Poštnina plačana v gotovini Lelo XXII. NaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za l/i leta BO din, za lit leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v Ljubjanl TRGOVSKI UST Časopis za trgovino. industrilo Številka 14. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 22. Tea 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. m-KL Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranOt-nlcl v Ljubljani št. 11.S6& <_h rt vsak ponedeljek, sZfSfUI«? sred0 jj, petek Ljubljana, sreda f. februarja 1939 fon SZ posamezni 4'Sflk šefici številki din ■ Dolžnosti industriie V zadnji »Metalurgiji« je njen glavni urednik Zvonimir Martin-kovič načel zelo važno in tudi potrebno vprašanje, to je o dolžnostih, ki jih ima v resnici domača industrija. Pravi namreč, da ima industrija, ki hoče biti res domača, ne le pravice, temveč tudi dolžnosti, zlasti pa tudi do svojih lastnih stanovskih organizacij. Nato pravi: »Notorična resnica je, da imamo celo vrsto industrijskih podjetij, ki so domača samo po tem, da delajo v naši deželi in da imajo domače ime. Te industrije, z redkimi in častnimi izjemami, zelo pridno izkoriščajo vse pravice, ki pripadajo domačim podjetjem, izogibajo pa se vsem dolžnostim resnične domače industrije. Še pred tremi, štirimi leti smo imeli celo takšne »domače« industrije, ki so odkrito frondirale proti državi in ki niso pokazale niti najmanjšo voljo, da bi se prilagodile kolektivnim interesom države, njenega gospodarstva in državne obrambe. Za te industrije je bilo popolnoma zadosti, da je v upravnem odboru take »domače« družbe . t, . i, n ,,. »' <«, čigar dolžnost je bila, da tu pa tam poudari »domači« značaj te psevdo-doinače industrije. Nismo mi edini, ki smo konsta-tirali, da imamo domačo in »domačo« industrijo, industrialce in »industrialce«. O tem se je govorilo tudi že na samih skupščinah industrialcev... Te »domače« industrije in te »industrialce« ne zanima v Jugoslaviji nič, kar ni v zvezi z njih profitom — in za kar ni zakonskih sankcij. Za nje ne obstoji nič drugega ko lastno podjetje, ki ga edino ljubijo, ter država, katere se bolj ali manj boje. Državne in narodne potrebe, bodočnost zemlje, načrtno gospodarstvo, dviganje splošnega blagostanja v državi — vse to so stvari, za katere se ta »domača« industrija ne zanima. Slabi vzgled teh »industrialcev« je slabo vplival tudi na druge, da imajo smisel le za svoje posle, prav nobenega smisla pa za stanovska in poklicna vprašanja ...« Vsi vemo, da so te besede globoko utemeljene in da je velik del vsega našega gospodarskega mrtvila nastal zaradi tega, ker pozabljajo nekatera velika podjetja na dolžnosti, ki jih imajo do celote. Ne smemo dopuščati, da bi se kdor koli tem dolžnostim izogibal, ker se nihče ne more pogrešati pri delu za dvig našega gospodarstva in našega kulturnega ter socialnega stanja. Narodni, kulturni in socialni davek ni samo privilegij nekaterih, res domačih podjetij, temveč velja ta davek za vse, ki imajo dobiček od svojega poslovanja na naši zemlji. Že celo pa se tej dolžnosti ne bi smela izogniti največja podjetja, to so ravno ona podjetja, ki največ zaslužijo na naših tleh. Pa še neko drugo dolžnost velikih podjetij je treba poudariti. Izkušnje so dokazale, da se morajo vsi gospodarski stanovi solidarno boriti za zboljšanje uprave in za večji vpliv gospodarskih stanov v javnem življenju. Ne gre, da bi v tem prizadevanju samo eni delali in samo eni žrtvovali denar, drugi pa le komodno uživali to, kar jim drugi pribore. Solidarnost gospodarskih stanov je nujno potrebna, ker le z medsebojnim podpiranjem si morejo gospodarski stanovi priboriti vpliv v državni politiki. Samo s solidarnostjo si morejo gospodarski stanovi ustvariti močno javno in čisto njihovo glasilo, samo s solidarnostjo bodo močne in vplivne tudi njih stanovske organizacije. Pravilno pojmovana solidarnost gospodarskih stanov pa zahteva, da vsak stan spoštuje pravice drugega in da se ravnajo po znanem pregovoru: živeti, a pustiti tudi drugim živeti! Zato je potrebno, da ostane vsakdo pri svojem poslu. Mi se dosledno in z vso odločnostjo borimo za pravice industri- je, ker se zavedamo, da je zlasti za pasivne pokrajine, kakršna je Slovenija, industrializacija dežele skoraj edina rešitev. Če pa se borimo za interese industrije, se seveda ne borimo zaradi interesov tega ali onega podjetnika, temveč iz splošnih gospodarskih razlogov. Zato pa smatramo tudi za potrebno, da opozorimo tudi na dolžnosti industrije in ne le na njene pravice. To pa tudi zato, ker vemo, da bo industrija, ki v polni meri izvršuje svoje dolžnosti do naroda in države, imela vse drugačen ugled kakor industrija, ki teh dolžnosti ne izvršuje. Z izvrševanjem teh dolžnosti bo tudi najlaže premagana vsaka aniinoznost proti industriji, vsi pa vemo, da je bilo te animoznosti mnogo in da je bila eden glavnih povzročiteljev vseh industriji škodljivih ukrepov. Vsako industrijsko podjetje dela le sebi dobro, če ob vsaki priliki dokaže, da je res naše domače podjetje. To pa se dokaže najbolj z izvrševanjem vseh dolžnosti do celote. Vsa čast vsem onim podjetjem, ki to dolžnost že izvajajo in le želeti je, da bi se polagoma vsa podjetja ravnala po njih zgledu. Vsak trgovec mora biti naročnik Trgovskega listat! Nevarna prezaposlenost osebja Ponovno smo že opozorili na neopravičljivo prezaposlenost železniškega in poštnega osebja v Ljubljani. Ta prezaposlenost je tembolj graje vredna, ker so železnice v Sloveniji tako donosne, ko nikjer drugje v državi. Zanemarjanje najbolj rentabilne železnice je pač očiten dokaz . Prav tako pa ni nobene opra-vičbe, da se prav nič ne stori za gmotno zboljšanje železniškega osebja. Železnice donašajo državi lepe dohodke, poleg tega so neprecenljive važnosti za vse gospodarsko življenje in končno so v železnicah investirane milijardne vrednosti, da ni egalno, ali se more osebje popolnoma posvetiti svoji službi ali pa mora iskati še drugod postranskega dohodka. A ne samo to! V vsem poslovnem življenju velja pravilo, da dela dobro le zadovoljen nameščenec. ^ i • i i f * ' ‘ • ‘ \ * v * imajo upravitelji železnice, če mislijo, da je vseeno, če so železničarji zadovoljni ali ne. Kako pa naj bo zadovoljen železniški delavec, ki n. pr. gara v zimi in v največji vročini po deset ali več let, ki mora prevzeti vso odgovornost za svoje delo, ki pa se ne prevede v položaj, do katerega ima pravico, samo zato, da mora delati za manjšo plačo in da izgubi leta za pokojnino. In ta greh se dela, čeprav so morali vsi odločujoči činitelji neštetokrat priznati, da opravljajo železničarji svojo službo vestno, da so v kritičnih popreobratnih časih rešili državi milijardno premoženje in da so vedno izvršili svojo dolžnost, če je ozir do službe to zahteval. Vendar ne moremo misliti, da bi ta vzorna službena vestnost povzročila mnenje, kakor da mora trajati ta vestnost vedno in da se zato na potrebe železničarjev sploh ni treba ozirati. Vse ima svoje meje in čez svojo moč ne more delati nihče in tudi ne najbolj vesten železničar. Že celo pa ni mogoče kaj takega pričakovati od železničarja, ki je slabo prehranjen, ki ga tarejo rodbinske skrbi, ki si za™di svoje revščine ne more privoščiti prav nobenega razvedrila. Slab psiholog je, kdor tega stanja ne upošteva in slabo skrbi za bodočnost železniške službe, kdor se ne zaveda, da je treba dati želez- Naročajte »Trgovski list«! ničarjem vsaj eksistenčni minimum. Pa še eni stvari se čudimo! Tradicija naših železnic je lepa in ponosni so bili nekoč naši železničarji, ker so se zavedali, da opravljajo sicer težko, zato pa koristno in odgovorno službo in ker so si priborili kot nameščenci pridobitnega podjetja primeroma tudi ugoden gmotni položaj. Kaj res ni vodstvu naših železnic za to, da se ta lepa tradicija ohrani in še bolj dvigne? Kje pa je večje jamstvo za vestno opravljanje službe ko v tej tradiciji? Že v »Trgovskem listu« smo opozorili na silno zadolženost železničarjev. Ta prezadolženost pa ne izvira iz prevelikih izdatkov, temveč samo iz premajhnih, znatno premajhnih prejemkov. Kdo more n * ' ' ' ' če trpi, da se njegov nameščenec mora kljub vsemu varčevanju zadolžiti? Dober gospodar sam pomaga nameščencu, da se reši dolgov, ker zadolžen nameščenec dela slabše ko nezadolženi. Leta in leta že opozarjajo železničarji na svoj obupni gmotni položaj in na prezaposlenost železniškega osebja v Sloveniji. S tehtnimi in neovrgljivimi argumenti so bili ti apeli podprti, vsa javnost jih je ponovila, a uslišani niso bili. Kaj morda kdo misli, da je s tem odpravljeno zlo, zaradi katerega so ti apeli nastali? Zlo je treba odpraviti, da bodo apeli nepotrebni, samo to je dobra politika! Kajti zlo nasprotno raste, če se nič ne stori za njegovo odpravo in zato se ni čuditi, če so tudi apeli železničarjev vedno obupnejši! Pred nami je apel, ki ga je izdal odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Če ga prebere zasebnik, ki nima pojma o železnicah, mora vendarle vzklikniti, da morajo nastati nevarne posledice za železnico, če se te razmere ne zboljšajo. Ali bo še mogel mirno zaupati v razvoj železniškega prometa, če se razmere železniškega osebja ne zboljšajo? Kateri železniški strokovnjak pa bi mogel prevzeti odgovornost za takšno stanje! Brezhiben promet na železnicah je za naše gospodarstvo življenjskega pomena. Gospodarski stanovi zato ne morejo biti pasivni, če slišijo, da je železniško osebje prezaposleno in vrhu tega še slabo plačano. Zato morajo gospodarski stanovi zahtevati, da se napravi prezaposlenosti železničarjev konec, ker drugače je ogrožena varnost prometa. Enako odločno pa morajo zahtevati, da se železniško osebje plača tako, da mu je vsaj eksistenčni minimum zagotovljen. Ne zahtevajo gospodarski stanovi tega, ker bi iskali simpatij železničarjev, temveč le zaradi gladkega železniškega prometa. Njih zahteve so zato vseskozi objektivne in zato se tudi morajo upoštevati. Samo v dobro železniški službi pa bo tudi, če se bodo upoštevale. Zakaj se torej ne upošteva apel železničarjev? Naša zunanja trgovina v letu ie bila aktivna le za 72“1 milijona din Te dni so bili objavljeni uradni podatki o gibanju naše zunanje trgovine v decembru 1938. Izvozili smo blaga za 526'3 (leta 1937. za 616-2) milijona din, uvozili pa smo za 400-8 (leta 1937. za 476-5) milijona din. Naš izvoz je torej padel za 89-8 milijona din ali 14-58°/o, naš uvoz pa za 75-7 milijona din ali za 15-88%. Skupno smo izvozili v letu 1938. blaga za 5047-4 (leta 1937. za 6272-4) milijona din, kar pomeni, da je naš izvoz padel 1224-9 milijona din ali za 19-53%. Uvozili pa smo blaga za 4975‘3 (leta 1937. za 5233-7) milijona din in je naš uvoz padel za 258-4 milijona din ali za 4'94°/o, torej v mnogo manjši meri ko izvoz. I Ves obseg naše zunanje trgovine je nazadoval od 11'5 na 10'02 milijarde din, to je za 1-48 milijarde din ali za 12-90%. Posledica tega je, da je bila naša trgovinska bilanca leta 1938. aktivna le za 72*1 milijona din, dočim je bila leta 1937. aktivna za 1038-7 milijona din. Kako se je gibala naša zunanja naslednje številke: Leta Uvoz Izvoz v milijonih din 1930 6960-1 6780-0 1931 4800-3 4800-9 1932 2859-6 3055'6 1933 2882-5 3377-8 1934 3573-3 3878'2 1935 1936 1937 1938 3699'8 4077-0 5233‘8 4975-3 3030-3 4367-1 6272'4 5047-4 Kaj smo izvažali Izvoz pšenice in koruze se je zmanjšal za 474 milijonov din. Izvoz pšenice je padel od 31.804 vagonov v 1. 1937. na 11.042 v Iehi 1938. Izvoz koruze pa je padel odi 72.520 na 46.793 vagonov. Dvignil se je izvoz pšenične moke od 19'7 na 29-9 milijona din, kar ap ni mnogo in kar dokazuje, da še vedno premalo važnosti polagamo na izvoz moke. Znatno se je povečal izvoz svežega sadja. Izvozili smo skupno 6307 vagonov v vrednosti 153-3! milijona din, dočim je leta 1937. znašal izvoz sadja le 64-5 milijona din. Neznatno se je zmanjšal izvoz suhih češpelj in sicer od 34'5 na 32-5 milijona din. Hmelja smo izvozili 26 vagonov (24) v vrednosti 51-4 milij. (leta 1937. 49'2). Leta 1936. pa smo dobili za hmelj 87*1 milijona din, torej Skoraj še enkrat več. Izvoz tobaka se je dvignil od 109 na 157 milijonov din, izvoz konoplje pa je padel od 205-6 na 171'7 milijona din. Izvoz vina je bil še nadalje slab, vendar boljši ko prejšnja leta ter se je dvignil od 4'3 na 9-5 milijona dinarjev. Nazadoval je izvoz opija od 17'3 na 12-6 milijona din. Zelo je nazadoval izvoz govejo živine. Od 161-3 je padel na 74’9 milijona din. Izvoz prešičev se je zmanjšal za 424-6 na 377-0 milijona din. Tudi izvoz drobnice je močno nazadoval, od 59-3 na 24-1 milijona din. Dvignil se je izvoz; konj, in sicer od 63-9 na 71-1 milijona din ter žive perutnine od 41‘0 na 42-3 milijona din. Izvoz svežega mesa se je dvignil od 235 na 237, mesnih izdelkov pa je padel od 122-5 na 94*7 milijona din. Izvoz jajc se je dvignil od 150 na 157-5 milijona din. Dvignil se je tudi izvoz puha. Znatno se je zmanjšal izvoz surovih kož, ki smo jih namesto za 122-0 izvozili le za 96‘6 milijona dinarjev. Posebno usodno je nazadoval izvoz lesa, ki je padel za eno četrtino. Namesto 1133 smo dobili za les le 891 milij. din, za 242 milijonov din manj. Izvoz cementa se je le neznatno dvignil, zelo pa se je povečal izvoz kalcijevega karbida in cianamida, ki je narastel od 56 na 91 milijonov din. Nadalje se je dvignil izvoz sode od 15 na 19’2, svinca 13’3 na 26-8 milijona din, dočim je padel izvoz ferosilicija od 16-3 na 12'8, bakra od 491 na 406 ter drugih rud od 555 na 405 milijonov din. Uvoz v Nemčijo se je lani povečal za 33-22 odstotka V Nemčijo smo lani izvozili blaga za 1813 milijonov din, za 452.2 milijona din več ko v letu 1937. Naš uvoz iz Nemčije pa je znašal 1.617 milijonov din, za 76.2 milijona din manj ko 1. 1937. V zunanji trgovini z Nemčijo smo bili 1. 1937. pasivni za 333 milijonov, 1. 1938. pa aktivni za 195.4 milijona din. Banski svet sklican Banski svet dravske banovine sklican za 13- februar ob 10. dop< dne. Na dnevnem redu je razpra o banovinskem proračunu ter pravilnikih k proračunu. Drage davčne karte Ta mesec so morali vsi, ki imajo služkinje, kupiti davčne karte. Prvotno so veljale te 50 din, kasneje pa je prišla še banovinska doklada, sedaj pa so se podražile še davčne karte same, da velja vsaka teh kart cela 2 din. Tako dragih tiskovin menda sploh še ni bilo. Naj se nam ne reče, da 2 dinarja ne pomenita mnogo in da sta malenkost, ki jo more plačati vsakdo. Vse lepo in prav! Kljub temu pa bi radi zvedeli, zakaj veljajo te karte 2 din! Če namreč, računa te karte tako drago dotična tiskarna v Beogradu, potem je ta cena tako pretirano visoka, da zlasti davčna uprava v tako dragi tiskarni ne bi smela naročiti tiskovin. Sicer pa še eno vprašanje: Kdaj pa je bila licitacija za oddajo teh tiskovin? Če pa ne računa tiskarna teh davčnih kart tako drago, potem pa je še bolj nerazumljivo, kako smejo biti te karte tako drage. Kajti davkarija dobi polnih din 50'— davka, samo toliko in nič več tudi ne sme zahtevati <*d davkoplačevalcev. Da bi se davek zvišal še z nedovoljeno podražitvijo davčnih kart samih, je popolnoma nedo-•pustno! Te drage davčne karte vzbujajo veliko nejevoljo, ki je tudi povsem upravičena. Ali je res davčni upravi irelevantno, če so ljudje nejevoljni ali ne? Poglavje za sebe je tudi to, da se davčne karte dobe le pri davčni upravi. Ali bi bil res tak greh, če bi tudi trafikanti nekaj zaslužili in če ne bi bilo treba nam davkoplačevalcem zaradi davčnih kart delati dolge poti na davkarijo? Vest o zvišanju železniških tovornih tarif »Jugoslov;. Kurir« je objavil vest, da se bodo železniške tarife za tovorni promet zvišale. To da je potrebno zato, ker se bodo v proračunu zvišali železniški izdatki za 280 milijonov. Tarife bi se zvišale v primeri s sedanjimi za 5 do 10%. Ni pa še gotovo, če se bo to v resnici zgodilo, ker so tudi v železniškem ministrstvu glede zvišanja tarif mnenja deljena. Da pa niso ta mnenja deljena med gospodarskimi ljudmi, o tem pač ni nobenega dvoma. Ze sedanje tarife so za večino predmetov previsoke. Vsako zvišanje tarif bi zato moralo na gospodarstvo le slabo vplivati. Še posebno nevarno pa more postati to zvišanje, če se bo izvršilo brez konzultacije gospodarskih krogov. Zakaj neki imamo tarifni odbor? Sicer pa dvomimo, da bi bilo zvišanje tarif res tako potrebno, ker se nam zdi, da bi lahko odpadla marsikatera investicija, zaradi katere bo to zvišanje potrebno. , , i N , .4 Proračun kmetijske zbornice Ban dravske banovine je odobril proračun Kmetijske zbornice v Ljubljani za leto 1939. v višini 1,100.500 din. Ker nima zbornica za pokritje izdatkov nobenih dohodkov iz lastnih sredstev, je zbornični svet sklenil uvedbo 5 odstotne doklade na zemljarino za vse člane zbornice. Ban je sedaj to doklado odobril. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprave obenem z držav nim davkom. Vinogradniški kongres V dneh od 10. do 12. marca 1939. bo v Vršcu velik državni kongres vinogradnikov, sadjarjev in vinskih trgovcev. V zvezi s kongresom bo prirejena tudi razstava južno-banatskih vin in vinogradniških potrebščin (orodja) za vinogradnike in sadjerejce. Obiskovalci razstave bodo imeli 50% popust ha državnih železnicah. Opozarjamo interesente na to važno razstavo in na še važnejši kongres Stanje naše industrije in nieni najvažnejši problemi Iz govora predsednika Arka na prvi plenarni t eii zagrebške indutt Na prvi plenarni seji zagrebške industrijske zbornice je podal njen predsednik Vladimir Arko obširen referat o stanju industrije Jugoslavije. Iz njegovega zanimivega referata posnemamo naslednje podrobnosti. Najprej je poročal o industriji, ki je v zvezi z našo primarno proizvodnjo, t. j. z našim kmetijstvom, živinorejo, gozdarstvom in rudarstvom. Stanje teh industrij je naslednje: Naša mlinska industrija se nikakor ne more popraviti zaradi težkih napak, ki jih je zagrešila proti njej naša trgovinska politika. Namesto da bi ta zagotovila izvoz naših mlinskih proizvodov, je pospeševala samo izvoz pšenice in drugih žitaric. Ta politika se dosledno izvaja in je zato naša mlinska industrija že popolnoma izgubila svoje tuje odjemalce. Zelo težko si bo naša mlinska industrija zopet priborila prejšnje trge, čeprav je danes večje razumevanje za potrebe mlinske industrije. Ista napaka se je napravila pri sklepanju trgovinskih pogodb tudi glede naše industrije za predelovanje mesa. Vsa važnost se je polagala samo na izvoz živine. Posledica tega je, da je zašla nekdaj cvetoča 'industrija predelovanja mesa v silno težaven položaj. Žal se ne more reči, da bi že prodrlo spoznanje o škodljivosti te trg. politike. Tudi naša industrija olj se mora boriti s stalnimi težavami, zlasti zato, iker se glede preskrbe te industrije s surovinami še vedno le eksperimentira. Naša pivovarniška, industrija je reducirana na najnižjo stopnjo proizvodnje, ker je pivo obdače-no s pretirano visokimi davščinami. Isto velja tudi za našo industrijo alkohola, ki ima sicer vse pogoje za dober razvoj, a tega ovirajo trošarinski predpisi. Naša lesna industrija, ki je v glavnem navezana na izvoz, mora stalno prenašati raizne težave zaradi klirinških pogodb in raznih deviznih predpisov, ki obremenja-jo lesni izvoz z izvoznimi davščinami v obliki prisilnega odkupa deviz po prisilnem nižjem tečaju. Naša rudarska industrija, ki se predvsem nahaja v najbolj pasivnih krajih, se zanemarja s premajhnimi nabavami državnih železnic, čeprav bi morala dobra gospodarska politika gledati na to, da se v teh najbolj siromašnih krajih zaposlijo ljudje. Kovinska industrija je še mlada in se nahaja šele v razvoju. Prenašati mora težko konkurenco tuje, kar se zlasti čuti pri državnih dobavah. Stalno si prizadevamo, da se tej industrijski panogi posveti potrebna pažnja ter da se omogoči njen razvoj brez pritiska tuje konkurence. Tudi naša elektrotehnična industrija je šele v razvoju. Tudi ona trpi zaradi močnega pritiska tuje industrije, ki se trudi, da se ta industrija ne razvije preveč v naši državi. Toda tudi ta naša industrija ima vso pravico, da se razvije. Električne centrale neprestano zahtevajo, da se državna in banovinska trošarina na električni tok odpravita ter da se s tem omogoči večji podnet industrializaciji države ter tudi ustvarijo boljši pogoji za razvoj elektrotehnične industrije. Naša gradbena industrija je zaradi splošnega razvoja gospodarskih razmer v hrvatskih krajih prišla v težak položaj. Znano je, da je v teh krajih gradbena delavnost skoraj popolnoma prenehala. Potrebno je, da se razmere iz temelja spremene, da bi mogla ta važna gospodarska panoga zopet oživeti. Grafična industrija enako čuti vse slabe posledice slabega gospodarskega razvoja v teh krajih. Zlasti pa škoduje prizadevanje, da bi se vsa državna in banovinska tiskarska dela izvrševala le v banovinskih in državnih tiskarnah. Kemična industrija je v svojem delu zelo odvisna od dela drugih industrijskih in obrtniških podjetij, ki trošijo njene izdelke. Tudi ta industrija se bori za plasiranje svojih izdelkov v tujini in doma ter mora pri tem premagovati velike težkoče. Usnjarska industrija trpi zaradi velike konkurence kavčukastih proizvodov, poleg tega pa ima težave pri nabavi potrebnih suro- vin. Težko zadeva našo obutveno industrijo tudi trošarina na obutev, zlasti še, ker je visoka. Tekstilna industrija ima vse IK)goje za dobro delo, ker so potrebe v deželi velike. Trpi pa zaradi gospodarske depresije, poleg tega pa ima vedno večje težave pri nabavi surovin. Konfekcijska tekstilna industrija še zlasti težko občuti obremenitev s skupnim davkom, proti kateri obremenitvi se stalno bori. Papirna industrija je izstavljena veliki tuji konkurenci ter velikim trošarinam na električni tok in na sam papir. Ta industrija si silno prizadeva, da plasira svoje proizvode tudi v tujini ter bi se ji moralo olajšati njeno prizadevanje, da se proda naš papir tudi v tujini. Kai treba storiti za razvoj industrij Tudi druge industrijske panoge, ki niso bile posebej navedene, imajo svoje težkoče ter bi se moral o vseh iteh težkočph voditi račun, da bi se te veje usposobile za intenzivnejše delo. Navesti pa je treba šc vprašanja, ki se tičejo vse industrijske delavnosti v naši državi. V prvi vrsti treba zahtevati, da se sistem naših trgovinskih pogodb zboljša. Zlasti bi se morala vnesti v pogodbe določila, ki bi omogočila oziroma olajšala izvoz naših industrijskih izdelkov. Z nekaterimi državami pa sploh še nimamo trgovinskih pogodb. Zlasti težko občuti naše gospodarstvo, da še danes nimamo trgovinske pogodbe z Združenimi državami Severne Amerike in z Argentino. Nekatere naše trgovinske pogodbe imajo to napako, da niso bili sklenjeni tarifni sporazumi, temveč le neke splošne deklaracije, ki ne morejo zagotoviti našim industrijskim izdelkom dostopa na tujih trgih. Zlasti pa je treba poudariti tu staro zahtevo, da sodelujejo zastopniki naše industrije pri sklepanju trgovinskih pogodb. Nadalje je treba omeniti razne klirinške sisteme, katerih negativne rezultate najbolj občuti industrija. Tj sistemi vedno zožujejo obseg trgovinske zamenjave, ustvarjajo velike pasivne in aktivne salde, ki se le težko ali pa nikakor ne izravnavajo. Poskusiti bi bilo treba s sklepanjem multilateralnih klirinških dogovorov. Delo industrij zelo otežkočujejo tudi samoupravne davščine, in sicer ne le zaradi svoje fiskalne obremenitve, temveč tudi zaradi načina, s katerim se predpisujejo. Zastopniki industrije so svoje zahteve glede samoupravnih davščin že tolikrat razložili, da jih ni treba ponavljati še na tem mestu-Nadalje je potrebno, da se čim prej izda pravilnik za izvajanje §§ 195. do 201. obrtnega zakona o ugodnostih za domača industrijska podjetja pri državnih nabavah. Ob koncu svojega govora je predsednik Arko opozoril na prenaseljenost nekaterih hrvatskih pokrajin, zlasti Like, Gorskega kotara in Hrvatskega Primorja. Ta prenaseljenost kategorično zahteva industrializacijo teh krajev. Namesto tega pa se z raznimi ugodnostmi pospešuje ustanavljanje industrij v agrarno bogatih krajih. Posledica tega je, da industrija na Hrvatskem nazaduje ter je padlo število zavarovanih delavcev v savski banovini lani za 8000. Treba je vse storiti, da se zboljšajo pogoji za industrijo na Hrvatskem. (Še bolj velja to za mnogo bolj pasivno Slovenijo. — Op. ured.) Industrija ne pomeni samo gospodarskega napredka, temveč prinaša tudi kulturni razvoj in socialni ter nacionalni napredek, ker daje materialne pogoje za delo na vseh poljih. Da pa more uspešno poslovati, potrebuje ceneno pogonsko silo in cenene kredite. Naši industrialci in podjetniki imajo dobro voljo, da delajo in ustvarjajo, treba je, da enako dobro voljo pokažejo tudi odločujoči činitelji. Politične vesti Z veliko napetostjo pričakovani Hitlerjev govor ni prinesel nikakih senzacij, kakor so nekateri mislili. Nasprotno je bil govor precej umirjen ter je Hitler tudi posebej naglasil svojo željo, da se mir ohrani. Točno ob 8. zvečer je otvoril v ponedeljek maršal Goring sejo novega nemškega državnega zbora. Notranji minister dr. Frick je predložil zakonski načrt o podaljšanju sedanjega pooblastilnega zakona do 10. maja 1943., ko poteče funkcijska doba novega nemškega parlamenta. Predlog je bil seveda soglasno sprejet. Takoj nato je začel govoriti Hitler. Najprej se je spominjal časov, ko so nar. socialisti prišli na vlado, pa čeprav se je 25 strank borilo proti njim. V zadnji uri so nar. socialisti takrat rešili Evropo pred komunistično kugo. Samo še Italija je to nevarnost pravočasno spoznala. Hitler je nato govoril o dogodkih 1. 1938. ter podal najprej historiat priključitve Avstrije k Nemčiji. Naglasil je, da se je bivši kancelar Sušnik izneveril sporazumu, ki ga je sklenil z njim in je zato Nemčija morala nastopiti. 99odstotna volilna zmaga v Avstriji je dokazala, kako je bilo vse avstrijsko prebivalstvo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Nato je govoril o miinchenskem sporazumu ter dejal, da je dr. Beneš najbolj kriv za vse, kar se je zgodilo. Nemčija ni mogla mimo gledati, kako trpe sudetski Nemci, ni pa mogla tudi dopustiti, da bi se v to samonem-ško vprašanje vmešavali drugi Mussoliniju se je treba zahvaliti da ni prišlo takrat do vojne, a tudi uvidevnosti Chamberlaina in Dala-diera. Vendar pa se brez nemške odločnosti ne bi rešilo sudetsko vprašanje. Hitler je začel nato govoriti o notranjem položaju v Nemčiji ter se zlasti zahvalil maršalu Goringu in zun. min. Ribbentropu za njuno sodelovanje. Naglasil je potrebo narodne discipline. Disciplina, ki sloni na ideji zbuja latentne sile naroda. En sam polnokrven idealist je več vreden ko tisoč duhovitih zabavljačev. Mnogo pišejo po svetu, je nada ljeval Hitler, o težavnem gospodarskem položaju Nemčije. Vse te vesti so nastale iz želje, da_ bi bilo narodno socialistične Nemčije cim prej konec. Res je sicer, da je Nemčija v težkem gospodarskem položaju. Ne »vdaja pa se nar. soc-Nemčija iluziji, da bi ji svet poma- gal, temveč se zaveda, da si mora pomagati sama. Brez sleherne zunanje pomoči, brez kolonij in brez nakopičenih bogastev živi Nemčija. Kje bi se moglo to izvesti v tako imenovanih demokracijah? Ne brigajo Nemčije notranji režimi v drugih državah, zato pa tudi ona ne dopušča, da bi se kdo vmešaval v njene notranje zadeve. Obširneje je Hitler nato utemeljeval upravičenost nemške zahteve po kolonijah. Odvzem nemških kolonij je bil zločin s stališča morale, blaznost s stališča politike in kratkovidnost z ozirom na gospodarstvo. Svojemu narodu moramo preskrbeti delo, vse drugo je postranskega pomena. Moramo razširiti svoj življenjski prostor. Zaradi te življenjske nujnosti smo pripravljeni na vsako borbo. Naša borba za kolonije nas bo veljala mnogo, toda borimo se za pravico, da bomo mogli živeti. Nato je Hitler zelo ostro govoril o židovskem vprašanju ter naglasil, da mnogi sicer zelo poudarjajo svoje simpatije do Zidov, v svoje države pa jih le nočejo sprejeti. Nemci niso sentimentalni in bodo židovsko vprašanje rešili do konca. Francija Francozom, Anglija Angležem, a Nemčija Nemcem! Ne gre, da bi nekaj odstotkov Zidov izkoriščalo narod. V svojem nadaljnjem govoru se ;e dotaknil Hitler stališča njegove stranke do cerkve. Dejal je, da je dala država lani za cerkev 500 milijonov mark in da nihče ne preganja duhovnikov. Brez usmiljenja pa bo nastopil proti politikujočim duhovnikom. Naslednji del Hitlerjevega govora je bil posvečen odnošajem Nemčije do drugih držav. V prvi vrsti je naglasil iskreno prijateljstvo, ki veže Nemčijo in Italijo. Naj nihče ne dvomi, da pomeni vsak napad na Italijo vojno tudi z Nemčijo! Zavedamo se dalekosežnosti te iz-ave, je dejal Hitler, in pripravljeni smo svoje obveznosti do Italije izpolniti do zadnjih konsekvenc. Do Francije in Anglije nima Nemčija nikakih teritorialnih zahtev, razen kolonialnih. Napetost v Evropi je samo posledica hujskanja židovskega časopisja. Tej hujskanji je treba napraviti konec in mir bo zagotovljen. On veruje v trajnost miru. Ko je še omenil Hitler pomembnost poljsko-nemškega pakta ter prijateljskega stanja z Madžarsko, je govoril Hitler o Jugoslaviji. Dejal je, da se je nekdanje spoštovanje nemških vojakov do jugoslovanskega vojaka razvilo sedaj v prijateljstvo do Jugoslavije. Gospodarski odnošaji Nemčije z Jugoslavijo, Bolgarsko, Romunijo, Grčijo in Turčijo ter z vsemi južnovzhodnimi državami Evrope so se zelo poglobili. Veseli ga, da je Nemčija tudi z vsemi drugimi državami v dobrih odnošajih. Hitler je še naglasil potrebo protikomunističnega pakta ter razmerje Nemčije in Amerike, nakar je zaključil svoj govor z apelom na složno delo vseh. Hitlerjev govor je bil ponovno pretrgan z glasnim odobravanjem. Po Hitlerjevem govoru je bila seja parlamenta zaključena. Ves svetovni tisk naravno zelo komentira Hitlerjev govor. Na splošno vsi listi poudarjajo njegov pomirljivi ton. Zlasti naglašajo njegovo zatrdilo, da nima nikakih teritorialnih zahtev proti Franciji in da španskega vprašanja sploh ni omenil. Italijanski tisk podčrtuje Hitlerjevo izjavo, da bi napad na Italijo pomenil vojno z Nemčijo. Angleški parlament se je v torek zopet sestal. Takoj po otvoritvi je povzel besedo min. predsednik Chamberlain, ki je predvsem pojasnil svoja pogajanja z Mussolinijem, ker je splošne smernice britanske politike itak dovolj jasno očrtal v svojem birminghamskem govoru. Najprej je reagiral na Hitlerjev govor in dejal, da tudi on pozdravlja, če bi čim prej prišlo do tesnega sodelovanja obeh držav. Zaenkrat pa je to mogoče le na gospodarskem polju. — Mussolini in Ciano sta mu zagotovila, da Italija nima teritorialnih aspiracij v Španiji. Francosko-italijan-ska pogajanja so mogoča šele po rešitvi španskega vprašanja. Mussolini bi tudi bil pripravljen pogajati se o znižanju oboroževanja. Končno je dejal, da Mussolini priznava, da je židovsko vprašanje mednarodno vprašanje. Vodja angleških konservativcev Baldwin je v svojem govoru, ki ga je imel v nedeljo, svaril politike na kontinentu pred dvema iluzijama: to je brezkončni popustljivosti in miroljubnosti Anglije. Angleški narod je nasprotno pripravljen že na prvi poziv boriti se za svobodo človeštva. Novi angleški veleposlanik v Moskvi sir William Speed je imel ob izročitvi svojih poverilnih pisem zelo dolg razgovor s Kalini-nom in Litvinovim. Sodijo, da je londonska vlada pripravljena pogajati se s sovjetsko vlado o vseh mednarodnih vprašanjih. Denarstvo Nove podružnice Poštne hranilnice! Združenje trgovcev v Splitu je te dni znova zahtevalo, da se ustanovi podružnica Poštne hranilnice tudi v Splitu. Prav za prav je čudno, da ta podružnica že ni ustanovljena, 'ker je bila ustanovitev te podružnice že v lanskem finančnem zakonu predvidena. Je pa tudi čudno, da je glavno naše primorsko pristanišče še brez podružnice Poštne hranilnice. Saj je vendar evidentno, da bi imela Poštna hranilnica od nove podružnice le dobiček. Ko poudarjamo upravičenost zahteve po ustanovitvi podružnice PH v Splitu, pa moramo še bolj poudariti upravičenost stare zahteve Maribora, da dobi to mesto svojo podružnico. Ze danes ima Maribor več čekovnih računov kakor kraji, v katerih so podružnice PH ustanovljene! Vrhu tega pa je Maribor središče zelo močne in razvite tekstilne industrije. Vsa država vidi ta industrijski center, ali ga res samo Poštna hranilnica ne vidi? Novi klienti, nove vloge se obljubljajo Poštni hranilnici v Mariboru. Ne moremo razumeti, da PH ne bi hotela stegniti roke in dobiti te kliente in te vloge. Zakaj se torej ne ustanovi podružnica PH v Mariboru? Kje so tisti razlogi, ki ustanovitev ovirajo? Bili bi hvaležni, če bi zanje zvedeli, ker morajo biti vsekakor zelo interesantni. Objave okrožnic Narodne banke Z odlokom finančnega ministra imajo okrožnice in navodila, ki jih pošilja Narodna banka denarnim zavodom, obvezno moč. Vsakdo se mora po teh okrožnicah in navo dilih ravnati. Zato pa je tudi potrebno, da se te okrožnice takoj in hitro objavljajo. To pa ne le v »Službenih novinah«, temveč tudi v »Službenem listu« v Ljubljani. Uradni jezik je po ustavi srbsko-hrvatsko-slovenski. Zato zahtevamo, da se vsi uradni predpisi objavljajo tudi v slovenščini. To tudi zato, ker vsi Slovenci vendar še ne znajo srbščine. Kakor smo se informirali, je krivda, če se te okrožnice ne ob-•iavljajo tudi v ljubljanskem »Službenem listu«, edino na Narodni banki, ki je pripravljena, da plačuje svoje objave v »Službenih novinah«, nič pa noče slišati, da bi jih plačevala tudi v slovenskem »Službenem listu«. Temu stališču Narodne banke moramo prav odločno ugovarjati. Narodna * banka prejema samo od slovenskih izvoznikov iz deviznega poslovanja tako ogromne zaslužke, da bi že navadni poslovni princip zahteval, da jim svoja navodila sporoča v njihovem jeziku. Upamo zato, da bo Narodna banka svoje nemogoče stališče revidirala in poskrbela, da bodo njene objave hitro in pravilno prevedene objavljene tudi v slovenščini. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo za dobo 6 let: , Hranilnici in posojilnici v Svetinjah za dolgove, nastale pred 25. avgustom 1936, obrestna mera za stare vloge po 2%. Ljudski hranilnici in posojilnici v Zagorju ob Savi za dolgove, nastale pred 25. avgustom 1938. Gbrestna mera za stare vloge po .2%. # Kupone vojne škode št. 20 začne izplačevati Poštna hranilnica 1. februarja. Poštne blagajne bodo eni osebi izplačale na dan največ 50 kuponov. Nad to število pa bodo izplačevale podružnice Poštne hranilnice. V Beograd je prišel viceguverner Bolgarske narodne banke, da se dogovori z našo Narodno banko o raznih vprašanjih, ki ovirajo glad- ko funkcioniranje plačilnega sporazuma z Bolgarsko. Kakor se poroča, je bil dosežen pri pogajanjih samo delni sporazum. Vloge v francoskih hranilnicah so v prvih 14 dneh januarja narasle za 1.150 milijonov frankov. Dotok kapitala v Francijo traja še nadalje. Bruto dobiček Francoske banke je znašal lani 792'4 milijona fr. pro ti 853'5 mil) j ona v 1. 1937. Po odbitku vseh režijskih stroškov znaša čisti dobiček 158'9 milijona fr. Od tega zneska bo izplačano za dividendo 47'7 milijona frankov, t. j. na imenske delnice 265'28, na delnice pravnih oseb pa 255'20 fr. Nominalna vrednost delnic znaša 1000 frankov. Glavna skupščina Poljske banke je skienila, da se izplača tudi letos 8%na dividenda. Ustanovna skupščina Zavoda za urejevanje madžarskega denarnega trga je bila te dni v Budapešti. Zavod so ustanovile država, Madžarska narodna banka ter budimpe-štanska denarna centrala. Kapital zavoda znaša 20 milijonov pengov. Lep napredek beograjskega velesejma Kaj je z ljubljansko veleseimsko dvorano 1 Družba za prirejanje velesejmov in razstav v Beogradu je imela te dni svojo letno skupščino. V poro Čilu uprave so navedeni tudi podatki o finansiranju beograjskega velesejma. Vsi dohodki velesejma so bili predvideni s 4,700.000 din, dejansko pa so znašali 7,131.218 dinarjev. Od te vsote je bilo porabljeno 3,540.303 din, 3,590.915 dinarjev pa je čisti dobiček družbe. Čisto premoženje družbe je naraslo od 3,47 na 6,56 milijona dinarjev. V debati se je konstati-ralo, da so se dohodki dvignili za 70%, izdatki pa v mnogo manjši meri. Mnogo se je govorilo na skupščini tudi o povečanju propagande za obisk velesejma. Sprejet je bil novi proračun, ki predvideva 3,070.000 izdatkov in 4,350.000 dohodkov. Za olepšanje velesejma in za zgraditev novih paviljonov je dal občni zbor upravi dovoljenje, da najame 3 milijone dinarjev posojila. To kratko poročilo dokazuje, da bodo v Beogradu še nadalje velikopotezno delovali za napredek beograjskega velesejma. Ustanovitev velesejma je res šla počasi in s težavami, toda ko je bil ustanovljen, je šlo gladko in kar čez noč je postal beograjski velesejem največji velesejem v državi. Vloga velesejma v beograjskem življenju je postala že tako močna, da se uporablja slika velesejma z njegovim reprezentativnim stolpom kot ena najbolj značilnih privlačnosti Beograda. In dobro slikani velesejmi so tudi v resnici privlačnost in velika mesta z renomiranimi velesejmi znajo tudi izkoriščati svoje velesejme kot eno najmočnejših vab za tujce. Beograd se te privlačnosti velesejma globoko zaveda in zato je žrtvoval velike vsote, da je postavil velesejem in zato je pripravljen še v bodoče žrtvovati velike zneske, da bo velesejem čim bolj izpopolnjen in da bo njegov pomen vedno večji. Nikakor ne moremo reči, da bi se tudi v Ljubljani zavedali pomena velesejma. Nasprotno je v Ljubljani celo precej takšnih ljudi, ki bi bili kar zadovoljni, če bi ljubljanski velesejem prenehal. Ne povedo sicer ti ljudje, kaj naj bi velesejem nadomestilo in tudi to jih ne razburja, da bi postala Ljubljana po izgubi velesejma še bolj dolgočasno mesto, kakor je že. Kdor zato hoče napredek Ljubljane in kdor želi, da ne bo Ljubljana le mrtvo uradniško in študentovsko mesto, ta bo delal na to, da postane tako krasno ležeča Ljubljana tudi mesto živahnega tujskega prometa in da pride tudi v Ljubljano nekaj onega denarja, ki ga tujski promet vedno donaša. Če pa hočemo, da pride tujski promet v Ljubljano, potem moramo tujcem tudi nekaj nuditi. Sama lepota krajev za tujski promet že davno ne zadostuje več. Potrebne so tudi druge atrakcije in Ljubljanski velesejem je bil ena takšnih atrakcij. Pomislimo samo na razne jesenske kulturne in nacionalne prireditve velesejma! Festival narodnih plesov je bil n. pr. dogodek, ki je našel dober odmev v tujini in ki bi privabil množico tujcev, če bi bil stalna prireditev. Festival ljudskih plesov pa bi mogli spopolniti tudi s festivalom narodnih pesmi, a tudi z velikimi modernimi plesnimi prireditvami, saj imamo svetovno slavne plesalce in pa tudi kompozicije, ki so imele tudi v velikem svetu zmagovit uspeh. Za prirejanje festivalov pa je potrebna velika dvorana, ker je v Ljubljani vreme zelo nezanesljivo ter so prireditve na prostem dostikrat nemogoče. Govorilo se je že čisto konkretno, da se ta velika dvorana, ki bi imela za par tisoč ljudi prostora in tudi ode oostavi na velesejmu ob vhodu .jl Gosposvetski cesti. Bila bi to tudi repre- i zentativna stavba, da bi bila tudi mestu v okras. Ta dvorana je Ljubljani nujno potrebna, zlasti še, ker je danes Ljubljana sploh brez vsake velike koncertne dvorane. Niti najboljše prireditve se zato v Ljubljani ne izplačajo in zato se tudi ne more življenje razviti. Z veliko velesejmsko dvorano bi dosegli dve stvari naenkrat. Dvignili bi zanimanje za velesejem, ki je še vedno prva tujska privlačnost, Ljubljani pa bi omogočili velike prireditve. Tem več razloga, da se ta dvorana tudi čimprej izvede. Za novo dvorano potrebni denar se mora dobiti, pasti mora tudi oni argument, da bi se premestil velesejem kam drugam in zmagati mora samo ta misel, da mora tudi Ljubljana nekaj žrtvovati za velesejem, ki je vendar njen velesejem in od katerega ima svoj dobiček. Znova apeliramo zato na vse odločujoče javne delavce, da se ta dvorana zgradi in čimprej zgradi, da pridemo čimprej iz mrtvila in da se o Ljubljani ne bo več govorilo, da je še vedno dolga vas! Črna kronika Že v 24 urah barva, plesira in kemično snažl obleke, klobuke itd. škrob) in svetlolika srajce, ovratnike Id manšete Pere, suši. monga ln lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. 3 Telefon St. 22-72. Naročajte in širite .Trgovski list"! Društvo industrijoev in veletrgovcev v Ljubljani je Izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih ter prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 30. novembra. OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Srpska štedionica d. d., Otočac. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Omčikus Luka, Zagreb, Popit Valentin, šparovica, »Setalana« d. d., Zagreb. Vrbaska banovina: Cerič Muhamed, Kalendarac i Halid Čauševič, Bos. Novi. Drinska banovina: Bečarevič Brača, Visoko, Beinwinkler Matija, Sotin pri Vukovaru, Markovič C. Miloš, Brčko, Papo Albert S., Sarajevo. Donavska banovina: Popič Milan, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: »šumadija« a. d., Beograd. KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Misirač Hija, Kutina. Primorska banovina: Srdarevič Husnija, Split. Donavska banovina: Bankovič Dobrosav, Aleksandro-vac, Kovač K. Janoš, Senta, Radoševič Pavel, Smederevo. Moravska banovina: živič M. Stanoje, Zaječar. Vardarska banovina: Biti David, Skoplje, Maričič Proka, Leskovac, Petrovič Svetozar, Leban, Radojčič Mihajlo, Don ji Arijaš. Beograd, Zemun, Pančevo: Bolmanac & Bogojevac, Pančevo, Prva beogradska fabrika parketa Vitomir Kovačevič, Beograd, Singer Ignac, Pančevo. KONČANE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: čakovečka tvomica kandita i čokolade M. Heinrich, Čakovec, Monopol, filmski zavod Mosinger, Zagreb. ODOBRENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Gosti Vladimir, Zagreb. Kurtagič Salko, Zagreb. Primorska banovina: Asič Blaž, Split. ODBITI KONKURZI: Savska banovina: Neumann šandor, vi. tt. čeho štoff, Zagreb, »Triumph« vi. tt. Mirko Fischer, Zagreb. V sudetskih krajih, ki so sedaj pod Nemci, so začeli imenovati nekatere ulice po lordu Runcimanu. Tudi v tem je priznanje. * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva. Zunanja trgovina Narodna banka je izplačala v italijanskem kliringu nakaznice do št. 404 z dne 14. januarja 1939. Bolgarska narodna banka je sklenila, da veljajo uvozni kontingenti, ki so bili dovoljeni uvoznikom 1. 1938., tudi za 1. 1939. Mednarodni spomladanski velesejem v Plovdivu bo od 10. do 23. aprila. Francoska vlada je sklepala o predlogu francoske gospodarske delegacije, ki je prepotovala srednjo Evropo, kako znova poživiti gospodarske stike Francije s srednjeevropskimi državami. Vlada je sklenila, da se uvede za vse srednjeevropske države poseben sistem trgovinskih pogodb, ker se Francija ne pusti izriniti iz srednjeevropskih trgov. Cene goveje živine so v Italiji v januarju narasle za 10—15, telet za 50—60 in debelih svinj za 20 lir žive teže na kvintal. Izvoz Romunije v Italijo se bo po novi italijansko-romunski trg. pogodbi povečal za 75% na 3,5 milijarde levov. Med drugim bo dobavila Romunija Italiji 35.000 vagonov pšenice in 70.000 vagonov nafte. Češko-slovaški trgovinski minister dr. Šadek Je odpotoval v Berlin, da se pogaja zlasti glede ureditve vprašanj, ki se tičejo čsl. industrije. Pogajanja med nemškimi in angleškimi industrialci se začno koncem februarja. Skupina Schneider-Creuzot namerava ustanoviti velika kovinska podjetja in velike tvomice orožja v Maroku. Glavni vzrok tega sklepa je odkritje bogatih rudnikov zelo dobrega premoga. Sovjetski »Eksportlcs« je objavil svoj novi cenik ter količino lesa, ki ga bo izvozil v Anglijo. Izvozil bo največ 330.000 standardov. Lani je »Eksportles« prodal v Anglijo 344.000 standardov, 6000 manj, kakor je znašal njegov kontingent. Tudi svojo prodajno politiko bo spremenil »Eksportles« in ne bo več rušil cen. To je uspeh ETECa. Dobave - licitacije Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo gornjegradbenega materiala (žeblji, vijaki). Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. februarja ponudbe za odvoz smeti in pepela ter prevoz raznega materiala. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 8. februarja ponudbe za dobavo podložnih ploščic, cina, plinskih cevi, vodovodnega materiala, pip iz medi, vijakov, ventilov, raznih termometrov, hrastovih pragov, hrastovega lesa, letev za merjenje ter 200 kg mila za barvarska dela. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 9. februarja ponudbe za dobavo bakrene in jeklene vrvi ter bukovega lesnega oglja; do 16. februarja transformatorja in pribora. Artilerijsko tehnični zavod Lepe-tane sprejema do 13. februarja ponudbe za dobavo gume, gumenih plošč, vrvice, krede, raznih barv in ličarskega materiala, sukna, platna, sukanca, kartona, papirja, voska, mizarskega kleja, krp in bom-hazevine za čiščenje, loja, lesnega oglja, razne gume in gumenih cevi, raznih čopičev za barvarje, metel iz slame, steklenega papirja, Sidola, smirkovega platna, usnja, kožnih jermenov idr. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo večje množine raznega orodja. Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 15. februarja ponudbe za dohavo kompletne aparature za vulkanizacijo avtogume. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo poljskih tračnic, spojnic, vijakov z maticami in žebljev za tračnice. LICITACIJE: Dne 7. februarja bo pri Štabu zrakoplovstva v Zemunu licitacija za dobavo tiskarskih in knjigove-ških strojev; 13. februarja pa za 30.000 kg bencola. Dne 8. februarja bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo okroglega železa in železnih mizarskih žičnikov; 21. februarja 920000 kg nafte; 22. februarja obdelovalnih in pogonskih strojev; 23. februarja garnitur za vagonsko električno osvetljenje; 24. februarja kositra v blokih za zameno pretopljene strugotine iz bele kovine; 25. februarja vulkanskega, cilindrskega in plinskega olja. Dne 8. februarja bo pri Upravi Zavoda »Obiličevo«, Kruševac licitacija za nabavo aluminija, azbesta, medi, železne in svinčene pločevine, svinčenih cevi; 10. februarja žvepla, kremenčevega fosfora, kalium-bikromata; 21. februarja oleuma in azotne kisline; 23. februarja difenilamina in anilina. Dne 13. februarja bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo kalijevega solitra; 14. februarja gutaperke; 15. februarja parafina; 16. februarja papirja za zavijanje in dne 17. februarja za dobavo svinčenih cevk za vžigalno vrvico (olovnog štapina). Dne 13. februarja bo pri upravi III. odd. Vojno-tehničnega zavoda v čačku licitacija za dobavo kotlov iz jeklene pločevine. Dne 13. februarja bo pri upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo pre-čic za opasače; 22. februarja raznega orodja; dne 23. februarja raznega specialnega orodja; 24. februarja večje količine nafte; 25. februarja smrekovega lesa; 27. februarja raznih kemikalij in bukovih desk; 28. februarja raznih električnih žarnic in dne 1. marca za dobavo raznih električnih prevodnikov. Pri isti upravi se bodo sklepale pogodbe s pismenimi ponudbami: 11. februarja za dobavo hrastovih desk; 14. februarja lanenega sedlarskega sukanca; 16. februarja 3 trofaznih elektromotorjev; 17. februarja raznih grafitnih ščetk; 18. februarja raznega električnega materiala, valjev in jeklenih kroglic in 25. februarja raznih nabi-jačev in pištol. Dne 27. februarja bo pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija za oddajo ličarskih del železnega mostu. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.) Komunalno gospodarstvo Maribora- »Motoroik, družba z o. z. za raz- j I pečevanje mineralnega olja, Maribor. Izbriše se prokura Josipa Te dni smo prinesli kratko sli- Romiha, ko gospodarstva mestne občine Zadružna gospodarska banka, Mariborske in se bavili s prora- d. d. v Ljubljani podružnica v Ma-čunom za bodoče finančno leto. K riboru. Prokura se je podelila za objavljenim številkam je omeniti, |x>družnico bančnemu uradniku da je mestni svet na proračunski iVanu Poženelu, seji v zadnjem trenutku na za- Delniška trgovska in industrij-htevo nekaterih svetnikov povišal s,jja družba llartner, Murska Sobo-zavodu za pospeševanje obrta (a Vpiše se novoizvoljeni član subvencijo od 10.000 na 20.000 di- u.j ravnega sveta Andersch-Hartner narjev, stavbni zadrugi »Stadion« Ferdinand, zasebnik v Murski So-za napravo velikega športnega koti. Izbriše se umrla članica prostora na robu mesta proti upravnega sveta Lujiza Hartner. Kamnici pa kot prvi obrok od Prekmurska banka, d. d. Murska 50.000 na 100.000 dinarjev. Zato Sobota. Vpišejo se novi člani upr. se je proračun povečal za 60.000 Lveta. 0dv. dr. Nikolaj Pinter, Mur. dinarjev in znaša v končnoveljav- Sobota, župnik Franc Faflik, Kan-ni obliki 62,278.440 dinarjev. Da £evci, in Andersch-Hartner, zaseb-se izdatki izravnajo, so se za isti Murska Sobota. Izbriše se od-znesek povečale predvidene dav- stopivši član upravnega sveta Jo-ščine in znašajo sedaj 19,229.030 j ^ef Kuhar, posestnik v Tešanovcih. Podružnica Ljubljanske kreditne fanke. Slovenj Gradec. Izbriše se prokura Slavka Martelanca zaradi premestitve, vpiše pa se kolektivna prokura dirigenta podružnice Justina Dragota. dinarjev. V ostalem je mestni svet sprejel proračun v predlagani | obliki. Trgovinski register Klepcj & Kopač, podjetje za strojegradnjo, Strmec pri Laškem. Obratni predmet tvorijo odslej tudi generalne reparature batnih črpalk in strojev iz vseh panog gospodarske delavnosti in avtogenič-no varjenje. Za namestovanje sta upravičena oba družbenika, v obrtnih zadevah družbe v smislu § 10/1 obrtnega zakona je Klepej Rudolf tudi sam upravičen podpisovati firmo. Tekstilna tovarna Bccr Hribernik & Comp, družba z o. z. v Šent Vidu nad Ljubljano. Vpiše se prokurist inž Josip Dovič prof. sred. tehnične šole. Tovarna lesnih lepenk Charles Moline, Tržič. Vpiše se prokura, podeljena Schallgruber Avgusti, soprogi trgovca v Traču. J. Kragovic, trgovina z mešanim blagom, Žalec. Besedilo odslej: J. Krašovic, naslednik. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo ter trgovina z železnino. Lastnik Branko Krašovic v Žalcu. Izbriše se prokura Krašoviica Brankota. Vpisale so se naslednje firme: »Chemolabor« Anton Lovše, I Ljubljana. Obratni predmet: dro-1 genija na debelo (veledrogerija). Imetnik Anton Lovše, trg. Ljub-| ljana, Miklošičeva c. 17. »Jugoeksport« izvoz lesa, družba I z o. z. v Ljubljani. Obratni pred-| met: nakup, prodaja in izvoz vsakovrstnega lesa. Osnovna glavnica Britansko-franeoska finančna Češkoslovaški 31 — Buenos Aires: bižuterija, filigranski nakit, 32 — New York: zastopniška tvrdka ponuja svoje usluge našim izvoznikom, 33 — Hamburg: kozja dlaka, 35 — Chicago: puh. 37 — Tel — Aviv: zastopniška firma, ki deluje na indijskih trgih, v Afriki in na Filipinih, išče zvezo z našimi izvozniki. * Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri tem naj navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba objavljena. Doma in pn svetu Pretekli petek je bil v Londonu sklenjen dogovor o finančni pomoči Vel. Britanije in Francije v višini 200.000 din je vplačana v Češkoslovaški. Dogovor ni prine gotovini. Poslovodje: Zora Sumi, gel Češkoslovaški tega, kar ji je zasebnica, Falatov Josip, zasebni I Dilo obljubljeno lani v septembru, uradnik v Ljubljani. Družbo zasto-L g0 .0 g0VOI.jiOi da dobi C e skopata kolektivno oba poslovodji. Liovaška posojilo 30 milijonov Halm Pavel, Murska Sobota. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na debelo. Vpisale s« se naslednje izpre-membe in dodatki: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju. Izbriše se prokura Dragota Justina zaradi pre- _ _ . mestitve k drugemu obratovališču postal se močnejši, ko se je poka-in prokura ravnatelja podružnice zalo, da je prišla Češkoslovaška Franca Turnška zaradi upokojitve, čisto pod nemški vpliv m bi mo-Vpiše pa se kolektivna prokura gjo to posojilo služiti tudi Nem-na novo imenovanega ravnatelja čiji. podružnice Martelanca Slavkota. I ^at’° so v Londonu splosno po- funtov, ne da bi se v to posojilo vračunalo posojilo, ki ga je dobila leta 1937. v Franciji. Ta obljuba najbrže ni bila dana v obvezni obliki, v londonskih finančnih krogih pa je bila vedno nepopularna ter se je smatrala zelo za prenagljeno. Odpor proti temu posojilu je Motvoz in platno d. d. Grosuplje. zdravili v petek sklenjeni dogo- j '-u- vor, s katerim se je finančna po- Spremen.la so se druzbma pravila ^ ^ 1(J miIijonov fun_ in se je zvnsala delniška glavnica nemoč vezana na «, 2.^000 na ^000 £ ^ dajo 15.000 delnic po 100 din no-i minale. guncev v tujino ter naselitev čeških beguncev na Češkoslovaškem. Teh 16 milijonov funtov pa se razdeli tako, da bo 8 milijonov funtov Češkoslovaški podarjeno, za 8 milijonov pa dobi Češkoslovaška dolgoročno posojilo po zelo ugodnih pogojih. Ker je Češkoslovaška že dobila od Angleške banke predujem v višini 10 milijonov funtov, ostaneta od posojila le še 2 milijona funtov, ki jih bo dejansko Češkoslovaška še dobila. Predujem Angleški banki se vrne namreč v celoti. Francoska vlada pa prevzame obrestovanje in amortizacijo francoskega posojila Češkoslovaški iz leta 1932., ki je bilo leta 1937. podaljšano v višini 700 milijonov frankov, kar bi odgovarjalo 4 milijonom funtov. To darilo 4 milijonov funtov in 700 milijonov frankov pa se sme porabiti le za čsl. izseljence v tujino oz. za čsl. begunce, ki se naselijo v Češkoslovaški. v tujini I Povpraševania po našem blagu Izbrišeta se poslovodji dr. Franc Kulovec in Jožef Košiček, vpiše pa se poslovodja Valentin Tomc, 18 Lambersatre lez .......... | brusi in material za brušenje marmorja ko tudi marmor za vsa Lille: mestni katehet v Ljubljani. Komična tovarna Moste, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je dela, družbina pogodba. Osnovna glav-l 19 nica v višini 5,000.000 din je vplačana v celoti. R. Ranzinger, Ljubljana. Obratni predmet odslej: spedicijsko pod- Lima (Peru): zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki živil in kemičnih proizvodov, 20 — Milan: seno: 21 — Varšava: ponuja se za- UL OVllllO 1 -r 0 I ■ , , jetie in javno skladišče. Vpiše se stopmk za razne proizvode, 1 J - - I — London: živila kako.. .... Rajnolfu Ranzingerju. lca> mast zalilana perutnina, kon- SpOcialimport R. F. Soklič, Ljubljana. Besedilo odslej: Logos R. F. Soklič & Co. »Standard« družba z o. z. industrija usnja Kranj (prej Pollak), centrala Ljubljana. Izbriše se poslovodja inž. Josip Sodja, vpiše pa se poslovodja Franc Peterca, tr govec v Ljubljani. R. Bizjak, urar in optik v Mariboru. Izbriše se dosedanji lastnik Rudolf Bizjak, vpiše pa se nova lastnica Zofija Bizjak, posestnica v Mariboru K. Hausmaningcr, trgovina z vi nom, Maribor. Prokura se je po le lila Hausmaningerju Viktorju jun v Mariboru. »Jugoslavenska P. Bciersdorf & Co. družba z o. z.«, tudi nemško in francosko besedilo. Zaznamuje se ustanovitev podružnice v Zagrebu pod tvrdko »Jugoslavenska P. Bei-ersdorf & Co., družba z o. z.,« podružnica Zagreb«. Trgovci! Visok zaslužek! V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila Zahtevajte ceniki „AGA“ za masažo Samoprodaja za dravsko banovino Dolinšek Vitomir Celje serve, perutnina, oljnate pogače, oljčno jedilno olje, konoplja, hmelj ter zdravilne rastline išče tvrdka, ki ima organizirane posebne oddelke, katerim načelu jejo strokovnjaki za vse te predmete. 23 — Genova: koruzna slama in seno, 24 — Le Caire: egiptsko kmetijsko ministrstvo razpisuje licitacijo za nabavo 2 ton sodiija cianida ter sprejema ponudbe do 7. februarja, 25 — Niklaas Waes (Belgija): cunje in drugi tekstilni odpadki; 26 — Vrati slav a (Breslau); živi raki, 27 — Praga: črna čebula, 28 - Chiavazza (Italija): zajčja dlaka za industrijo klobukov, 29 — Praga: lan in konoplja, 30 — Teheran: volnene tkanine in predivo, gumbi, traki, klobuki in kavčukasti proizvodi, Narodna skupščina je sklicana za petek dne 3. februarja. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odbora. Delegacijo jugoslovanskih bojevnikov, ki je tudi položila venec na grob Neznanega italijanskega vojaka, je sprejel Mussolini ter imel z njo 20 minut trajajoč razgovor. Madžarski zun. minister grof Csaky pride sredi februarja v Beograd. Za pomočnika gen. komisarja Jugoslavije na mednarodni razstavi v Newyorku je imenovan bivši poslanec Milan Banič. Vrhovni posvetovalni odbor se je ustanovil v kmetijskem ministrstvu. Pod naslovom »En kralj, en narod, ena država« je izšla knjiga z vsemi pred voli vnimi govori min. predsednika dr. Stojadinoviča. V Beogradu se je začelo zasedanje izvršilnega odbora Donavske komisije, ki je prenesla svoj sedež z Dunaja v Beograd. Predsednik komisije je čsl. delegat in pooblaščeni minister Holeva. Francijo zastopa pesnik Paul Morand. Na obrtniški anketi o zavarovanju obrtnikov, ki je bila včeraj na pobudo obrtnega odseka Zbornice v mali zbornični dvorani, so vsi obrtniki soglasno zahtevali uvedbo starostnega zavarovanja obrtnikov, ki pa se mora izvesti strogo na decentralistični podlagi. Na šahovskem turnirju 6 mojstrov, ki se je te dni zaključil na Nizozemskem, je zmagal slovenski šahist Vasja Pirc. Dobil je vse partije. Za člana glavne kontrole je bil imenovan dr. Janko Rajačič, ravnatelj finančne direkcije v Zagrebu. Za sezidavo večjega števila sokolskih domov v vsej državi bo najeto na iniciativo ministrstva za telesno vzgojo posojilo v višini 10 milijonov din. Naša gen. direkcija železnic je izdelala načrt za nakup večjega števila lokomotiv ter tovornih in osebnih vagonov. Ni pa še rešeno vprašanje, kako bi se ti nakupi finansirali- Na vsak način bo zahtevala direkcija dolgoročno odplačevanje. Za avtomobilsko cesto Sušak— Split je določenih 80 milijonov din. Cesta bo gotova v 6 letih. Ali prej res ne bi šlo? . Za direktorja gimnazije v Kranju je imenovan prof- France Korbar. Sobranje je sprejelo novi bolgar-ski državni proračun v visim 7.026.280.000 levov. Albanska vlada je sklenila, da se ustanovi novo ministrstvo za na rodno kulturo. Bivši čsl. predsednik dr. Beneš odpotuje 11. februarja v Ameriko. Na chicaški univerzi bo imel 20 februarja nastopno predavanje. General Prhala ostane minister Podkarpatske Rusije, čeprav se je vlada Podkarpatske Rusije proti temu imenovanju pritožila. _ . Po zadnjem ljudskem štetju ima Slovaška 2,7 milijona prebivalcev, od katerih je 2,291.000 Slovakov 129.000 Nemcev, 79.000 Utaajmcev 77.000 Madžarov in 31.000 Cehov Ostanek pripada drugim narod 11