai.2014.03.014 8. Crosbie, A. (2012). The effect of physical trai- ning in children with asthma on pulmonary function, aerobic capacity and health-rela- ted quality of life: A systematic review of ran- domized control trials. Pediatric Exercise Sci- ence, 24(3), 472–489. https://doi.org/10.1123/ pes.24.3.472 9. Das, R. R., Sankar, J., & Kabra, S. K. (2019). Role of Breathing Exercises and Yoga/Pranayama in Childhood Asthma: A Systematic Revi- ew. Current Pediatric Reviews, 15(3), 175–183. https://doi.org/10.2174/15733963156661901 21122452 10. Feng, Z. Z., Wang, J. J., Xie, Y., & Li, J. S. (2021). Effects of exercise-based pulmonary rehabi- litation on adults with asthma: A systematic review and meta-analysis. RESPIRATORY RESE- ARCH, 22(1). https://doi.org/10.1186/s12931- 021-01627-w 11. Geiger, K. R., & Henschke, N. (2015). Swim- ming for children and adolescents with asthma. British Journal of Sports Medicine, 49(12), 835–836. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2013-093397 12. Grande, A. J., Silva, V., Andriolo, B. N. G., Rie- ra, R., Parra, S. A., & Peccin, M. S. (2014). Wa- ter‐based exercise for adults with asthma. Cochrane Database of Systematic Reviews, 7. https://doi.org/10.1002/14651858.CD010456. pub2 13. Hansen, E. S. H., Pitzner-Fabricius, A., Toennesen, L. L., Rasmusen, H. K., Ho- strup, M., Hellsten, Y., Backer, V., & He- nriksen, M. (2020). Effect of aerobic exercise training on asthma in adults: A sy- stematic review and meta-analysis. The Eu- ropean Respiratory Journal, 56(1). https://doi. org/10.1183/13993003.00146-2020 14. Jing, Z., Wang, X., Zhang, P., Huang, J., Jia, Y., Zhang, J., Wu, H., & Sun, X. (2023). Effec- ts of physical activity on lung function and quality of life in asthmatic children: An up- dated systematic review and meta-analysis. Frontiers in Pediatrics, 11, 1074429. https://doi. org/10.3389/fped.2023.1074429 15. Kuder, M. M., Clark, M., Cooleyd, C., Prieto- -Centurion, V., Danley, A., Riley, I., Siddiqi, A., Weller, K., Kitsiou, S., & Nyenhuis, S. M. (2021). A Systematic Review of the Effect of Physical Activity on Asthma Outcomes. JO- URNAL OF ALLERGY AND CLINICAL IMMUNO- LOGY-IN PRACTICE, 9(9), 3407-+. https://doi. org/10.1016/j.jaip.2021.04.048 16. Liu, Y., Zhao, Y., Liu, F., & Liu, L. (2021). Effects of Physical Exercises on Pulmonary Rehabili- tation, Exercise Capacity, and Quality of Life in Children with Asthma: A Meta-Analysis. Evidence-Based Complementary and Alternati- ve Medicine : eCAM, 2021, 5104102. https://doi. org/10.1155/2021/5104102 17. Macedo, T. M. F., Freitas, D. A., Chaves, G. S. S., Holloway, E. A., Mendonca, K., Macêdo, T. M. F., Freitas, D. A., Chaves, G. S. S., Holloway, E. A., & Mendonça, K. M. P. P. (2016). Breathing exercises for children with asthma. COCHRA- NE DATABASE OF SYSTEMATIC REVIEWS, 4(4), CD011017. https://doi.org/10.1002/14651858. CD011017.pub2 18. Maslan, J., & Mims, J. W. (2014). What is asthma? Pathophysiology, demographics, and health care costs. Otolaryngologic Clini- cs of North America, 47(1), 13–22. https://doi. org/10.1016/J.OTC.2013.09.010 19. Methley, A. M., Campbell, S., Chew-Graham, C., McNally, R., & Cheraghi-Sohi, S. (2014). PICO, PICOS and SPIDER: a comparison stu- dy of specificity and sensitivity in three se- arch tools for qualitative systematic reviews. BMC Health Services Research, 14. https://doi. org/10.1186/s12913-014-0579-0 20. Mims, J. W. (2015). Asthma: Definitions and pathophysiology. International Forum of Allergy and Rhinology, 5, S2–S6. https://doi. org/10.1002/ALR.21609 21. Morgan, T. (2013). Astma—Osnovne značil- nosti bolezni in temelji zdravljenja. Farma- cevtski Vestnik, številka 2(64), 124–128. 22. Nhlbi. (2007). National Heart, Lung, and Blo- od Institute National Asthma Education and Prevention Program Expert Panel Report 3: Gu- idelines for the Diagnosis and Management of Asthma Full Report 2007. 23. Ober, C., & Yao, T. C. (2011). The genetics of asthma and allergic disease: A 21st cen- tury perspective. Immunological Reviews, 242(1), 10–30. https://doi.org/10.1111/J.1600- 065X.2011.01029.X 24. Pacheco, D. R. R., Silva, M. J. B., Alexandrino, A. M. S., & Torres, R. M. T. (2012). Exercise-Rela- ted Quality of Life in Subjects with Asthma: A Systematic Review. JOURNAL OF ASTHMA, 49(5), 487–495. https://doi.org/10.3109/0277 0903.2012.680636 25. Prem, V., Sahoo, R. C., & Adhikari, P. (2013). Ef- fect of diaphragmatic breathing exercise on quality of life in subjects with asthma: A sys- tematic review. PHYSIOTHERAPY THEORY AND PRACTICE, 29(4), 271–277. https://doi.org/10.3 109/09593985.2012.731626 26. Santino, T. A., Chaves, G. S., Freitas, D. A., Fre- gonezi, G. A., & Mendonça, K. M. (2020). Bre- athing exercises for adults with asthma. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 3(3), CD001277. https://doi.org/10.1002/14651858. CD001277.pub4 27. Schulz, K. F., Altman, D. G., Moher, D., & CON- SORT Group. (2010). CONSORT 2010 State- ment: Updated guidelines for reporting pa- rallel group randomised trials. BMC Medicine, 8, 18. https://doi.org/10.1186/1741-7015-8-18 28. Silva, I. S., Fregonezi, G. A. F., Dias, F. A. L., Ribeiro, C. T. D., Guerra, R. O., & Ferreira, G. M. H. (2013). Inspiratory muscle training for asthma. The Cochrane Database of Systema- tic Reviews, 2013(9), CD003792. https://doi. org/10.1002/14651858.CD003792.pub2 29. Wu, X., Gao, S., & Lian, Y. (2020). Effects of continuous aerobic exercise on lung func- tion and quality of life with asthma: A sys- tematic review and meta-analysis. Journal of Thoracic Disease, 12(9), 4781–4795. https://doi. org/10.21037/jtd-19-2813 30. Xu, M., Lodge, C. J., Lowe, A. J., Dharmage, S. C., Cassim, R., Tan, D., & Russell, M. A. (2021). Are adults with asthma less physically acti- ve? A systematic review and meta-analysis. Journal of Asthma, 58(11), 1426–1443. https:// doi.org/10.1080/02770903.2020.1810273 31. Yang, Z. Y., Zhong, H. Bin, Mao, C., Yuan, J. Q., Huang, Y. F., Wu, X. Y., Gao, Y. M., & Tang, J. L. (2016). Yoga for asthma. Cochrane Data- base of Systematic Reviews, 2016(4). https:// doi .org/10.10 02 /14 651858 .CD01034 6. PUB2/MEDIA/CDSR/CD010346/IMAGE_N/ NCD010346-CMP-001-10.PNG 32. Zhang, W., Wang, Q., Liu, L., Yang, W., & Liu, H. (2021). Effects of physical therapy on lung function in children with asthma: A systema- tic review and meta-analysis. In Pediatric rese- arch (Vol. 89, Issue 6, pp. 1343–1351). https:// doi.org/10.1038/s41390-020-0874-x dr. Matej Voglar Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem matej.voglar@fvz.upr.si