3(19. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 5. januarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DANm izhaja vsak daii — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkili pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1’70. — Z;> inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
::i	Uredništvo	In upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 11^.	:::
-M*
Pismo iz Belgrada.
Bel g rad, 18. (31.) dec. 1912.
Že dolgo časa nic teži v src« nerazumljivo postopanje srbskega časopisja, katero dosledno in brez-izjemno — kadarkoli piše o kaki ne-honetnosti kakega nemškega avstrijskega časopisa — rabi vedno izraz avstrijsko časopisje brez natančnejše doiočitve, katero časopisje s tem misli. Ako že hoče iz bodisi katerihkoli vzrokov razločevati slovansko časopisje od nemškega, naj najde drugo primerno obliko, da ne bo neinformirana srbska javnost sumničila poštenih in miroljubnih slovanskih listov v Avstriji, da se tudi ti poslednji strinjajo z nečuveno srbo-iilsko gonio židovsko - nemških ofi-cijoznih in polofieijoznih časopisov Avstro - Ogrske.
Smelo leliko trdim, da je vsa poštena slovanska javnost v Avstro -Ogrski polna občudovanja hrabrili in junaških činov srbske armade in z nestrpnostjo in z bratsko ljubeznijo deli s srbskim narodom žalost in radost, trpljenje in blagostanje; v svesti si, da tudi avstrijskim Slovanom mora zasijati prej ali slej boljša bodočnost in — naj se nas krivo ne razume — ravno od samostojnih južnih bratov pričakujemo trajne in zadostne moralne opore. Čim večji bodo namreč uspehi južnega Slovanstva, tem večji upliv bo imelo isto v evropskem koncertu, kar gotovo ne bo v škodo avstrijskim Slovanom.
Ex oriente lux!
Nadejam se tedaj, da bo vpošte-valo srbsko čaopisje to skromno željo, s katefo se gotovo tudi ostalo slovansko avstrijsko časopisje popolnoma strinja, in bo v bodeče bolje definiralo lažnivo in hujskajočo pisavo nemškega in. madjarskega časopisja v Avstriji in Ogrski.
Danes popoldne okrog tretje ure opazovali smo nad Belgradom letajoči, Turkom uplenjeni aeroplan, katerega je z mojstrsko sigurnostjo vodil ruski avijatik Agafonov. Dvignil se je v Banjici ter dosegel višino 1000 m nad Belgradom, pozneje se je zopet parkrat spustil v ozračje v spremstvu še enega pasažirja. Turška je res izborno oskrbela Srbijo z vsem potrebnim, le žal, da je cena toliko tisoč dragocenih človeških življenj in izgubljenega zdravja vsekakor veliko večja, kakor mrtvi materijah
Tukajšnja trgovska zbornica je protestirala pri trgovski zbornici v Budimpešti proti aretaciji belgraj-skega trgovca Toma Radenkovida, ki sedi v ječi v Temešvaru, osumljen kot srbski vohun. Sploh so pa take aretacije v Avstro-Ogrski na dnevnem redu. Tudi soproga tukajš-nega nemškega poslanika Grisin-gerja je bila aretirana v Zemunu kot vohunka in šele na osebno interven-
cijo pruskega poslanika — njenega soproga — je bila izpuščena na svobodo.
Kakor se poroča tukajšnjim listom iz Novega Jorka, izrazil je večkratni mifijardar Carneggi željo, da se osnuje v Ameriki širši odbor za zbiranje prispevkov v pomoč osirotelim rodbinam padlih junakov v balkanski vojni. Vsekakor plemenit namen za uspeh te akcije je pač zadostno jamstvo sodelovanje znanega milijardarja, ki pač ne gleda na
—	vinarje.
Srbija je naročila v Rusiji več raznih potrebščin za armado. Samo zimskih uniform je naročenih v Varšavi za 80.000 ljudij.
En bataljon srbske pehote je premeščen v Solun.
Včeraj je bila mobilizirana zadnja odbrana vojska. Obvezniki bodo nameščeni po raznih bolnicah, vojašnicah, kaznilnicah itd.
Vlada je izdala naredbo, da od jutrajšnjega dne ne sme nikdo prestopiti dosedanje srbsko - turške meje brez potnega lista, brez ozira, ali je dotičnik srbski podanik ali pa tujec.
V	trdnjavi, kjer so zaprti turški vjetniki, ni več onega življenja in privlačne sile za radovedneže, kakor je bilo še pred enim mesecem. To pa radi tega, ker so Arnavte poslali v notranjost Srbije, več kristjanov so tepustili, častnike pa so poslali v druge kraje, kjer so nastanjeni v privatnih hišah. Le malo jih je še v Belgradu in ti si preganjajo čas s tem, da pred vojašnico »eks-ercirajo.«
Danes popoldne, ko sem bil zopet v trdnjavi, so stali v gručah in se živo razgovarjali z nekaterimi Turki, ki so jih prišli obiskat, nekateri so se vežbali v marširanju, pe-torica pa se je igrala s — psom. Pač primeren simbol njihovega poraza. Prišli so na — psa.
Med vratmi se prikaže načelnik straže in kmalu jih pride kakih deset stražnikov k vjetnikom s kategoričnim poveljem:
»Ajdi, unutar, ajdi!«
Stražnik je moral vsakemu desetkrat ponoviti kaj hoče, predno so ubogali, ker so se ravno pripravljali nekateri, da si zapojo. Tu jim pa ta preklicani Srbin vso »vižo« zmeša. Le polagoma so se izgubljali skozi široka vežna vrata. Dozdevalo se mi je ravnotako, kakor bi pastir prignal svojo čredo iz paše, da jo spravi v hleve.
Končno želim vsem čitateljem »Dneva« srečno in veselo novo leto.
Po svojih skromnih močeh skušal bom tudi v novem letu poročati svojim rojakom potom »Dneva« o vseh žalostnih in veselih dogodkih med našimi brati Srbi. nadejajoč se, da ne ostanejo zadnji krvavi dogodki na Balkanu le mimoidoča kinematografska senzacija, pač pa, da pripomorejo v kar najožje kulturno
zbližanje južnih Slovanov, v medsebojno spoznavanje in v okrepitev narodnostne ideje in v povzdigo narodnih in plemenskih prijateljskih ©dnošajev.
Čim se pa razjasni politično obzorje in zavzame trgovina v Srbiji normalni svoj tir, bo seveda tudi Merkur deležen večje pozornosti.
Mars.
Prva žrtev.
f VINKO BRUS.
Klerikalna pravičnost je dosegla svojo prvo žrtev. V petek zjutraj se je ustreli! mlad učitelj Vinko Brus v Matenji vasi pri Postojni. Brus je posta! žrtev draginjskih doklad, ki so jih letos klerikalci razdelili med učiteljstvo.
Namesto davno potrebne regulacije učiteljskih plač, ki bi vsem brez razločka zagotavljala za pošteno delo pošteno plačilo so uvedli draginjske doklade, ki Jih z brezobzirno in brezvestno pristranostjo razdeljujejo med svoje pristaše —-med tiste, ki so bili, in med tiste, ki so postali. Denar, ki ga zbira vsa dežela, zlorablja za podlo kupovanje mrtvih duš, za sramotno nagrado ne-značajnoti in nezvestobe -- za bedo se ne brigajo, na resnične potrebe se ne ozirajo. Ako bi mogli pogledati v dušo mlademu fantu, ki je omagal in omahni! pod pretežko butaro, ako bi s telesnimi očmi rnogli opazovati bridke zadnje boje z življenjem v mjegovem srcu — kakšno neizmerno jezero gnusa in studa nad krivico bi ugledali v tej mladi duši! Ali ni dolžnost vseh, ki niso gluhi za pravico, tudi tistih, kateri so pomagali sedanjim deželnim mogotcem na sedlo, da napno vse sile in prejkoprej strmoglavijo z grehom prelite krvi Omadeževano deželno kliko? Ali ni naloga vseh, ki jim sirov fanatizem ni zadušil Človeške vesti, tudi tistih. Jcateri so pri dosedanjih volitvah nevede in nehote snovali neznosno strahovlado, da jo čimprej zopet podero, da kar najhitreje prepode to sramotno družbo iz deželnega dvorca? Mehak značaj se je zgrudil pod težko krivico in trde duše io morajo porušiti! Tragedija v Matenji vasi kliče na boj!
»Dan« ic posvetil draginjskim dokladam že nekaj člankov. Iz njih se lahko spozna, kako je učiteljstvo sprejelo ta Miklavžev dar. Naravno je, da je pri današnji draginji in bedi — marsikoga klerikalna pravičnost globoko potrla. — Kdor pozna naše učiteljstvo, ta ve, da mu ne manjka dobre volje in odločnosti. Kljub slabim razmeram hoče živeti
—	toda krivica boli vsakega — in to je zakrivilo tudi samomor mladega 271etnega učitelja. Ta smrt kliče do neba za maščevanje.
Mladi učitelj Brus je bil mehka nežna duša. Bil je sin organista s
Londonska mirovna
Wfj
i
konferenca.
Angleški poslanik:
V	London k nam od vseh strani so poslaniki prišli, mi ne moremo za to, če uspehov pravih ni.
Nemški poslanik;
Zdi se mi, da moj uspeh
bo za Nemce nezadosten —
če ne rešim Turčije —
kam naj gre naš Drang nach Osten?
Ruski poslanik:
Žrtvovali za Balkan smo miljonov sto in sto — če bi dali Nemci mir —-vse bi bilo »karašol.
Avstrijski poslanik:
Biti dober diplomat	v
za koristi Avstrije — to je težko — kdo pozna — meje naj Albanije!...
Srbski poslanik:
Lahko nekaj mesecev
tu bi presedeli —	*
vendar ne pustimo,
kar smo z orožjem vzeli.
Bolgarski poslanik;}
Skleniti lep in pošten mir je resna naša volja — vendar ne pustimo Turkom Drinopolja.
Grški poslaniks
Iz prepirov tem se nam še največ obeta — nam ostane cel Solun, otoki in Kreta.
Črnogorski poslanik:
Ooga mi, da skupaj vse vredno enega ni groša — če se Skader nam otme
—	zaradi Taraboša.
Francoski poslanik: Naj boj je tukaj ali tam, le eno vem, le eno znam — (povedati pa to ne smem), da z Nemci še račun imam.
Italijanski poslanik:
Trozvezo za sedaj smo neradi obnovili — vprašanje je, kako bi Albanijo dobili...
Turški poslanik :
Ker ob Čataldži se doma mi nove čete zbirajo — skrbim, da se pogajanja po možnosti ovirajo.
Golob miru:
Če enkrat ti možje se iz spanja prebude —
Evropa vsa veselo vest —
o	miru naj izve.
Police. Kaj more dati organist danes svojemu otroku, nego ono prvo pomoč, da pride do kruha. Bogastva nima, posestva ne — za visoke^ študije ni denarja — torej boš učitelj. Tako gre rod za rodom... Poznali smo ga.
Bil je tih in zamišljen človek. Ostalo je v njem .še preveč poštenja. Te dni je imela zapasti neka mala menica. Danes je težko za denar -- in kdor je bil kdaj sam v takem položaju — ve - kako je. Upal je na doklado. Ta pa je bila namenjena samo Slomškarjem. Imel je preveč
, značaja, da bi bil Slomškar tn preveč pošten, da bi preživel :ok. ko je bilo treba menico plačat'. Škoda, da ni sklepal logično:	aLo	so lumpje
zgoraj — zakaj bi bil jaz pošten. Pred sodišče naj 1\ šel in povedal:
> Ali je moja dolžnost biti pošten. če so drugi krivični.«
Morebiti bi ga bila doletela kazen, ker male tatove zapirajo, velike pa izpuščajo.
Tako so se k denuneiantom y dež. odboru pridružili — morilci.
Nečemo, da bi la zgled vplival slabo. Učiteljstvo naj vstraja —
LISTEK
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Gospa Sent-Albanska je sedela pri mizi v svojem naslanjaču in ni vstala, ko so odklenili.
»Zaspala je po jedi!« je dejal guverner.
To rekši se je doteknil starkine rame.
Madam Sent-Albanska se ni ge-
nila.
Guverner se je sklonil čez njo in ji pogledal v obraz.
Zakričal je.
Gospa Sent-Albanska je bila bela kakor vosek.
»Brž po zdravnika!« je ukazal. »Nesrečnica umira!«
Zdaj si jo je ogledal tudi Mon-
klar.
Vzravnal se je in rekel hladno: »Ni treba zdravnika! Gospa De Sent-Alban je mrtva!...«
»Mrtva!« je ponovil zamolklo guverner, resnično ganjen ob misli, da ga utegne zadeti krivda tega dogodka.
»Da,« je ponovil Monkiar s prejšnjo ravnodušnostjo, »mrtva je, do dobra mrtva! Vprašanje je rešeno.«
To rekši se je mrkio ozrl na mizo.
Zapazil je košarico s sadjem.
Čuden usmev mu je zaigral na ustnicah.
»Kakšna nesreča!« je tarnal guverner. »Verjemite mi, gospod veliki profos, trudil sem se na vse načine, da ne bi bilo treba jetnici preveč trpeti!«
»Lepo sadje!« je dejal Monkiar hladno, kažoč na košarico, ki je stala na mizi.
Guverner je pomeril velikega profosa z globokim pogledom. Toda Monklarjevo lice je bilo neprodirno.
»Kdaj so prinesli to?« je nadaljeval Monkiar.
»Davi,« se je oglasil neki stražnik. »Bil sem na straži, ko je prišla košarica.«
»A kdo jo je prinesel?«
»Mlad mož.«
»Temnolas? Z vdrtimi očmi? In ogorele kože?«
»Da, da, je že pravi, svetlost!«
»Tito!« je mislil Monkiar sam pri sebi. »Ah, gospa Etanpska, s to skrivnostjo vas bom imel na vrvici!«
Povzel je na glas:
»Ali je ta mladi mož povedal, od koga je prinesel sadje za gospo Sent - Albansko?«
»Ne, svetlost, samo košarico je izročil.«
»Ali je kdo pokusil to grozdje ali ta jabolka?«
»Nihče jih ni pokusil.«
»Gospod guverner,« je dejal Monkiar, »živo vam priporočam, i ua nikariič pokusiti tega sadja.«
»Gospod grof,« je zajecljal guverner, »torej mislite.«
»Pst! Ničesar ne mislim. Svetujem vam samo, da spravite to sadje s poti, naj se vam zdi še tako krasno.«
»Nesite to košarico k meni!« je ukazal guverner. »Sam hočem uničiti to peklensko sadje v ognju.«
Stražnik je prijel košarico in jo odnesel z obširno opreznostjo, kakor da so v njej sami gadje in modrasi.
Nato je odšel Monkiar, v spremstvu guvernerja, ki je ponavljaL
»Reva. uboga! Kolika nesreča!«
»I)a,« je rekel veliki profos, »in ravno tisti dan, ko sem jo hotel izpraševati.«
»Dragi grof« je rekel guverner nemirno, »menda vendar ne mislite, da sem jaz kaj zapleten v to reč?«
»Bežite no!... Mari se šalite? Sent-Albanka je mrtva in treba jo je pokopati, to je vse, kar zdaj preostaja !«
»Da, da, to je vse!« je potrdil guverner veselo.
Monkiar je odšel v Luver.
»Trda je predla gospe vojvodinji Etanpski!« je menil sam pri sebi.
Ko je šel po nekem koridorju mimo priprtih vrat, se je zazdelo velikemu profosu, da sliši za temi vrati nekakšno mrmranje glasov.
Radoveden po poklicu in po naturi, je Monkiar rahlo odprl vrata in vteknil glavo skozi špranjo.
Čisto v ozadju sobe je stalo pri
okuj ti dvoje oseb in se razgovarjalo s tihim glasom. Monklarja je kar prešinilo: ena teh dveh oseb je bila vojvodinja Etanpska, druga Aleš Le-mahu, nižji oficir ki smo ga že videli pri delu.
»To je res zanimivo,« je dejal veliki profos sam pri sebi.
Umeknil je glavo in začel pozorno poslušati. Toda kljub vsej svoji pozornosti ni slišal niti besedice iz vsega njunega razgovora. Premikanje in šumenje svilene vojvo-dinjine obleke je povedalo grolti, da je razgovor končan.
Naglo je smuknil po koridorju, in ko je stopila vojvodinja iz sobe, je bil že izginil na ovinku hodnika.
Veliki profos je tuhtal sam pri sebi:
»Kakšna bi pač utegnila biti vez med ubogim vragom Lemahujem in mogočno vojvodinjo? Ta mož je na prodaj vsakomur, kdor več ponudi... Ali ga vojvodinja kupuje? Za kakšno podjetje neki? Kujon je brezvestnež. pripravljen storiti vse ... Ali ga je pa morda že kupila? Samo za kaj?«
Zdajci pa se je veliki profos udaril po čelu in se nasmehnil.
»Otročarija,« je rekel sam pri sebi. »Lemahu je bil srčni fant stare Sent-Albanke! Zdaj si lahko mislim, kako ie bila ugrabljena Žileta, kakor da sem bil jaz navzoč!«
In ko je stopil pred kralja, mu je lahko rekel z mirno vestjo:
»Sir, gospa Sent-Albanska je
umria davi za koliko, zato je nisem mogel izpraševati. Imam pa nekoga v mreži, ki ve najbrže ravno toliko kakor ona — nekoga, ki bo govoril.«
Kralj je odmahni! polubrezbriž-no z roko.
Ali se je bil Franc 1. že odrekel misli, da najde Žileto?
Nikakor ne. Bil je zamaknjen vanjo bolj nego kdaj poprej, in celo njegova zmedenost spričo vprašanja, ali je njegova hči ali ne, je samo povečavala razdraženost njegovega pohlepa...
Kralj je torej mislil na Zileio.
Toda mislil jc tudi na neko drugo: kralj jc bil zaljubjen... kralj je imel svojo kaprico!
Okrog devete ure zvečer sta stopila La Saten j re in D’ Esč v sobo Franca 1. Sansak je bil izginil. Njegova prijatelja edina bi bila mogla povedati, kaj se je zgodilo z njim, toda molčala sta trdovratno.
Basinjak, prvi komorni sluga, je pravkar dovrševal kraljevo toaleto, ki je bila nocoj nenavadno preprosta: obleka meščanska, plemiški pa edini meč — dolgi meč brez okrasja, ki mu je udarjal ob nogi.
Kralj je imel polno glavo skrbi.
Ljubezenska kaprica je bila zanj velika reč; od nekdaj je bil vajen, biti lahkomiseln v državnih in vele-resen v babjih zadevah.
»Pojdimo, gospoda,« je dejal, ko je bil gotov.
»Kam gremo, sir?« je vprašal La šatenjrč.
ljudstvo pa naj izprevidi, kako se godi onim, ki vzgajajo našo mladino in naj stopi na stran učiteljstva. Ako si reši šolo in učiteljstvo, si reši svojo bodočnost. Prvi žrtvi pa —» blag spomin.
Londonske konference.
4.	januarja 1913.
PRED ODLOČITVIJO.
Vsak čas je pričakovati iz Londona odločilnih trenotkov. Balkanski delegati so se, kakor se zdi, že naveličali večnega zavlačevanja pogajanj od strani Turkov in zato so začeli z vso odločnostjo forsirati svoje zahteve. Vesti, ki prihajajo iz Londona so jako važne. Najbrže pride že te dni do odločitve. Govori se celo. da so balkanski delegati glede Drinopolja, egejskih otokov in Krete stavili že ultimatum. Ultimatum je bil sicer določen za poudeljek, a vsled provokacije Turkov, morajo turški delegati odgovoriti že tekom današnjega dne. Današnji dan bo pomenil ali kapitulacijo Turčije ali pa nadaljevanje vojne — a vse šanse so za poslednjo kombinacijo. Vse je odvisno od današnjega turškega odgovora.
O	poslaniški konfernci ni izdan noben uradni komunike. Jasno je, da je včerajšnja konferenca silno dolgo trajala in da se je bavila predvsem z vprašanjem določitve mej novi Albaniji. Avstrija hoče imeti kolikor mogoče veliko Albanijo, Rusija pa oprezno podpira stališče balkanske zveze. Albansko vprašanje je torej še vedno kljub največjemu optimizmu velika nevarnost za sedanji položaj, ker niti Avstrija niti Rusija nista pripravljeni demobilizirati. Zdi se, da so rusko-avstrij-ska pogajanja, katerim se pripisuje namen demobilizacije, dosegla po-polen negativen rezultat.
A še nekaj zelo važnega se je zgodilo te dni v Londonu. Prispela je namreč posebna albanska depu-tacija, ki je izročila angleškemu zunanjemu ministru Greyju za posla-niško konferenco poseben memorandum. v katerem zahteva za bodočo avtonomno Albanijo take meje, da bi bila Albanija večja kot Srbija in Črna Gora skupaj. Albanci namreč zahtevajo zase večji del Stare Srbije in Macedonijo z mesti Peč, Priština, Skoplje in Bitolj! Albanci imajo torej precej velike želodce in bi radi pobasali celo one kraje, katere so si Srbi in Črnogorci drago s krvjo pridobili. Da se jim njih veliki ideali ne bodo uresničili, je več kot Jano. Albanska predloga ima prema-
lo	resnosti in zato je popolnoma izključeno, da bi se veleposlaniki sploh ozirali nanjo. Značilno je. da imajo ti novopečeni evropski državniki tako korajžo. Veter piha najbrže čisto gotovo iz drugih strani.
*	fr
fr
ULTIMATUM BALKANSKE ZVEZE
London, 4. januarja. Mirovna konferenca se je včeraj odgodila od 7.40 zvečer na četrto uro danes popoldne.
London, 4. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau« so balkanski delegati na včerajšnji seji predložili ultimatum, ki vsebuje tri točke: Kreto, Egejske otoke in Drinopolje. Izjavili so, da bodo za slučaj, ako do pondeljka ne dobe zadovoljivega odgovora, pogajanja takoj prekinili. Ker so Turki nekako zaničljivo od-
M. ARCIBAŠEV:
Upor.
(Dalje.)
Saša je skočila nazaj na koridor In se zadela močno z ramo ob steno. Mehanično si je pogladila z roko boleče mesto in stekla proč.
In ta trenotek Ji je postalo vse neskončno zoprno in grozno; zasmilila se je sama sebi, in zahotelo se ji je, da bi zbežala kamorkoli, in nehala biti ona sama, to, kar je.
V	nenavadni čas so pogasili luči, gostje so se razšli in vse je mahoma postalo pusto in prazno in tiho, tako tjho. In hiša je ostala temna, kakor ua se je pritajila v zloveščem molčanju. Dekleta so se bala iti spat, in so se gnetle v kuhinji, nekatere še oblečene, druge razmršene, s pomečkanimi oblekami; obrazi njih vseh so bili na enak način izkrivljeni in spačeni, strah in groza in pričakovanje nečesa neznanega se je bralo ž njih. Duri v Ljubkino sobo so zaprli in zraven njih se je postavil krepek, miren hišnik, iz neznanega vzroka v kožuhu in kučmi. Te duri so bite ravno take, kakršne vse druge v hiši, nevisoke, bete; a ravno s tem, kar se je dogodilo za njimi, so se nekako odločiie od vseh duri in celo od vsega sveta in postale nekaU posebnega.
govorili, zakaj že ne jutri, so balkanski delegati odvrnili * Dobro, smo zadovoljni
poslaniška reumja.
London. 3. januarja. Posebni iz-vestitelj »Matina« v Londonu javlja: Poslaniki so se včeraj sestali k seji te radi tega, 'ker je bilo tako dogovorjeno, da se ne bi javnost preveč razburila, ako bi se seja ne vršila. Ali razprave očividno niso lahke, ker Avstrija in Rusija Še vedno razpravljata o svojih vojaških korakih in dokler Avstrija ne prekliče svoje mobilizacije, razprave ne bodo imele vspeha. Z druge strani ni postalo zrelo še niti eno od glavnih vprašanj, ki se tičejo Balkana. Posest Skadra, katerega želi dobiti Črna Gora, je še vedno predmet pogajanj med Rimom in Dunajem. Včerajšnji sklepi poslaniške konference so se tikali torej te detajlnih vprašanj.
ALBANSKI MEMORANDUM VE-LEVLASTIM.
London. 4. januarja. Albanska deputacija, ki je prišla v London, obstoji iz: Mehmed beja, Raših beja in Filipa efendija. Memorandum, katerega je izročila deputacija Greyju, bo predložen poslaniški konferenci. Najvažnejše točke memoranda so: Albanifr hoče biti nekak element ravnotežja in mira na balkanskem polotoku. Kot mejo Albaniji se označuje demarkacijska linija, ki gre ob današnji Črni Gori, in vsebuje tudi Peč, Mitrovico, Prištino, Skoplje in Bitolj s pripadajočim zaledjem.
VPRAŠANJE ALBANIJE NA POSLANIŠKI KONFERENCI.
Dunaj, 3. januarja. »Neue Freie Presse« piše: Poslaniška konferenca je prišla sedaj do važnega poglavja: določitev mej Albaniji. Rusija želi, da vse ozemlje, kjer so srbske in bolgarske manjšine pripade Srbiji in ne Albaniji. Seveda je vprašanje, če bo s tem zadovoljna Avstrija. Vendar obstoji nada, da bo te težave te mogoče premagati. Rusija in Avstrija imata skupne interese.
INTERWIEW Z JOVANOVIČEM.
Praga. 3. januarja. »Narodni Listy« prinašajo interwiew s srbskim poslanikom na Dunaju, Jovanovičem. ki je izjavil, da je trdno prepričan, da sc bodo vse avstrij-sko-srbske diference rešile mirnim potom. Glavno vprašanje ostane vprašanje srbske luke. Srbija zahteva luko Drač, ki je prikladnejša in ugodnejša kot Lješ.
*	fr
fr
TURŠKA KAPITULACIJA NA
CHIOSU.
Atene, 3. januarja. Turška posadka na otoku Chiosu je kapitulirala.
Atene, 3. januarja. »Agence d’ Athenes« javlja:	Včeraj	ob	dveh
popoldne so grške čete začete na vsej črti prodirali proti Turkom. Turki so se trdovratno branili. Grški bataljon je zasledoval turške čete, ki so se umaknile na Hagiro Georgios. Grki so zasedli Haggi Pa-teres, Kard Milias in Volissos. Vnela se je huda bitka. Na večer so Turki brezpogojno kapitulirali. Grki so imeli 2 mrtva in 12 ranjenih. Vjeli so 1800 Turkov ih zaplenili dva topova. mnogo municije in orožja.
fr	fr
fr
tajihstveno-groznega. Vsak trenotek so stekla dekleta pogledat ta vrata in takoj zbežala nazaj, kar so jih nesle noge.
Eno dekle, ki je več kakor vse druge občevalo z Ljubko, je sedelo v kuhinji pri mizi in jokalo, nekaj iz sočutja, nekaj izaradi tega, ker so gledale druge nanjo s strahom in radovednostjo.
Bilo je strašno in nedoumljivo, kakor da je pred vsemi ostalo nekaj nerazrešno groznega in žalostnega.
Prišla j.e gospodinja, srdita in rumena, kakor limona. Široko je sedla za mizo in pričela s trepetajočimi rokami nalivati in piti zanjo pripravljeno pivo, kakor vselej. Tudi ustnice so ji drhtele, a oči so se ji besno ozirale po dekletih. Molčala je nekaj časa, naslajajoč se nad tem, da so vse utihnile, in gledale nanjo s preplašenimi, pokornimi očmi; potem je izpregovorila skozi zobe.
»Tudi . . . kako pa . . . ha!... Misli si!«
In v teh besedah je bilo toliko brezmejnega zaničevanja, da je celo dekletom, ki so bila privajena na psovke, postalo neprijetno, neznosno in žalostno. In poleg tega jih je nekako žalilo; zakaj vsaka izmed njih, brezpomembna in zaničevana, je bila v globini duše, da sama ni vedela zakai. oonosna na delanje LJubke.
TURŠKA" JADRENICA ZADELA NA MINO.
Carigrad, 3. januarja. ,V Smirni je neka turška jadrenica zadela na pomorsko mimo in se potopila. Rešil se je le en mornar.
«	*
AKCIJA GRŠKE MORNARICE.
Carigrad, 3. jan. Grške vojne ladije so včeraj bombardirale Če-
li	me.
fr	*
fr
RUMUNSKE GROŽNJE.
Bukarešt. 3. januarja. Za slučaj, če mirovna pogajanja v Londonu ne bodo imela vspeha, bo Rumunija okupirala ozemlje Dobrudže, katero zahteva zase.
Dnevni pregled.
Draginjske doklade učiteljstvu.
Po preteku desetih mesecev je kranjski deželni odbor konečno vendarle razdelil učiteljstvu draginjske doklade. Po isti »previdnosti«, po kateri so se delite ljubljanskemu, oženjenemu učiteljstvu stanovanjske doklade, sta razdelila dr. Zajec in njegova desna roka Janko Nepomuk Jeglič tudi neoženjenemu učiteljstvu draginjske doklade. Seveda je bilo te »previdnosti« deležno prav majhno število naprednega učiteljstva, pač pa vsi člani Slomškove zveze, ki so sprejeli vsi 25 in 20 odstotno doklado. Razdelite so se draginjske doklade 365 učnim osebam; med temi je 297 učiteljic in 68 učiteljev, med temi učitelji je pa 8 frančiškanov (v Novem mestu) in 6 katehetov (v Ljubljani), ki so Vsi prejeli po 25%, do-čim so posvetni učitelji prejeli večinoma po 10%! Izmed vsega te previdnosti deležnega učiteljstva jih je prejelo 25% doklado = 145; 20% doklado = 85; 15% doklado = 8 in 10% doklado pa 127. Napredno učiteljstvo si bo to »previdnost« dobro zapomnilo in napravilo obračun z dr, Zajcem prihodnje leto. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno; Janka Ne-pomuka Jegliča so že zmleli!
V	deželni šolski svet odpošlje deželni odbor dosedanje zastopnike dr. Lampeta, drž. poslanca Jarca in Jakliča in ravnatelja Remica. Namestniki so: dr. Zajec, dr. Zbašnik, dr. Pogačnik in Dermastja. Dr. Zajec bi bil rad izpodrinil Jakliča, pa se mu ni posrečilo; zato se je čutil užaljenega; edini grof Barbo je glasoval zanj. Revež, kako se nam smili.
Urednika »Dom in Sveta« in »Vrtca« glasujeta v deželnem šolskem svetu dosledno proti naprednemu učiteljstvu in proti predlogom naprednih krajnih šolskih svetov. To si je treba zapomniti in uvaževati.
Kako dolgo še? Pri nekem krčmarju mi je slučajno prišel v roke ta-le list: »Prijeli smo Vašo cenj. dopisnico in Vam vljudno poročamo, da se je naš gospod ki račun za Vas iz-tavil pomotil in Vam je napisal, plačljivo v 30 dneh v resnici, pa velja ta račun kot ponavadi in se Vam ni treba razvneti, upamo, ko kupčijemo že tolikolet v vkupaj, da se radi ene tako mate napake ne vse prekinili. Upajoč da nam to neljubo pomoto oprostite Vas prav lepo pozdravimo in Vam voščimo veselo in srečno noto teto črtamo (!!!) velespoštova-njem B.« Pa tega ni pisal kak kranjski Janez svoji Micki, ampak zelo ugledna in bogata vinska veletrgovina iz ljubljanske okolice! Kaj v Šiški ni slovenske šote? Kako dolgo
In vse so se pričete potihem razhajati s povešenimi očmi. kakor da si ne upajo pogledati druga druge.
»Sašenka,« je šepetaje poklicala Sašo ena izmed deklet, Poljka Ku-čerjava.
»Kaj ? «
»Sašenka, dušica . . . mene je strah samo . . ., vzemi me k sebi... bodeva skupaj spali . . .«
Zagledala se je Saši v obraz z boječimi, prosečimi očmi in toliko, da ni zajokala.
Saša se je razveselila.
»No, pa pojdiva... Saj ni tako...«
Ko sta že ležali vštric na postelji, jima je bilo nerodno in čudno, zaradi tega ker sta bili obedve že davno navajeni ležati samo z moškimi. Obe je bilo sram lastnega telesa in molče sta si prizadevali, da bi se ne dotikali druga druge.
Bilo je temno in tesno. Saši, ki je ležala pri kraju, se je vedno zdelo, da se nekaj črnega in mrzlega z ne-odoljivo silo plazi po tleh, počasi, počasi. V njenih ušesih je zvenelo melodično in žalostno; zdelo se ji je, da daleč tam nekje, v temni, kakor grob prazni, mrzli dvorani padajo nekam in zvenijo kristalne, turobne kaplje glasovirja. Tam sedi mrtva in nepremična. mrzla in grozna Ljubka, sedi za klavirjem in solze kapajo na klavir .. . In mrtve oči ne vidijo ničesar m ed seboj, toda Sašo vidilo notri
se bodo razni privandrancl še norčeva iz našega jezika?
Nadutost domišljavega kmečkega župana. Občina Dobrunje pri Ljubljani je menda edina na Kranjskem, kjer županuje mož, ki je propadel pri volitvi. Da je dosegel to s tem, da je kratkomalo razveljavil nasprotne glasove, se je že pisalo po različnih časopisih. Mož sliši na ime Korbar, zna pisati in brati in misli, da mu je dovoljeno vse. Ubožno izpričevalo, ki ga je že podpisal dve leti, noče zdaj naenkrat nekemu dijaku v tretjič več podpisati, ker noče dijakov oče trobiti v Korbarjev rog. Dijaku je rekel kratkomalo, da ga ne pozna, dasi mu je učil več let otroke. Tako daleč sega domišljavost in škodoželjnost tega patrona, ki je podpisal svojemu otroku izpričevalo z netočnimi podatki in nekemu Idru-gemu uradno potrdil neresnične in naravnost nasprotujoče si trditve. Zato priporočamo moža prav toplo dr. Peganu, ki ima v deželnem odboru občinski referat. Prime ga naj za ušesa, da bo vsaj vedel, zakaj pravi, da je dr. Pegan surov s kmeti, ki prihajajo k njemu kot odborniku. Sicer je ta-le Korbar cvetka, vzklila iz naših žalostnih razmer, in značilna zanje. Kot župan, torej uradna oseba denuncira zaradi stvari, ki so mu deveta briga. Političnega prepričanja po našem mnenju sploh nima. Na zunaj se kaže klerikalca. Da bi ga pa nikdo ne motil, pravi, da je samo zato^ klerikalec, da tnu ne škoduje dr. Šušteršič pri pošti, kjer ima veliko masla, in da se nagiblje k liberalcem, kakor je izjavil nekdo, ki je prosil zanj pri nekem naprednem listu. Tudi pravi, da mu pošiljajo klerikalci Mojškerca v hišo vohunit. Celo tako daleč je šel, da je dal pri zadnjih volitvah v trgovsko zbornico naprednjakom pooblastilo. Na drugi strani pa obljublja 1000 K in stav-bišče, če se postavi v Hrušici župna cerkev. Pa naj reče kdo, da ne vladajo na Kranjskem lepe razmere!
Vsled pomanjkanja šel v smrt. Bivši zlatarski pomočnik Josip Dilin-ger iz Gradca je izoil predvčerajšnjem popoldne precejšnjo dozo cijan-kalija. K sreči ga je zagledal v tre-notku poskušenega samomora neki stražnik, ki ga je prenesel na stražnico. Tam so Dilingerju dali takoj protistrup, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kot vzrok samomora sc navaja gmotno pomanjkanje.
Dvanajstletna hazardna igralca. Te dni sta zasledila orožnik Ritonja in občinski redar Vuko v stanovanju Lize Kogoj v Gaberjih pri Celju dvoje dvanajstletnih šolskih učencev Karola Kogoja in Alojzija Narata pri igranju hazardne igre »edenindvaj-sct«. Ko sta stražnika stopila v sobo, sta nadepolna dečka pobegnila. Omenjena fanta sta igrala vsak večer hazardne igre, pogosto tudi celo noč. Odkod sta dobila dečka denar za igro. bodo izvedele pristojne oblasti.
O	mladina, ti naš up!
Surovež. Franc Taber iz Loke
na Spodnjem Štajerskem živi v večnem prepiru s posestnikom Francem Jan to. Te dni Je šel z nožem oborožen mimo hiše poslednjega. Ker ni dobil svojega sovražnika, je izlil vso svojo jezo na Jantovega psa in ga je zabodel. Janta ceni svojega psa na 50 K. O celi zadevi bo govorilo še sodišče.
Veselega srca se usmrtil. V petek ponoči si je pognal krogljo v glavo brezposelni pekovski pomočnik Herman Kacijan iz Celovca. Ka-cijan je prej popival v neki gostilni in je bil prav dobre volje. Večkrat je sicer omenil svojim tovarišem, da se
od tam, grozno gledajo vanjo, in se jej približujejo. A po tleh sem se plazi nekaj, počasi, počasi . . .
»Spiš?« Saša ni mogla zdržati več. «A?« je zaklicala naglo in hlastno, ne da bi okrenila glavo in dobro vedoč, da teži zraven nje Poljka, in prepričana obenem, da to nikakor ni Poljka ... In njen glas se je v temi zdel njej sami nenavaden in tuj in slab.
»Ne. Sašenka,« je odgovorila Poljka tiho in turobno, in se je premaknila nekoliko. Njeni nevidni, mehki, kodrasti lasje so nalahko podrsali Saši po licu.
Sašo je neizmerno ganil ta nežni in slabi glas. Hitro se je obrnila naokrog in hkratu s celim svojim telesom začutila drugo mehko in toplo telo, toda videla ni ničesar razen iste vse oblivajoče, sinje-črne teme. In nenadoma sta dve nevidni, su-hotni in žareči roki podrsali po njenih prsih in previdno, boječe našli njen vrat in ga objeli.
»Sa-ašenka,« je tiho zašepetala Poljka. »zakaj smo me tako nesrečne? . , :« I'
In v temi jo zatrepetalo proseče, preplašeno ihtenje. Njeni lasje so božali Sašin vrat in solze so ji tiho močite prsa in srajco, a roke so se oklenile vratu in drgetale krčevito.
Saša le molčala in se ni premaknila;.
bo ustrelil, veadar so imeli vsi to za' šalo. Smrt je takoj nastopila. Vzrok samomora je neznan.
Kap ga je zadela v gostilni. Brezposelni pekovski pomočnik Ivan Lindi iz Celovca je preteklo noč popival v neki gostilni. Naenkrat se je zgrudil s stola na tla. Zadela ga je kap. Ker se njegovo stanje ni hotelo prav nič zboljšati, so ga odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Nesreča pri delu. Predvčerajšnjem okrog poldne je spravljajo več delavcev v Eggenbergu sode z vinom v klet. Naenkrat se je zvalil velik sod z vsebino 240 litrov na kletarja Antona Rozmana. Sod ga je seveda podrl na tla in mu je odtrgal popolnoma desno nogo od života. Težko ranjenega Rozmana so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Samomorilen poizkus dekle.
Predvčerajšnjem si je hotela neka 191etna dekla iz Gradca vzeti življenje s tem, da je šla na neko dimnikarsko lestvo in se je vrgla raz njo z višine par metrov. Pri tem se je poškodovala na levi nogi. Poklicali so takoj zdravnika, ki je mlado samomorilko obvezal in jo potem pustil v domači oskrbi.
Aretacija goljufa. Policija je aretirala 241etnega brezposelnega trgovskega pomočnika Franca Bediča iz Osilnice, ki je izvabil od nekega graškega trgovca obleko v skupni ceni 155 K. Bediča so dali pod ključ.
Justičen umor. Veliko senzacijo je zbudil te dni justičen umor pred sodiščem v Marmarosu - Szigetu. Pred nekaj teti je bil na sumu Abraham Hus, da je umoril nekega trgovca. Sodišče je obsodilo Husa na smrt in ga tudi obesilo. Te dni pa je neki orožnik izpovedal na smrtni postelji, da je bil morilec neki Mihalski, ki je skril oropani denar v Husovo stanovanje.
Vlom v vojašnico. V vojašnico infanterijskega polka v Steinaman-gerju je bilo predvčerjšnjem ponoči vlomljeno. Vlomilci so oropali vojaško blagajno za 25.000 K. Od tam so šli tatovi v konjeniško vojašnico, vlomili so tudi tam v blagajno in so odnesli iz nje 1800 K.
Predrzni pocestni roparji. Nenavadno predrzen rop se jc izvršil te dni v eni izmed najobljudenejših cest v Palermu. Trgovka Marija Laquan-tini se je peljala proti železnični postaji, kjer je hotela stopiti v vlak. Pri sebi je imela majhen kovček, v katerem je bilo več dragocenosti v znesku 20.000 lir. Naenkrat je obstopilo voz pet roparjev, ki so napadli s pomočjo izvoščka mlado damo in njeno spremljevalko. Pobrali so ji ves denar in so se v nekem drugem vozu odpeljali hitro naprej. Policija sicer pridno zasleduje roparje, vendar doslej še brezuspešno.
Samomori na Dunaju v letu 1912. Neka, iz policijskih virov prihajajoča vest, poroča, da je leta 1912 na Dunaju prostovoljno zapustilo to dolino solz 1558 oseb, izmed katerih je 931 mož in 627 žen in deklic. V letu 1911 je bilo na Dunaju 1460 samomorov. Grozne številke iz črne kronike življenja!
Svoje starše umoril. Kakor se iz Karlsburga poroča, je sin tamoš-njega madjarskega posestnika Ro-zorja umoril svojega očeta in mater. Nečloveškega sina je policija aretirala in ga izročila sodišču.
Rodbinska tragedija. Nenavadno veliko senzacijo je zbudila v New-Vorku te dni rodbinska tragedija dveh zakonskih. Bogati bankir in borzni mož Edeys, ki se jo hotel ločiti s svojo ženo, da bi se poročil z ženo svojega prijatelja, ki pa je zo-
»Boljše bi bilo, ako bi pomrle, kakor ... ali še boljše, ako bi takrat, ko srno bile še majhne . . . Jaz sem bila tako bolna, ko sem še hodila v gimnazijo ... na vnetju pljuč ... in sem bila zelo vesela, da sem ozdravela ... in so se mi lasje pričeli kodrati... Boljše bi bilo, ako bi takrat umrla! . . .«
Saša je še vedno molčala, a vsaka beseda Poljkina se je pričela odzivati v njeni notranjosti, kot da je vse to ona sama pripovedovala in jokala zraven.
»Ah, kaj smo me zdaj?« je vzdihoval in tožil dalje plakajoči glasek, tako samoten in zapuščen sredi teme. »Danes se je obesila Ljubka, a Zinko so vzeli v bolnišnico; pravijo, da ji gnije nos . , . ah, čedna in dobra je bila Zinka ... In kakor da se mora zgoditi tako . . . tako bomo ostale tudi me . . . nihče ne pride, nihče nas ne reši, da bi se tudi z nami . . . ne . . .«
»A... kaj pa hočeš... Ha!...« je naenkrat zlobno, tresoč se vsa, zamrmrala Saša.
»Tudi nas odpeljejo tja . . . Nikomur ni mar za nas... Za vse se brigajo, za vse ljudi skrbe . . . tam, in vse ... a me smo kakor proklete, A zakaj?«
»Tako je pač,« Je izpregovorila Saša skozi zobe in se obrnila, dasi m mogla ničesar, (videti v temi.
Novo došla
lamsla lailinsla lasala Jaražlif
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni „Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
gar- Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi
Stefan Mikolič.
pet zahteval 30.000 dolarjev, da bi vzel ločeno ženo svojega prijatelja, je pred kratkim ustrelil svojo ženo, nato pa si je pognal še sam krogljo v glavo. Ko je prišla dvanajstletna Edeysova hči v sobo svojih staršev, je našla že oba mrtva.
, Obsojeni advokat. Deželno sodišče v Draždanih je obsodilo te dni tamošnjega advokata dr. Falka zaradi poneverjenja denarja na osemnajst mesecev težke ječe.
C
Pevsko društvo »Svoboda« v
Idriji priredi danes v nedeljo zabaven večer pri »Črnem orlu». Petje, »Čitalnica pri branjevki«, ples. Vstopnina 50 vinarjev.
1	larodna čitalnica v Novem mestu ima svoj redni občni zbor dne 11. januarja 1913 ob 8. uri zvečer v svojih prostorih. Dnevni red: Letna poročila funkcionarjev in volitev novega odbora.
Narodna Čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo dne 26. januarja 1913 zvečer v veliki dvorani hotela Tra-bcsinger v Celovcu veliko predpustno veselico, združeno z vojaškim koncertom in plesom. Pri veselici svira godba c. i. kr. 17. pešpolka v Celovcu. Prosi se vse Slovenče in Slovenke, da v kolikor mogoče velikem številu posetijo našo prireditev in pokažejo, da čutijo z nami.
Ljubljana.
— Zastopnik učiteljstva v c. kr. deželnem šolskem svetu. V smislu § 38. in 39. novega zakona o šolskem nadzorstvu mora biti vzet zastopnik učiteljstva iz stanu vad-niških ljudsko- in meščanskošolskih učiteljev in sicer ga imenuje naučni minister na podstavi ternopredloga, ki ga poda deželni odbor. Kranjski deželni odbor je predlagal ta-le ter-nopredlog: Adolf Sadar, učitelj na TI. meštni šoli; Janko Grad, nadučitelj v Košani in Janko Polak, nadučitelj v Št. Vidu na Dolenjskem. Vsi trije so slomškarji; prvi že, kar ie učitelj, zadnja dva sta pa uskoka, a literarno delavna, dočim je Adolf S. neznaten in slab učitelj, pač pa strasten klerikalec in intimen prijatelj Janko Nepomuka Jegliča. Na to mesto je špekuliral J. N. Jeglič, a ker je njegota zvezda otemnela, je predlagal deželnemu odboru svojega prijatelja Adolfa, ki bi se mu, če bi Jegličeva zvezda zopet zasvetila, tudi umaknil s tega častnega mesta. Torej Praprotnik - Pezdič -Černivčev naslednik	v dež. šol.
isvetu, bo pedagoška	ničla Adolf
Sadar! To ni zapostavljanje, to je očitno norčevanje iz ljudskega šolstva in učiteljstva! Kam plovetno?!
— Z magistrata. Ker je s 1. t. til. stopil magistratih ravnatelj gosp. Ivan Sešek v pokoj, je prevzel začasno obrtni referat	gosp. dr. J.
Bcrcč, mag. koncipist.	Obrtni refe-
rent ima odslej svojo pisarno v II. nadstropju Galletove hiše. Agende magistratnega ravnatelja je prevzel mag. svetnik dr. MiLjutin Zarnik, ki v odsotnosti župana zastopa tudi župana. Šolski referent g. mag. svetnik E. Lah ima sedaj svojo pisarno sr, l. nadstr. Galletove hiše.
— Magistratih ravnatelj v p. gosp. Iv. Šešek se je v petek poslovil od magistratnih uradnikov, včeraj pa so se od njega poslovili ma-gistratni uradniki s častnim večerom v hotelu »Tivoli«.
— G. Janko Ravnik, najmlajši slovenski skladatelj in pianist, je bil več let gojenec naše Glasbene Ma-Jtice, kjer je bil v šoli gospe Vide Talichove. Pred dvema letoma je bil korepetitor pri slovenskem gledališču, odkoder je odšel na konservatorij v Prago.
— No, no. Nemci ljubljanski, to se pravi: kazinska posadka ljubljanskih nacionalcev, se v »šuftenblat-til« »Deutsche Stimmen aus Krain jtoid Kiistenland« hvalijo, da so oni sprožili modri predlog, da se naj biesto proračuna sklene sedaj trimesečen provizorij. Ta trditev in samohvala pa ste zelo smešni,, ker se le ta ideja rodila in sprožila pri obč. svetnikih izmed večine in je g.
1	ammer le slučajno predlog stavil.
nie v prid slovenski umetnosti. V petek je imel loterijski odsek odbora Sploš. ženskega £«stva sejo, ki sta Se je udeležila zastopnika umetnikov. Sprejel v® le igralni načrt in sestavil prora
I	'l- Slik in kipov, ki bodo dobitki, feL * 1o dosle< 13°- Vsi umetniki pa e se vedno niso odzvali. Srečke so
skoraj dotiskane in se začne z razpečavanjem tekom enega tedna. Upravne posle loterijskega odseka izvršuje gosp. mag. knjigovodski oficijal Rajko Boltavzar, c. kr. finančno ravnateljstvo pa zastopa gospod finančni svetnik Pavel Jerovec.
— Obolel je gospod akademič-ni slikar Peter Žmitek, učitelj risanja na višji realki, ter se zdravi v »Leoninu«. Gospod Žmitek je že dalje časa bolehal na vnetju kosti v desnem boku. Ker se mu je stanje poslabšalo, se je zatekel v bolnico, kjer ga zdravi g. vladni svetnik dr. Šlajmer. Nadejati se je. da se naš marljivi in simpatični umetnik kmalu vrne docela zdrav v svoj poklic.
— Izobrazba Čukov na Ježici. Slučajno sem šel nekega večera iz Savelj. Ko sem prišel ravno na most nad železnico, zaslišim naenkrat divje kričanje, podobno pijanim pretepajočim se ponočnjakom . Obstal sem in iskal varnega zavetja pred podivjano tolpo, če bi se prignala čez most. Tu pride mimo neka ženska. Brž jo povprašam, kje se pretepajo. Čujte in strmite, kaj mi je odgovorila! V »Društvenem domu« telovadijo Orli vsaki teden dvakrat, pa je vsako pot tako kričanje. Vprašal sem še ženo, če je varno iti mimo. Rekla mi je, da ne ve. Nato sem se poslovil od nje in sem šel z veliko opreznostjo naprej. Tu sem zaslišal ostudne kletve in kvantanje. Vsak si lahko misli potem sodbo o teh divjakih. Čudil sem se, da pustijo starši svoje sinove v to sprijeno gnezdo čukov. Lahko si predstavljate njih izobrazbo. — Na Novega leta dan proti večeru sta sc peljala s kolesi dva čuka mimo tega gnezda. Tu se pridrvi kakih pet čukov iz gnezda. Človek bi pričakoval od župnika tako priporočenih orlov, saj »dober večer« in če že ne tega, saj prosto in nemoteno pot. Ampak motil bi sc. Ti smrkovci so ju začeli izzivati in za njima osle kazati. Imena teh izobražencev-orlov so na razpolago. Svetujemo vam, stariši, ne pustite svojih sinov k čukom, če nočete. da bi bili zopet posavski fantje taki razbojniki kot pred 10. ali 15. leti.
— Nesreča. Pri razstreljevanju struge Ljubljanice pri Zaloški cesti se je včeraj ob 3. uri pripetila nesreča. Pri razstrelitvi je priletel namreč kamen čez streho Hribarjeve tovarne pletenin na cesto in ranil nekega pasanta na glavi.
— Kam danes? Vsi, ki si žele vesele zabave, naj se oglasijo danes na Dolenjski cesti pri Putrihu, kjer je domača plesna veselica. Začetek ob 4. uri popoldne. — Na Glince, prijatelj, danes v restavracijo »Amerika«, kjer bo otvoritev novega salona in plesni venček. Začetek ob
4. popoldne. Dobra jed in pijača.
— Društvo zdravnikov je na svojem zborovanju dne 29. decembra 1912 sklenilo, prirediti v drugi polovici januarija zborovanje, na katerem bodo slovenski zdravniki, ki so bili na balkanskem bojišču, poročali o svojih vojno-kirurgičnih izkušnjah, o upravi bolnišnic in o poslovanju srbske in bolgarske vojne sanitete. Da se omogoči udeležba čim večjemu številu članov, se je sklenilo, prirediti to zborovanje ob enem z letnim občnim zborom društva.
— Odbor telovadnega društva Sokol II. v Ljubljani je sklenil, v svoji zadnji seji obnoviti telovadbo članic ter poživlja cenjene gospodične iz okrožja Sokola II da se blagovolijo pismeno ali dne 6. januarja t. 1.
•?« Ti i ”re P°P°ldne ustmeno pri-aviti pri bratu podstarosti Jos. Miklavcu, Opekarska cesta št. 17. Prosi se navesti natančni naslov. — Odbor Sokola II.
— Med najprijetnejše prireditve letošnjega predn"«tn bode gotovo šteti veselica društva nižjih mestnih uslužbencev, ki se vrši v nedeljo dne
5. t'. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Pomnoženi veselični odbor poskrbel je v vsakem oziru, da ne bode nikdo nepotolažen odšel z veselice. Vsakdo se bode lahko neprisMjeno zabaval, saj prireditev se vrši v geslu: »svoji med svojimi« in ne bo ne duha ne sluha o kaki napetosti. Preskrbljena je izborna godba za ples; slušni bodeš umetniško Izvajane, najnovejše slovanske osobito jugoslovanske skladbe; odličen pevski zbor te bode kratkočasil med odmori in znani g. Šteplc skrbel bode za tvoj telesni blagor ob zmernih cenah, kakor zna le on, saj je obljubil, da se tako imenitna kapljica še ni pila v »Mestnem domu«, kakoršna se bo na
tej prireditvi. Komur je torej do res domače, neprisiljene zabave in pravega razvedrila, pridi v nedeljo zvečer v »Mestni dom«.
— Veselica nižjih mestnih uslužbencev, ki bo v nedeljo 5. t. m. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma, obeta mnogo raznolične zabave. Vslcd priprav, ki so stale mnogo truda se je pri pošiljanju vabil koga pomotoma prezrlo, zato je povabljen vsakdo, ki se hoče prijetno zabavati.
— 145 prijateljski sestanek članov društva slov. trg. sotrudnikov, se vrši dne 6. prosinca t. 1. v salonu restavracije »Matjan Perles«. Odbor vabi vse gg. tovariše, da se tega važnega sestanka, polnoštevilno udeleže.
— Predpustni zabavni večer
gospodarskega, naprednega društva za šentjakobski okraj bi imel biti danes zvečer, pa je preložen na nc-dolčen čas, ker ni bilo mogoče dobiti nobene godbe.
Loterijske številke. Dunaj: 19, 71. 22, 39, 25.
— »Kinematograf Ideal«. Včeraj se je nadaljevala senzacijska drama »Ženska brez srca«. Ta drama ic še danes in jutri na vsporedu.
—	V torek sijajna francoska veseloigra Dama iz Maksima.
Trst.
Tržaška slovenska politika. Do
danes je stalo politično društvo »Edinost« na stališču, da je nujno potrebno, da so združeni vsi narodno čuteči tržaški Slovenci brez razlike mišljenja v močni enoti. Zato pa so se sprejemali do danes za člane političnega društva »Edinost« vsi, ki so priznali, da so narodni, bodisi da so bili klerikalnega ali pa liberalnega mišljenja. Kakor je bilo do danes, tako je še in bo — kakor se vidi — tudi zanapnej. Svoje stališče, oziroma program, je motivirala »Edinost« vselej s tem, da ne sme priti do ločitve duhov, ker bi začelo v tem slučaju tržaško Slovenstvo propadati. Stoječa na tej podlagi, je vsakokrat, kadar se je začelo kako gibanje v napredni smeri, nastopila ostro proti takemu gibanju, češ, »bog varuj kaj takega, potem smo razkosani in nasprotniki nas lahko izpodrinejo! Biti moramo edini, enakih misli, kajti le v edinosti je moč.« Mi smo pa že neštetokrat povedali, da je koristno, če pride do ločitve duhov — recimo v verskem in socijal-nem oziru. Saj bi moralo biti povsod tako. Oni, ki so enakega verskega naziranja, kakor tudi oni, ki se nahajajo, kar se tiče socijalnosti na istem stališču in so pri tem tudi narodni, bodo čisto gotovo, kadar se gre za eminentno narodno korist, kadar se gre za interese, tičoče se celega naroda, stremili po skupnem nastopu; kdor pa ni naroden, ta pa je bil že od nekdaj velika ovira in ž njim se ne pusti doseči ničesar. Tako smo mi razlagali že od nekdaj besedico edinost in slogo. Toda — vse zaman; »do razdora ne sme priti!« Saj bi to ne bil nikakšen razdor, ampak bi bilo to velike narodne koristi; delalo bi se v tem slučaju ra obeli straneh, medtem, ko se de.a sedaj samo na eni. Čudimo se pa političnemu društvu »Edinosti«, da je ono vedno samo takrat nastopilo proti novemu gibanju, kadar se je vršilo gibanje v napredni smeri. Pričelo se je že pred leti narodno-soGjalno gibanje; posebno pa je izbruhnilo letošnje leto. In proti temu gibanju je »Edinost« nastopila. Toda, proti klerikalnemu gibanju pa ne nastopa »Edinost«, dasiravno je že v polnem teku in izbruhne v polni meri bržkone v najkrajšem času. Mi smo že opozarjali na to nevarnost, ampak »Edinost« se za to prav nič ne zmeni, kakor da bi jej bilo to popolnoma prav, kakor da bi simpatizirala s tem klerikalnim gibanjem. Čudno se nam je zdelo zadnjič, ko so imeli klerikalci — da govorimo odkritosrčno —- dva velika shoda v Trstu, o katerih so pisali v »Slovencu« samo par vrstic, med tem, ko je njihova navada, da pišejo o takih manifestacijah senzacionalno. To ravno dokazuje, da hočejo prikrivati svoje namene in izbruhniti takrat, kadar bodo dobro pripravljeni. To bodo tudi napravili, o tem smo lahko prepričani — saj dr. Krek samo s tem namenom prihaja v Trst. Čudno je vsekakor to, da nastopa »Edinost« samo proti naprednemu narodno-socijalnemu gibanju, med
tem ko pusti klerikalce pri miru in jim daje potuho pri tem. Po mnenju »Edinosti« bi bila torej klerikalna
stranka v Trstu koristnejša, kakor pa narodno-socijalna. Umevno, da so konservativci bolj naklonjeni takemu nazadnjaškemu gibanju, kakor pa revolucionarnemu, strogo naprednemu ... S temi vrsticami smo hoteli samo pokazati, kakšna je naša tržaška slovenska politika, politika edinosti in sloge. Na vsak način pa že vnaprej lahko trdimo, da se bo obrnilo na bolje, če ne sedaj, pa enkrat pozneje. Treba je vendar poprej izobraziti ljudstvo v nar. soc. duhu, treba je slov. ljudstvo seznaniti z narodnim socializmom. Če so se voditelji političnega društva »Edinosti« že neštetokrat izrazili na shodih, da bi bili za socialno demokracijo, če bi bila narodna in ne internacionalna, potemtakem bi se mi lahko v toliko naslanjali na njihove besede, da narodnemu socialnemu gibanju, če že nočejo biti njegovi pristaši, vsaj ne bi nasprotovali in mu metali kamenje nasproti. Izgovorov pri tem nimajo. Ker soc. stranka je strogo narodna in tudi strogo socijalna, ona ima narodni in socijalni program, med tem ko »Edinost« nima ne narodnega ne socijalnega — ona je brez programa. Če hočemo mi v Trstu napredovati
—	in tudi drugod — moramo imeti močne narodno socijalne, politične, zadružne, strokovne in kulturne organizacije — seveda tudi mladinske in ženske. Imeti moramo pred seboj jasen cilj, znati moramo natančno, kaj hočemo, kam gremo . . . Lokalni torej ne smemo biti, ampak moramo gledati na to, da se podobne ideje razprostrejo po vseh jugoslovanskih pokrajinah, kajti le v tem leži naša rešitev, rešitev Jugoslovanov. Kaj mari na Češkem ne napredujejo? Češki narod je zelo kulturen, zato so se tam nar. soc. ideje hitro ukoreninile. Češki narod bi brez Nar. soc. stranke ne napredoval tako hitro, ker bi se v tem slučaju širila mednarodna soc. demokracija, ki sedaj na Češkem propada na vsej črti, ker vse drvi za Nar. soc. stranko in tudi avtonomistična soc. demokracija (takozvana senaratistična) je produkt, oziroma sad Nar. soc. stranke. Tudi pri nas na jugu se bode začelo enako gibanje, tudi mi se bodemo razvijali v isti smeri, kakor pa Čehi, tako v narodnem, kakor v so-cijalnem pogledu. Le na ta način se bomo lahko uspešno razvijali, zlasti pa bojevali proti internacijonalizmu, ki postaja za nas vedno škodljivejši.
Silvestrov večer smo praznovali tudi v Trstu na več krajih. Skoraj vsako društvo ga je priredilo. Bilo je povsod precej navdušenja, saj se je o polnoči razlegal glas:	srečno
novo leto! Marsikateri se ga je ob tej priliki tudi nalezel ter tako prekoračil brezno med starim in novim letom. Drugače je bilo vse na svojem mestu.
Slovensko gledališče v Trstu.
Danes popoldne opera »Nikola Šubic Zrinjski«. Na 12. t. m. nastopi v tej operi član zagrebačkega gledališča.
Mandolinistlčna skupina »Viktor Partna« vabi na plesne vaje, katere priredi danes v nedeljo 5. januarja v prostorih otroškega vrtca pri sv. Jakobu (stara policija) zjutraj od 10. do 12. predpoldne in popoldan od 5. do 11. zvečer. Pri plesu krasna zabava in šaljiva pošta. Svira mandolini-stična skupina »Viktor Parma«.
Mlada mati umorila svojega otroka.
T r s t, 3. januarja 1913.
Vso javnost je pretresla vest, ki je prišla danes zjutraj iz starega mesta. Mlada mati je usmrtila v jutranjih urah današnjega dne svojega komaj 4 in pol mesece starega sinčka, ki ga je strastno ljubila, tako da jej brez njega skoraj ni bilo mogoče prestajati; zmračil se jej je namreč um in v blaznosti je storila to grozno dejanje.
321etni blagajnik tvrdke Singer & comp. v Trstu, Feliks Bellehi, se je poročil ž njo pred štirimi leti. Ona se nahaja v 24. letu in se imenuje Speranca, rojena Mustachi. Ves čas, odkar sta bila poročena, sta živela v najboljšem spoiazumu, v sreči in ljubezni. Zlasti pa se je povečala sreča pred 4 in pol meseci, ko se je rodil sinček, ki so mu dali ime Abraham. Oba sta sinčka silno ljubila, zlasti pa mlada mati. ki je hrepenela po sadu zveste ljubezni, odkar je bila poročena. Ta sreča pa je trajala samo do včerajšnjega večera. Vče-
raj zvečer sta se podala, kakor po navadi, k počitku. Moralo je biti tako okoli 3. ure zjutraj, ko je žena nenadoma zbudila svojega soproga in mu naznanila, da je Abraham bolan. Mož je v začetku začudeno gledal ženo, ki je klečala na postelji z nabrušenim brivskim nožem v roki. Zavedel se je Šele takrat, ko se je ozrl na sinčka, ki je ležal v krvi na svojem prostoru s prerezanim vratom. Rana je bila tako velika, da se je glavica samo še malo držala telesca. V obupu je zakričal mož na ženo, ki je v svoji blaznosti takoj povesila oči ter gledala na tla. Zaman je došel po tem dogodku zdravnik na lice mesta. Dospela je tudi sodnijska komisija, ki je odredila, da se bo nesrečnico zdravniško preiskalo. Morda pa se je pojavila blaznost samo za en hip in se bo zopet zavedla. V tem slučaju bi bila njena bolest pač taka, da bi se morala vreči bodisi v smrt ali pa bi se jej ponovno zmračilo in sicer za vedno. To je v resnici silno žalostna tragedija. Tako je hipoma uničena sreča dveh bitij, ki sta živeli štiri leta v sreči in zadovoljstvu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA NAPREDNIH UČITELJEV
Litija, 4. januarja. Pri današnji volitvi v okrajni šolski svet litijski je na vsej črti sijajno zmagala lisi a naprednih kandidatov. Izvoljena sta bila z veliko večino nadučitelj Zajc iz Vel. Gabra in nadučitelj Andol-šek iz Litije, namestnikom pa napredna kandidata nadučitelj Levstik in nadučitelj Kozjak v Zagorju. Slomškarija je kljub silni agitaciji sramotno propadla. Slava zavednim učiteljem!
Pomorska bitka pred Dardanelami. Mirovna konferenca — zopet odgodena. Kabinet Kiainil paše pred padcem.
POMORSKA BITKA PRED DARDANELAMI.
Atene, 4. januarja. (Uradno.) Danes ob 7.30 zjutraj so štiri turške križarke s tremi torpedovkami zapustile Dardanele. Med grškim In turškim brodovjem se je vnela na mestu bitka. Podrobnosti o izidu še niso znane. Na turški strani sta se bitke udeležili tudi križarki »Hatnl-dle« In »Mehidie« in oklopnica Tor-gut Šefket Reis.
Carigrad, 4. januarja. Turško brodovje je danes zjutraj zapustilo Dardanele In je že več ur v bitki z grškim brodovjem. Izid je še neznan.
MIROVNA KONFERENCA. TURŠKI MINISTRSKI SVET, g
Carigrad, 4. januarija. Ministrski svet je na svoji ■ seji sklenil, da morajo turški delegati vztrajati pri svojih dosedanjih zahtevah glede Drinopolja in Egejskih otokov. Vsak čas je pričakovati, da se pogajanja razbijejo.
Carigrad, 4. januarja. Ministri so istočasno zapustili posvetovalno dvorano. Veliki vezir Klamil paša je takoj po seji odšel domov, ker ima baje influenco. V Carigradu se razširjajo vesti, da je Klahill paša že podal svojo demisljo.
London, 4. januarja. »Reuter Bureau« poroča: Današnja seja mirovne konference, katero so pričakovali povsod s tako napetostjo, je bila odpovedana. V zadnjem trenot-ku je namreč Rešld paša prišel k srbskemu delegatu Novakoviču, ki bi imel danes predsedstvo, in ga zaprosil. naj se današnja seja odgodi na jutri popoldne, da dobi med tem nove instrukcije iz Carigrada.
Petrograd, 4. januarja. Z Carigrada se poroča, da je del Kiamilovega kabineta zato, da Turčija z ozirom na velako nevarnost, v kateri se nahaja, popusti , tudi v vprašanju Drinopolja. Kiamil paša upa, da se mu bo posrečilo pridobiti velevlasti zaf posredovanje, da odvrne od sebe o« dium. Njegova pozicija Je namreč silno omajana.
Kupujte in naročajte „DAN
. -v .
POSLANIŠKA REUNIJA.
Los?«fon, 4. jauarja. Poslaniška konferenca sc jc vršila danes pod predsedstvom Greyja in jc trajala poldrugo nro. O razpravah in sklepih ni bil izdan noben komunike.
SKUPNI AVSTRIJSKI MINISTRSKI SVET. NOVI DRFADNOUGHTI
Dunaj, 4. januarja. Danes se jc vršila pod predsedstvom grofa Berehtolda seja skupnega ministrskega sveta. Razpravljalo se je o pokritju izvanrednih stroškov, ki so nastali vsled evropske situacije. Vojni minister je podal podrobno poročilo o teh izdatkih.
Dunaj, 4. januarja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo mornariško poveljstvo še to spomlad zahtevalo nove kredite za mornariške dobave. Grof Montecucculi hoče imeti zopet tri nove dreadnoughte, ki bodo stali 120 milijonov kron.
«
ČEMU SE TURČIJA UPIRA.
Pariz. 4. januarja, »Temps« poroča, da v zadnjem času Avstrija in Nemčija silno podpirata Turčijo, vsled česar je Turčija tudi tako nepopustljiva proti balkanskim državam.
RUSKO - AVSTRIJSKA POGAJANJA.
London, 4, januarja. Iz diploma-tičnih londonskih krogov se poroča, da jc malo upanja, da bi imela rusko-avstrijska pogajanja glede demobilizacije kake vspehe. Odnošaji med Rusijo in Avstrijo so še vedno zelo napeti.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
London, 4. januarja. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da Turčija še vedno upa, da pride med Bolgari in Rumuni do ostrega konflikta, vsled česar tudi vstraja na svojem stališču glede Drinopolja in Egejskih otokov. Nasprotno bolgarski delegati izjavljajo, da so trdno prepričani, da se Rumunska v tem trenotku ne bo preveč spozabila. Vrh tega tudi velevlasti apelirajo na Rumunsko in Ji nasvetujejo, naj s Svojimi zahtevami počaka toliko časa da bo podpisana mirovna pogodba.
Ozirajte se na tvrane, oglašajo v »Dnevu*.
ki
Najfinejši ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „l]NI0N“.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk -'Učiteljske tiskarne«.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Izjava.
Ker se trosijo po mestu laž njive vesti, da nisem jaz, kakor moj sin izučen zlatarskega obrta, izjavljam. da sva oba postavno izučena zlatarske obrti ter poudarjam, da je sedaj moja trgovina najstarejša na Kranjskem v zlatarski stroki.
Kdor se pa za naju toliko zanima, naj se prepriča pri kovinski zadrugi, na magistratu ali si pa pri nama lahko ogleda učna spričevala.
Proti vsakomur, ki bi raztrosal take laži še nadalje, postopala bodeva sodnim potom.
Ljubljana, dne 4. januarja 1913.
Lud. Černe st. Lud. Černe ml.
Krojaštvo
Ivan Kersnič
\ Ljubljani
Sv. Petra cesta 32, L nad.
(poleg kavarne ,.Avstrija")
najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Gumi.
Dva kosa gumi-vzorca in knjižico »Svobodna ljubav" dobite, če pošljete 60 vin. v znamkah.
A. M. Ohsman, Rogaška Slatina, Štajersko.
Dobro znana oseba
ki je našla zlato zapestnico s priveskom, se opominja, da jo nemudoma vrne na mestni magistrat, ako ne mara imeti kake sitnosti.
Opazovalec.
se je zatekla. — Najditelj se prosi, jo od ati v Škofji ulict št. 12.
Mali oglasi.
Lepa meblovana mesečna soba
z uporabo kopalnice se takoj odda v Bethovnovi ulici P, 1. nadstr., levo.
Modna trgovina
P. Magdič, Ljubljana,
išče veščo
prodajalko
xa damski oddelek.
Reflektira se samo na prvovrstno moč. Pismene ponudbe s fotografijo pos ati takoj. — Išče se tudi
= učenka =
za damski oddelek z boljšo naobrazbo.
! Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, : v Prešernovi ulici :
pod tovarniško ceno.
Cenjenim gostom naznanjata, da priredita danes cLune 5. t. xx\-
domaco plesno
veselico
:: Vstop prost. :: Začetek ob 5. uri popoldne.
Za obilen obisk se priporočata
Anion in Jerica Putrih.
d) Plošče preje K 4•—, sedaj samo K 1*95. ></> Velikanska zaloga O gramofonov!
*5- Zahtevajte cenike.
r q
25 cm velike, dvo- Ki stranske, priznano fj, — najboljših znamk M ^ prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
ca
'UT o »—■ Cti CD » — as
mmmm
O
O?
GL
>C0
Ctt
S
43
a>
co
o
Gl,
„Lik»r M«dicin*L-
rrrw3™v»fr«tj!t'
lovro Šebenik,S\a^a
pri Ijubljani
""O
O
CO
CD
a>
T3
O
SL
MU ■
*Hh
s
v
■M «
X
CD
.“"S
D3
Mlado, staro,
Vsak pove:
Ta pa je i.a mel
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav želod’c Imam!
Varujte se
ponaredb 1
Pristni „F L O RIA N“ se dobi edino od Rastlinske dlstelacije ..FLORIAN“ v Ljubljani.
Vsakovrstno
KURIVO.
Mehka in trda dtrva
cela in razžagana.
Ret or tn o oglje. Trboveljski kosovnik
K 2 80- 3-40 za 100 kg.
Trbovljski kockovnik.
K 2-66-3 20 za 100 kg.
Velenjski briketi.
edina štedilna kurjava za iVidld peč. K1 40-1 '60 za 100 kom. prosto na dom postavljeno.
St. & C. Tauzher, Dunajska cesta štev. 47.
Telefon štev. 152.
?
Ceno posteljno perje!
Najboljši Češki nakupni vir!
S. Bonisch
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljSega 2’40 K; prima pol-__ belega 2-80K, telega 4 K; belega puha-
stega 510 K; velofinega snežuobolega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega fl K, 7 K, belega, finega 10 K; nnjfi-ncj&i prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema ^glavnicama, 80 cin dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim, puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K; pub 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 1C K; zglav-nice 3 K, 8 50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Široka 13 K, H‘70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5‘20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 em dolga, 116 cm široka 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko
zamenja ku tieugajajoce se vrne denar.
— Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
z eno sobo in kuhinjo za mesec maj t. 1. Kdo pove I. anončna pisarna.
A. Kje pa pustite prusiti svoje nože 'n škarje?
B. Pri gosp.lva«H Kraigherju. On je fin nmetni brusač.
Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago.
Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3.
Odda se:
Za februarjev termin 1913:
lep, velik lokal
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi .*. .•.	mesta.
Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripraven tudi za delavnico itd., even-tuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šupe) z velikim okolo ležečim prostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika : : : skladišča tudi na prostem. : : : Natančnejše se poizve:
v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“, nasproti glavne pošte.
Tvrrilr« Rilinn Sr Knsph liasl Priporoča svojo veliko zalogo glaze m razno-1 vrana umna nasui uasi. vrf*nih drilgih rokaviC) modno biago, partu-
.•	merijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje
■'M	~B	g	vseh • vrst prevlečenih gumbov, kakor tudi
^ «• Ig 11	lf*T vse potrebščine kline pasove, ravnodržalec
•	A*- d R-r V A. jtd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh vrst
rokavic. Moderna predtiskarija. — Postrežba
Ljubljana, Židovska ul. 5 !žay*“-
Vabilo
&-
I
domači plesni veselici
ki se vrši dne 5. januarja 1.1. v gostilniških prostorih pri Gašper Bolte-tu prej „Črnem medvedu*4, Rimska
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::	cesta	štev. 17.	££
Točil se bode pristni dolenjski cviček in dobile domače krvave in riževe klobase, ge-
Za mnogobrojni obisk se priporoča v. odličnim spoštovanjem
Vstop prost GAŠPER BOLTE, gostilničar in sodavičar. ^
Radi inventure
prodajani vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 »o pod lastno ceno.
„Angleško skladišče oblek“
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
%
v
Rez. !ond nad K 800.000.
8 k5S: LJublfanska kreditna banka v LJublSani
Stritarjeva ulica. štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od vloge po čistili
m