Na območju predlog za dve poki^^i Sban2 CeQikekegljavke za slovensko zlato stran 12 Št. 42/ Leto 62 / Celje, 29. maj 2007 / Cena 0,63 EUR - 150,97 SIT 9770353734020 NOVI TEDNIK Do pokrajin po korakih Po površini in prebivalcih bo Savinjska med srednjimi in Savinjsko-Šaleška pokrajina med manjšimi v Sloveniji Vlada je na zadnji seji sprejela paket pokrajinske zakonodaje, in sicer zako- financiranju in volitvah ter predlog območij pokrajin, njihovih sedežev in imen. Na Celjskem naj bi nastali Savinjska in Savinjsko-Ša-leška pokrajina. Osnovne tri zakone je vlada posredovala v parlamentarno proceduro.predlog območij, sedežev in imen pa občinskim svetom, ki naj bi najpozneje v šestdesetih dneh oblikovali svoje mnenje o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada pred-Jožila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlog zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Vlada se je odločila, da je re^onalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladtijo-čo teritorializacijo državne uprave. Kot je znano, naj bi se na širšem celjskem območju oblikovali dve pokrajini, in sicer Savinjska pokrajina, ki po objavljenem predlogu obsega območja občin Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Preboid, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec s sedežem v Celju. Kot je znano, so željo po izločitvi iz Savinjske in priključitvi k Posavski pokrajini izrekli v Občinah Bistrica ob Sotli in Radeče. Teh pripomb vlada v javni objavi ni navedla, medtem ko so se za priključitev Občine Radeče Zasavski pokrajini izrekli v Občinah Litija in Trbovlje. Druga je Savinjsko-Šaleš-ka pokrajina, ki obsega območja občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje s sedežem v Velenju. Savinjska pokrajina se razprostira na 1.679 kvadratnih kilometrih in šteje po podatkih iz januarja 198.298 prebivalcev. Konec leta 2005 je biio 40.816 zaposlenih, februarja letos 9.663 brezposelnih oseb, skupno pa je v pokrajini 77.047 delovnih mest. Savinjsko-Šaleška pokrajina se razprostira na 706 kvadratnih kilometrih in šteje 61.500 prebivalcev. Februarja pokrajine je bilo 20,759 zaposlenih ter 2-885 brezposelnih oseb, v pokrajini pa je 28,752 delovnih mest. Kot zanimivost naj povemo, da je pokrajina Saša, kot se bo verjetno imenovala, po podatkih iz leta 2004 na tretjem mestu po ustvarjenem bruto domačem produktu na prebivalca. V Savinjski pokrajini je BDP znašal 10.786, vSa-Šipa 14.716 evrov. US Vlada zavrnila pobudo Celjskih lekarn Celjske lekarne so sprožile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 62. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravilnika o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pobuda izhaja iz spora med delom slovenskih lekarn in Vzajemno, zdravstveno zavarovalnico, gre pa za obseg podatkov, ki so jih lekarne dolžne posredovati zavarovalnicam, ter za nadomestilo za oprav- ljeno delo. O pobudi so govorili prejšnji teden na seji Vlade RS, Ocenili so jo kot neutemeljeno in predlagali njeno zavmi- Vlada je pritrdila ministrstvu za zdravje, da se lahko zavarovalnice in izvajalci sami dogovorijo tako za širši obseg podatkov kot višjo provizijo- Še več; ministrstvo trdi, da je lekarna dolžna izvajati javno službo in je nadomestilo zgolj dodaten vir financiranja. MBP Teden multiple skleroze Plinovod bo Družba Geoplin plinovo- lastnike, s katerimi imajo di je začela graditi preno- 'sklenjenepogodbeo služno- Združenje multiple skleroze Slovenije je letos prvič pripravilo teden multiple skleroze. Od 21. do 27. maja so seznanjali svoje okolje o bolezni in težavah, ki so z njo povezane. V tem času so ob stojnicah v različnih trgovskih centrih v Sloveniji (v Celju v Citycen-tru) s pomočjo zloženk. Časopisa in drugih materialov, pa tudi z besedo, seznanjaH mimoidoče z neozdravljivo boleznijo, ki prizadene predvsem mlade med 20 in 40 letom in pogosto vodi v invalidnost. Teden multiple skleroze se je končal v nedeljo v Ljubljani s humanitarno akcijo zbiranja denarja za nakup vozila za prevoz bolnikov na invalidskih vozičkih. MBP, foto: GK sni plinovod z oznako R25D na odseku Šentru-pert-Šoštanj. Prenosni plinovod v dolžini dobrih 16 kilometrov bodo gradili od Zakla do Termoelektrarne Šoštanj. Trasa plinovoda poteka skozi več l^tastrskih občin, in sicer Ttnava, Spodnje Gorče, Braslovče, Male Braslovče, Letuš, Rečica ob Paki, Šmartno ob Paki, Paška vas, Gorenje, Veliki Vrh in Lokovlca. V Geoplinu so že obvestili vse začetku del in odstranitvi morebitnih posevkov v delovnem pasu plinovoda. Dela se bodo najprej začela na območjih, ki so poraščena z gozdom, in območjih, kjer je predvidena gradnja plinovoda s podvrtavanjem, to je na območju prečkanja reke Savinje in Pake ter pri prečkanju cest. Glede na dinamiko bo izvajalec nadaljeval dela na preostalih delih trase prenosnega plinovoda v začetku druge polovice le- tošnjega leta. Gradnjo bodo predvidoma končali najkasneje do konca marca 2008, ko bo prenosni plinovod predan v obratovanje. Kot je znano, plinovod gradijo predvsem za potrebe Termo elektarne Šoštanj, kjer bodo v 5. bloku poleg premoga za proizvodnjo električne ener^je začeli uporabljati tudi plin. V Geopünu se zavedajo, da predstavlja poseg v prostor v času gradnje določeno motnjo za lastnike zemljišč, zato jih prosijo za razumevanje, US Najboljši na vrhu SLS-a v okviru obiska vlade v Saša regiji so se člani regionalnega odbora SLS-a Sa-vinjsko-šaieške regije vMo-zirju srečali s »svojimi« ministri in tudi predsednikom stranke, ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom. Na srečanju, ki ga je gostil poslanec Jakob Presečnik, je minister za promet Janez Božič predstavil dinamiko gradnje hiure cestne povezave od avstrijske meje do avtoceste Maribor-Koper. Še enkrat je poudaril, da bi po optimalni možnosti lahko začeli delati čez dve leti. Minister in predsednik SLS-a Podobnik je ocenil politično stanje v Sloveniji, za stranko pa je poudaril, da |e močna, trdoživa m vztrajna. Za prihodnje le- to je napovedal, da bo to dobro leto za stranko, še prej pa jih čaka jesenski kongres, »Naj kandidirajo samo najboljši, da bo SLS vodil dober tim,« je ocenü tudi mo-rebimo kandidamna celjskega župana Bojana Šrota za predsednika stranke, ki je po Podobnikovih besedah v dobri programski, kadrovski in finančni kondiciji. Podobnik je napovedal tudi prevetritev programa in inovativno strategijo. Med pomembnimi temami, s katerimi naj bi nadgradili program SLS-a, so upo-števanje klimatskih sprememb in obnovljive vire energije. Srečanja v Mozirju se je po daljšem času udeležil tudi »starosta« SLS-a dr. Franc Zagožen, ki je izpostavil potrebo po bolj enako-razvoju države. US novitednik www.novitednik.com sv ''M,.,! Odgovorili že na 12 tisoč vprašanj mladili Program promocije zdravja To sem jaz, še zlasti pa spletišče s tem naslovom, se je v šestih letih razvil v pomembno svetovalno oporo mladostnikom. Za program skrbijo na Oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Ce-Ije. Ob jubileju so pripravili strokovni posvet. Udeležilo se ga je 28 strokovnjakov različnih specialnosti, med njimi največ zdravnikov in psihologov. V mrežo spletnih svetovalcev je sicer vključenih 32 strokovnjakov, ki so na mladinskem portalu www.tosemjaz.net v šestih letih odgovorili na več kot 12 tisoč vprašanj, povezanih s problemi odraščanja. »Odziv mladostnikov je zelo dober, saj uporabljamo medij njihove generacije. Internetu kot svetovalnemu in informacijskemu orodju pripisujemo pozitiven komunikacijski potencial, seveda pa ga moramo uporabljati pazljivo in z občutkom za mlade,« je povedala Ksenija Leklč, vodja programa promocije zdravja To sem jaz. Sicer pa na oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja napo- vedujejo, da bodo spletni portal do jeseni letos celostno prenoviE in še izboljšali možnosti mladih za informiranje o aktualnih preventivnih temah in zdravih življenjskih stilih. Program spletnega komuniciranje je podprt z izvajanjem preventivnih delavnic v šolskem okolju, usmerjenih v razvijanje socialnih veščin in dobre samopodobe. V tem šolskem letu se je izobraževalnega programa o spodbujanju socialnih veščin in samopodobe udeležilo več kot 160 pedagoških in nekaterih drugih strokovnih de- lavcev. Program je lani znova podprlo Ministrstvo za zdravje RS. Program promocije zdravja To sem jaz je še toliko pomembnejši, ker v Celju še vedno nimamo svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. V teh ustanovah nudijo posameznikom in družinam celovito strokovno obravnavo, ki je nujna zlasti v primeru hujših težav. Udeleženci posveta so se zato odločili, da bodo znova vzpodbudili tako celjsko kot ostale občine v regiji k ustanovitvi takšnega centra. MBP Odlični matematiici Na Šobkem centru Celje so v torek pripravili prireditev, na kateri so dijakom poklicnega in tehniškega izobraževanja podelili posebna priznanja. Prejeli so jih tisti, ki so bili v šolskem letu najbolj uspešni na tekmovanjih iz znanja na šolski, regijski in državni ravni. Dijaki poklicnih in tehniških elektro in kemijske, strojne ter gradbene šole so se množično odzvali na matematična tekmovanja. Šolskega tekmovanja se je udeležilo kar 332 dijakov, ki so skupno osvojili 110 bronastih priznanj. Na regijskem tekmovanju, na katerem so se pomerili tekmovalci iz celjske, velenjske in koroške regije ter Zasavja, so dijaki ŠC Celje osvojili kar 39 srebrnih priznanj. Uspehi so jih vodili še na državno tekmovanje, kjer je aprila ŠC zastopalo 23 dijakov, ti so posegali tudi po zlatih priznanjih. Še posebej uspešni so bili Jakob Cvetko, ki je osvojil drugo nagrado, ter Robi Cvim, Patricija Kerin, Nfi-ha MUosav in Danijel Žlaus s prvimi nagradami. Posebno priznanje so podelili maturantu poklicne in tehniške strojne Šole, smeri strojni tehnik, Borutu Srčniku, ki je na tekmovanjih sodeloval ves čas šolanja. V štirih letih je osvojil po štiri bronasta, srebrna in zlata priznanja. Dve leti zapored je ob pomoči mentorice Terezije Igrlšnik postal tudi državni prvak in prejel dve prvi nagradi. PM www.novitednik.com Ucenoi so na delavnici Gibanje in zvok p Unesco združuje v oš Griže je bU od srede do petka tridnevni tabor 15 Unescovih šol po Sloveniji in dveh šol savinjske regije, iz Prebolda in z Vranskega. Učenci so sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah, v katere so se vključili tudi zunanji sodelavci. Učenci so opazovali ptice iz ribnika v Vrbju, spoznavali zgodovino hmelja, se učili kuhanja čokolade, izdelovali keramiko, se spoznavali z zdravilnimi rastlinami in zakonitostmi lebdenja, se v kozmetični delavnici naučili izdelovati kre- me in še in še. »Vse z namenom, da na praktičen način s pomočjo naravoslovja pridejo do spoznanj,« pravi ko ordinato rica tabora Martina Petelinek o namenu letošnjega tabora. V četrtek je učence obiskal tudi Tomo Križnar, ki jim je prenesel sporočilo o tem, kaj so mu povedali ljudje različnih afriških in arabskih kultur. »Gre za enake otroke tu in tam. Afriški in arabski otroci so me poslali, da naredim most med njimi in našimi otroci, jih približam in povežem,« pravi Križnar. Unes-cov tabor so zaokrožili z afriškim večerom v Kulturnem domu v Grižah, ko je učence, njihove starše in krajane v svet afriških ritmov popeljal Joseph Rakotora-halahy. Na Madagaskarju rojen arhitekt je želel učencem povedati, da drugačnost združuje in ne ločuje. »Vsi to vemo, toda premalo o tem govorimo na glas in odločil sem se to početi.« Z nastopom glasbenih skupin je v petek 99 učencev, združenih v 6. Unescov tabor, sklenilo druženje v šolski telovadnici. MATEJA JAZBEC innfffw.radiocelje.com Specialna Na Kladlvarju so bile v četrtek 14. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije za celjsko-koroško re^jo. Na njih se je skoraj dvesto tekmovalcev s posebnimi potrebami pomerilo v atletiki, namiznem tenisu in elementih košarke. Igre so se začele ob devetih na Kladivarju z mirnohodom vseh ekip. Sledila sta dvig zastave in športna zaprisega: »Pustite mi zmagati. Če ne morem zmagati, naj bom vsaj pogumen v svojem poskusu.« Navijače in tekmovalce sta pozdravila tudi direktorica Centra za varstvo in delo Golovec Brlgita Soster, ki je poudarila, da namen specialne olimpijade ni le v športu in zmagi, temveč predvsem v druženju, ter celjski podžupan Stane Rozman. Zaplesali so tudi člani folklorne skupine enote Radeče. Specialna olimpijada ni le športni dogodek, to je način življenja za odrasle z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je povedala Brigita Šoster. Za mnoge pomeni druženje in življenje med sebi enakimi. Pri tem imajo več tekmovanj; regijska tekmovanja, državno tekmovanje, turnirji in svetovne igre, ki bodo letos od 10. do 19. oktobra na Kitajskem v Sanghaju. KŠ Zmagovalci vteku na 5Q metrov(; ^OSPODlRSTVO M TEME Nagrade za Gorenje Velenjsko Gorenje jevče-trtek v Kolnu že tretjič prejelo nagrado Plus x Award™ v kategoriji prijaznega upravljanja, tokrat za črn hladllno-zamrzovalni aparat Gorenje, okrašen s 3.500 kristali Swarovski. Komisijo je oavdušUo preprosto upravljanje aparata preko ekrana na dotik. Nagrado Plus X Award™ podeljuje komisija, ki jo sestavljajo ugledni predstavniki strokovnih in družabnih medijev s področja bele tehnike iz vse Evrope. Za pridobitev nagrade mora biti proizvod v vsaj eni od kategorij inovativnosti, oblikovanja, prijaznosti do uporabnika ali prijaznosti do okolja izbran za najboljšega v svoji pro-duktni skupini na evropskem tr^. Za nagrado se potegujejo izdelki iz sveta avtomobilizma, zabavne elektronike, telekomunikacij, informacijske tehnologije, fotografske dejavnosti ter majhnih in velikih gospodinjskih aparatov. Znak nagrade Plus X Award™ v obliki prepoznavnega simbola -t-x sporoča potrošnikom visoko kakovost blagovne znamke. Sicer je minuli teden iz velenjske družbe prišlo še več novic, med drugim tudi, je nadzorni svet (NS) podpri razširitev uprave družbe Gorenje, Sedanji upravi mandat poteče 18. julija 2008, zato je NS predsedniku uprave Pranju Bohincu poveril mandat. tem in sestavo uprave v naslednjem obdobju. NS družbe Gorenje je še ugotovil, da so rezultati poslovanja v prvih treh mesecih dobri in v skladu z načrtom. Skupno je skupina Gorenje ustvarila več kot 313 milijonov evrov kon-solidiranih prihodkov od prodaje, kar je za 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in četrtina načrtovanih za letos. Visoka rast prodaje blaži negativne učinke zgodovinsko visokih cen surovin in materialov. US V Novem Celju skladišče tehnike Predsednik uprave Mer-catorja Žiga Debeljak je v četrtek v Novem Celju odprl prenovljeno skladišče tehnike. V trgovskem podjetju so se namreč odločili za optimizacijo logistične infrastrukture in bodo zmanjšali število skladišč s sedanjih 12 na končne tri lokacije. Ena med njimi je v Novem Celju, kjer bo skladišče tehnike. V Že-lodniku bodo uredili skladišče market programa in na Ptuju skladišča za Intersport in tekstil. S prenovo prostorov in postavitvijo šotorov v Novem Celju so podvojili zmogljivosti skladišča, s posodobitvijo in montažo opreme pa povečali tudi pretoč-nost. Vrednost naložbe znaša tii milijone evrov V skladišču je zdaj približno 13 tisoč artiklov, s katerimi upravlja sto zaposlenih. US Spletni portal Mojobrtnik.com Predsednik Območne obrtne zbornice Celje Miran Gracer je včeraj na tiskovni konferenci predstavil portal MDjobrtnik.com, ki je namenjen vsem, ki iščejo izvajalce za obrtna dela. Natančno delovanje porta-la je na tiskovni konferenci predstavil Sebastjan Jug. Povedal je, da je portal Mo-jobrtnik.com nova dejavnost na ekonomskem področju, ki jo uveljavlja Območna obrt- na zbornica Celje. Namen portala je, da poveže obrtnike in iskalce obrtnikov. Preko portala bo možen vnos povpraševanja, ki bo posredovan potencialnim izvajalcem del, ti pa bodo lahko na osnovi prejetih podatkov pripravili ponudbe. Vsak obrtnik, ki se bo želel včlaniti v portal, bo plačal 39 evrov vpisnine, iskalci izvajalcev pa bodo lahko ponudbe na por-talu pregledovali zastonj. Trenutno je v portal vključeno preko 2000 obrtnikov in podjetnikov, ki lahko s svojimi storitvami, znanjem in strokovnostjo pomagajo pri reševanju in izvedbi različnih del, ki jih potrebujejo uporabniki. Projekt pokriva MO Celje ter občine Dobrna, Štore in Vojnik. Razširiti ga nameravajo na širšo regijo, do konca leta pa na celotno Slo- nijo. KŠ Kakovostni Fingar Podjetje Fingar iz Rogaške Slatine je v petek dobilo certifikat kakovosti ISO 9001. V podjetju se ukvarjajo s parketarstvom. Pred desetimi leti so se specializirali za proizvodnjo in vgradnjo športnih podov. Danes so v Sloveniji eni vodilnih na tem področju, Sicer pa se v podjetju Fingar idi z drugimi par-mi oblogami, re-5 tudi parkete v -zgodovinskih ob-podobno. ŠK ukvarjajo keti in talni stavrirali s( jektih ii Hiter preobrat Vlagatelji v delnice slovenskih j ..............i tuš. 7 ivna korekcija, ki ^ 'adna, je občutno idjetjih so prejšnji te-dolgo napovedovana obdobju močne rasti tečajev ni oklestila tečaje ( laiBka Ime Enotni tečaj ProimtvtEUR Sspr. CICG Cinkarna Celje 155,00 14,90 -0,43 CETQ Celiš 125,00 3,90 8,00 CHZG Comel Zreče 11.36 0.40 0,00 GRVG Gorenje 36.03 1.034.30 ■0,78 PIIB Pivovarna Ls ilko 66,30 1.779.10 -3.74 JTKS Juteks 135,01 289,60 -0.72 FTDG Eiol 190,00 7,70 0,53 Cene so v torek opazno padle, agresivna ponudba pa je ilednji dan v uvodnem delu trgovanja še pospešila drsenje. Nekateri investitorji so večodstotne padce začeh izkoriščati za povečevanje pozicij, nekoliko bolj opaznim nakupnim naročilom pa je sledil preobrat. Trgovanje z delnicami je bilo tako izredno vznemirljivo. Cena največjega borznega podjetja Krke se je spusrila do 880 evrov, nakupi pa so v nadaljevanju tedna spet dvignili ti^ovalno območje nad mejo 900 evrov. Še večji dnevni nihaj je bilo mogoče opazovati pri ostalih delrticah. Drsenje Telekomovih delnic se je ustavilo pri 420 evrih oziroma kar dobrih 6 odstotkov nižje, kolikor je znašala vrednost delrtice ob koncu tedna, globoko v rdečih številkah pa so se med tednom znašle tudi vse ostale pomembnejše dehiice, ki pa so enako kot Telekom do konca tedna zmanjšale oziroma nadoknadile izgubljeno. Initoks SBI20 zadnji tečaj 9-369.17 6.282.55 -0.82 BIO 116.99 -0.21 Izredna moč kupcev v obdobju korekcije je dokazala, da je strah pred pomembnejšim preobratom na trgu v tem trenutku odveč. Na trgu je prisotnega ogromno prostega in špekulativnega denarja, ki večje padce spreobrača v dobiček, na trg pa se vključujejo tudi tisti, ki so rast delnic v zadnjem obdobju zamuditi. Veliko zanimanje za delnice tii izkoriščanje večjih nihanj za dodatne nakupe je posledica predvsem visokih pričakovanj glede razvoja posameznih dogodkov okoli pomembnejših borznih družb, manj pomemben element pri odločitvah pa so poslovni rezultati, ki jih podjetja v teh dneh objavljajo za obdobje prvih treh mesecev. Prihodnja stabilnost oziroma rast delnic bo morala biti podprta tudi s tem pomembnim elementom. Pozitivno je z dobičkom v prvem tromesečju presenetil Merkur, pretekli teden pa so med dragimi svoje poslovanje razkrili Mercator, Luka Koper, Telekom in Gorenje. Mercator nadaljuje s stabilno rastjo prihodkov, tudi po zaslugi kapitalskih povezav, čisti dobiček Luke Koper pa se je v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za nekaj manj kot 30 odstotkov. Uspešne rezultate so predstavili tudi v Gorenju, kjer so prihodki na ravni skupine v prvih treh mesecih porasli za 36 odstotkov, nekoliko bolj zaskrbljujoč pa je le podatek o dobičku. Manj bleščečo predstavo so uprizorili v Telekomu, V prvem tromesečju je rast prihodkov na ravni skupine v primerjavi z istim obdobjem lani znašala 6 odstotkov, poslovni izid iz poslovanja in čisti dobiček pa sta se v primerjanem obdobju zmanjšala. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni ot^an: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Novo vodstvo zbornice Na ustanovni seji Upravnega odbora Savinjsko-ša-leške območne gospodarske zbornice so za predsednico izvolili Cveto Tinauer, sicer direktorico podjetja Perspektiva iz Šoštanja. Tinauerjeva je na tem mestu nasledila direktorja šoštanj-ske termoelektrarne Uroša Rotnika. Dosedanji direktorici gospodarske zbornice Alenki Avberšek so člani odbora sicer soglasno izkazali podporo za naslednji mandat, na njeno željo pa so jo imenovati le za vršilko dolžnosti direktorice in bodo za delovno mesto objavili javni razpis. Neuradno je stišati, da naj bi se Avberškova odločala za odhod v Ljubljano. US ^imPMMacije če ste redni bralec Novega tednika in poslušalec Radia Celje, za vas akcija »100 medvedkov za 100 nasmehov« ni deveto čudo. Ravno nasprotno. Najbrž dobro veste, da akcija ne prinaša lepih nagrad le sodelujočim bralcem in poslušalcem, temveč da medvedke, ki jih iščemo vsak ponedeljek ob 16.30 in jih slej kot prej tudi najdemo, vsak mesec podarimo malčkom, ki v teh dneh ne kažejo ravno svojega živahnega, vseželj nega duha. Ti malčki so namreč malce žalostni, saj njihovo zdravje ni tako trdno kot »kamen kost«. Obiskali smo jih na Otroškem oddelku kirurških strok Splošne bolnišnice Celje. Na sončen majski dan, ki so ga občasno prevetrile debele dežne kaplje, smo se torej odpravili v bolnišnico. Tam nas je že čakalo deset simpatičnih malčkov z otožnimi pogledi, vsak s svojo bolnišnično zgodbo. Vedeli so za presenečenje, aniso vedeli, kdo jim ga pripravlja in kakšno sploh bo. Pa smo prišli m v vehki vreči s sabo Za konec še ena gasilska z malčki in prinesli mehke plišaste medvedke, ki so ravno pravšnji spremljevalci za krajšanje predolgih bolnišničnih ur. Z velikim nasmeškom na obraza so svojega kosmatega prijatelja sprejeli prav vsi malčki, tisü, kl so se bolnišničnih pizam prav na ta medvedkivrokah. dan že znebili in so nestrpno pričakovali udobje domače postelje, kol tudi tisti, ki jih bo vonj bolnišničnih soban spremljal še nekaj časa. Obvezno z medvedkom, stisnje-^ 'i. mm v toplo na-ročie, so hiteli Otroški nasmehiso razjasnili tudi naša lica. Zaslužni za uresničitev akcije »100 medvedkov za 100 nasmehov« - z levs: Danijela Gorišek, vodja Službe za informiranje in tnenje Splošne bolnišnice Celje. Viki Klenovšek iz marketinga Novega tednika in Radia Celje, Lucija Udovč iz podjetja Adamas, ki vsak teden sodelujočim v oddaji podarja srebrne obeske v obliki medvedka, in Alja Beecari, predstavnica Casineja Faraon. pripeljale v družbo zdravnikov in medicinskih sester. In nato so odhiteli z nasmehom na obrazu in novim prijateljem v nežnih ročicah kosilu naproti. Zaželeli smo jim dober tek terčimprejšnjeokrevanje-Kar pa se medvedkov tiče, smo prepričani, da jim bo v družbi ičite dve polji kjer mislite, da se skrivata sora za nase nuoa&oSKitke. Srešia izzrebanca tudi srebrno mseiačentef \ AlDAltlAS' Ime, Priimek;------------ Naslov:_____ lOVI TEDNIK Dve likovni trinajstici v Zrečah se bodo danes, v torek, začela XIII. likovna prijateljevanja Zreče-Sloven-ske Konjice. Na njih bo do 1. junija ustvarjalo trinajst umetnikov, ki bodo svoja dela v petek predstavili na razstavi in ponudili na dražbi, ki se bo začela ob 19. uri v Termah Zreče. Na letošnjih likovnih prijateljevanjih bodo ustvarjali: Zvest ApoUonio, Franc Bešter, Borut Beus, Petar Beus, Jernej Forbici, Irena Gašperšič, Jože Kumer, Mojca Lampe Kajt-na, Zoran Ogrinc, Polona Petek, Pavle Ščurk, Marika Vicari in Vinko Železnikai. Poleg sHkanja na terenu so organizatorji zanje jutri pripravili sprejem pod pokrovi- teljstvom županov občin Zreče in Slovenske Konjice ter izbor vina likovnih prijateljevanj. V četrtek popoldne bodo slikarji predstavili svoje ustvarjanje na prireditvi Naj predmet oživi. Poleg tega so zanje pripravili potepanje po Zreškem Pohorju in izlet po Dravinjski dolini, obiskali pa bodo tudi KTC Rogla, turistično kmetijo Urška in Zlati grič. Zaključno dražbo umetniških del bodo tudi letos dopohiili z dražbo steklenic vina posebne polnitve, s katero tradicionalno zbirajo denar za štipendiranje nadarjenüi študentov. MBP Ohcetni par je izbran Znan je 39. par, ki si bo letos na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem obljubil večno zvestobo na ohceti po stari šegi. V nedeljo, 15. julija, se bosta poročila Ulijana Selčan in Mitja Obreza iz Škofje vasi. oba velika ljubitelja starih ljudskih običajev. Par že ima dva otroka (štiriletnega Žana ter leto in pol starega Mihaela), kar sicer ni v skladu z razpisnimi pogoji. A ker sta bila izbranca edina, ki sta poslala vlogo, so v tem primeru pri Etno odboru Jureta Krašovca Možnar naredili izjemo. »Stare šege so nama blizu, zato želiva najin zakon skleniti na Ohceti po stari šegi. Želiva si veliko družino in načrtujeva vsaj še enega otroka,« sta v vlogi za ohcet po stari šegi zapisala bodoča mladoporočenca. 25-letna nevesta jepo izobrazbi kmetijska tehnica, zaposlena kot prodajalka v Vojniku, osem let starejši ženin pa si kruh služi kot voznik tovornjaka. BA Štore praznujejo v Štorah bo v četrtek, 31. maja, prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika. Slovesnost bo v znamenju podelitve občinskih priznanj, katerih prejemnike bodo dokončno izbrali na jutrišnji seji občinskega sveta. Svetniki se bodo odločili med petimi predlaganimi. Na slovesnosti bo govomik župan Miran Jurkošek, ki bo predstavil utrip občine, pri- pravljajo pa tudi bogat kulturni program. Prireditev bo v telovadnici Štorske osnovne šole ob 19. uri. Prireditev bo na predvečer občinskega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 1. junij 1836, ko je Slovenec Ignacij Novak kupil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas-Pečovje. Rudnik je imel vehk pomen za razvoj železarstva. BJ Pričakovanja otroštva in mladosti Osnovna šola Lava je sobotno dopoldne v Celju izkoristila za otroško prireditev Poklon lepi besedi, pesmi in mladosti. Otroci so se na zvezdi predstavili z mislimi o mestu Celju, o pričakovanjih otroštva in mladosti, zapeli nekaj pesmic in zaigrali na različne inštrumente. Z otroško radoživostjo so spomnili odrasle mimoidoče, kako pomembno si je vzeti čas za otroka v sebi in za sproščeno druženje. BS, foto: AŠ Najvišje Šentjurčan, sledi Arciinčan v Mariboru je bilo 41. Krašovec iz vojniške obči- njen Jurij Brumec iz Loč ocenjevanje vin Vii ne dežele Podravje, kjer so ocenili njen vinski letnik 2006. Na ocenjevanju je doseglo vrhunske ocene precej vinogradnikov z našega območja, tudi iz vojniške, štorske in žalske obči- Med 141 vzorci, ki sta jih ocenjevali dve strokovni komisiji, je bilo veliko vzorcev vin vinogradnikov iz šmar-sko-Virštanjskega vinorodnega okoliša ter s Konjiškega, ki so dosegli odlične rezultate. Med vinogradniki iz naših krajev je prejel najvišjo oceno Janez Rečnik iz Šentjurja, in to za sauvignon, ki je bil ocenjen z 18,36 (njegov kerner je prejel oceno 18,07). Z ocenami nad 18,10, ki uradno predstavljajo vino vrhunske kakovosti, sledijo iz naše regije po višini ocene vinogradniki Mirko (chardonnay z 18,33 ter kerner z 18,20), Vinogradništvo Pajk iz Šmarja pri Jelšah (traminec z 18,29), Jani Vreže iz Šmarja pri Jelšah (renski rizling z 18,28), Srečko Pajk iz Štor (sauvignon z 18,25), Jože Drame iz Žalca (beli pinot z 18,24), Janez Hrepevnik iz Rogaške Slatine (sauvignon z 18,22), družina Golob z Grobelnega (renski rizling z 18,18), Andrej Horvat s Frankolovega (laški rizling z 18,15), Zlati Grič Slovenske Konjice (beli pinot z 18,13 ter traminec z 18,11), Franc Namurš s Tinskega (chardonnay z 18,10) ter Ivan Mlaker z Grobelnega (laški rizling z 18,10). Visoko je bil ocenjen tudi Dušan Horvat s Frankolovega (chardonnay z 18,07). Med vini posebne kakovosti je bil med vsemi vzorci na ocenjevanju najvišje oce- Z gibanjem do zdravja JZ Socio - Projektna pisarna Celje, zdravo mesto - in Zdravstveni dom Celje vabita vse med 20. in 65. letom v četrtek, 31. maja, od 15. do 16. ure in v soboto, 2. junija, od 9. do 11. ure na Savinjsko nabrežje na brezplačno testiranje fitnes indeksa. Hitra hoja na dva kilometra je enostaven test: čas opravljenega preizkusa, utrip, teža, višina in starost prikažejo, kolikšna je vaša notranja kondicija, in svetuje pogostost vaj za naprej. Oglasite se v PP Celje - zdravo mesto na Slomškovem trgu 4. Za dodatne informacije lahko pokličete na 03/492-59-40. AB Še zadnji icupon za Zeleni val Pred vami je zadnji kupon za izlet z Zelenim valom, ki ga letos, ob desetletnici redne tedenske oddaje v obliki, kot jo poslušate vsako sredo med 11. in 12. uro na Radiu Celje, prirejamo petič. Tako kot ste zvesti poslušalci te oddaje, ste tudi tako zvesto in skrbno pošiljali kupone za izlet, ki bo v soboto, 9. junija, ko bomo ob 8. uri krenili z glavne avtobusne postaje v Celju pod zeleno kapo Gozdnika, kjer bomo z zeliščarko Faniko Burjan prepoznavali zdravilna zelišča in se skupaj kaj novega naučili. Letos se nam bo pridružil tudi dr. Janez Kupon št. 5 \%i -^^ Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: vi tednik & Radio Celje, Prešemova 19.3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. (ocena 19,66), iz naših kra jev pa mu sledijo Ivan Mi-jošek iz Rogaške Slatine (19,29), Franc Namurš s Tinskega (19,07) ter Silvester Marič iz Žalca (18,74). Na ocenjevanje so se lahko prijavili vinogradniki, ki so pridelati vsaj 500 litrov vina posameznega vzorca normalne urgatve. Ocene z ocenjevanja v Mariboru imajo posebno težo, saj je v vsaki od dveh komisij sodelovalo po 18 strokovnjakov iz celotne države. Pri tem presenečajo vrhunske ocene vinogradnikov iz krajev, ki doslej po vinogradniški plati niso bili posebej znani- Strokovnjaki to pripisujejo dejstvu, da se tam vinogradniki bolj potrudijo ter za razliko od marsiko^ iz uveljavljenih vinogradniških leg bolj upoštevajo strokovne nasvete. BRANE JERANKO 10.00 MNZC-Otroški muzej Hmimiwaustmrjoi^iiixi lTÖÖl^'edobClnskämatlCna"~ knjižnica Žalec_ 17.00 laterspar Velenje 19-30 SLG Celje 19,30 Narodni domCelje Tasič. Tistega dne pa vas čaka še vrsta postankov, presenečenj in prijetnih trenutkov v naravi. Vse kupone, ki bodo prispeli na naš naslov do vključno srede, 6. rožnika, bomo vključili v javni žreb preko radijskih valov v času oddaje Zeleni val. Naslednji dan bo pri vas pozvonil poštar in vas razveselil z novico, da po-tujete z nami! A naša zelena karavana bo štela tudi letos samo 40 potnikov. Veliko sreče pri žrebu vam želi Zeleni val z Matejo Pod-jed, sodelavci in gosti prireditve, ki jo bomo zaključili približno ob 20. uri. ko bomo krenili v dolino. 20.00 Mestni kino Metropol . Rock hard/Radar TV družbi - Vsi dni^čni, v enakopravni 19.00 Medobčinska matična knjižnica Žalcc_ Tudi to je Lojze Peterle pogovor a ävljenjskih izzivih, glasbi, načinu ' njä. čebelah... "'" ' 19.30 SLG Celje" A. T. Linhart: Županova Micka Supembonma in izven Event neverjetnih z neverjetnim sreC elovom in nastopi skupin Zoran Zorko & Zeron, Utrip, Atlantida 10.00 MNZC-Otroški muzej __Hermanovbrlog_ " Slikarsko okrašena črka liennanova mlvasiabika 19.30Glasbena šola Velenje, o^elska dvorana Godalni kvartet Allegria O.OOLikovnisalonCelje Media Fokus: Joanna Ka-rollni pivdstnvitev iiipc^jvorz mlado poljsko umetnico iifITIMl I KRAJEV Zaupanje v poslu lahko drago plačate Primera naivnosti pri vstopu v poslovni svet - Sladoledarstvo in gostinstvo brez rezultata »Pokazal sem mu, kako se dela sladoled, na koncu pa mu ga moram še plačati.« »Sam se je ponudil, da mi bo posodil milijon tolarjev, zdaj pa mu |ih moram vrniti 11 milijonov!« To sta le dva primera, s katerima sicer lahko sočustvujemo, kaj več pa jim niti najboljši odvetniki ne morejo pomagati. Igor Zupane iz Celja je prvi, ki se je na naše uredništvo obrnil s svojo zgodbo. Več let je delal pri slaščičarjih, natančneje pri sladoiedaj^ih, a vendar mu nihče od njih ni želel pokazati recepta za pripravo. »To je velika poslovna skrivnost,« pravi Zupane. »Kasneje sera s pomočjo gospe, ki je želela ustanoviti svojo slaščičarno, dobil možnost, da se lahko v Italiji naučim, kako se naredi božanski sladoled. Gospa me je tudi zaposlila, vendar lokacija ni bila prava za prodajo sladoleda, in tudi surovin ni nabavljala pod najugodnejšimi pogoji, zato je posel kmalu propadel, Nato me je k sodelovanju povabil Jernej Roje. Predlagal je, naj mu pokažem, kako se izdeluje sla- Igor Zupane doled, nato pa bova skupaj naredila dober posel. >Nič nama ne bo manjkalo,< je zatrjeval, in ker je bil videti pošten Človek, sem mu zaupal. Odpeljal sem ga v Italijo, mu pokazal sistem izdelave, oblikovanja, za odprtj e podjetja sem mu celo posodil svoje papirje,« pripoveduje. »Dejal je, da bo nama šlo dobro že, če bova na dan prodala za 50 tisoč tolarjev kepic (pravzaprav lopatic, kar sem tudi jaz )prinesel< iz Italije) sladoleda, midva pa sva jih na dan prodala celo za 180 tisoč. Sprva je bilo sicer vse lepo in prav. Ponoči sem sam delal kot pek, zjutraj pa sem. včasih celo s pomočjo svoje cele družine, pripravil sladoled. Saj ne rečem, tudi družini je za pomoč pošteno plačal, vendar me naslednje leto ni več povabil k sodelovanju,« Zupane, ki ga Celjani bolje poznajo pod vzdevkom Ficko, se čuti izkoriščenega, saj meni, da Roje takšnega uspeha ne bi dosegel, če mu ne bi izdal recepta. »Sladoled je prodajala tudi moja >faea<, saj so Celjani dobro vedeE, da je moj sladoled precej boljši od konkurence.« Z Rojeemže štiri leta ne sodeluje več, a vendar se je šele zdaj odločil svojo zgodbo razkriti javnosti. Razlog: »Do letos sem lahko pri njem zase in za otroke prejemal neomejene količine sladoleda, letos pa mi je poslal dopis, s katerim lahko na mesec dobimo zastonj le še deset lopatic! Čeprav dobiček koplje iz mojega zlatega rudnika, bi mu moral zdaj za zlato plačati?!« Krvavo preplačano posojilo Drugo zgodbo, ki je prav tako povezana spodjetništvom. nam je v dobri veri, da ji lahko pomagamo, zaupala Celjan-ka M, T. Ko je pred več kot desetimi leti delala v gostinstvu v Izoli, ji je takratni delodajalec, ki ni želel več sam imed gostinstva, predlagal, naj se sama loti posla. »Spodbujal me je rekoč, naj grem na svoje, ker sem tako pridna. Sam je tudi predlagal, da mi posodi milijon tolarjev, da bom lahko začela. Njemu je ravno takrat, ko se je z ženo ločeval, manjše uradno premoženje celo koristilo. Kakorkoli, napisala sva pogodbo, v kateri sicer ni bil naveden rok vrnitve denarja, temveč le obrestna mera, ki naj bi bila enaka obrestiiim meram vban-kah. Že po letu in pol sem ugotovila, da posel ne bo šel, saj so mi po treh meseeili za lokal dvignili najemnino s petsto nemških mark na dva tisoč- Denarja ni bilo dovolj niti za najnujnejše, kaj šele za odplačilo kredita. Po tem niti zaposlitve nisem dobila, živela sem od socialne podpore. Nato sem pred kakšnima dve ma letoma dobila vabilo na obravnavo zaradi poplačila mo-a. Denarja i la niti toliko, da bi se odpeljala v Koper na obravnavo, kaj šele za plačilo kakšnih izvedencev bančne stroke, da dolg vendarle ne more narasti na tak znesek, aH celo za najem kakšnega odvetnika. Cez čas sem domov dobila obvestilo, da sem mu z obrestmi vred dolžna 11 milijonov tolaijev.« Te sedaj mesečno odplačuje. Kakšna bi lahko bila črta pod obema zgodbama? Preden se lotiteposla, še posebej stistim, ki je vaš prijatelj, dvakrat premislite. Med zaupanjem in naivnostjo je zelo tanka meja ... ROZMARl PETEK Zgodbi sta povzeti izključno po pripovedovanjih naših bralcev (Jernej Roje je sodelovanje sam zavrnil). 8 NOVIfEIIIK OTR05KI ČA50PI5^ še nekaj časa za vaše prispevke Skoraj smo že v zadnjem šolskem mesecu. Prav zdaj, ko se morate verjetno največ učiti, se na šolah tudi največ dogaja. Zato vas kljub morebiti nabitem umiku vabimo, da nam pošljete kakSen prispevek o dogajanju na vaši šoli. Čakamo torej na vaše prispevke, ki jih pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje. Sem pa pošljite mdi glasovnice za vašo najljubšo knjigo. Prihodnji teden bomo namreč Izžrebah kar pet srečnežev, ki bodo poleg skodelice dobiU tudi knjižno nagrado. Knjige podeljuje Knjižnica pri Mišku Knjižku. Ta teden smo izžrebali Luko Gobca iz Celja. Česti- Cicibani z vetrom v iaseii v krasnem vremenu in čudovitem am-blentu telovadišča Športnega društva Ga-berje v Celju so že 12. zapored izpeljali prireditev Cicibanijada. Kar 210 predšolskih otrok iz 19 vrtcev in društev v Celju in okolici se je pomerilo na spretnostnem poligonu, nato so ustvarjali s kredo na asfalt na temo: Sonček in narava Na Balkanu lahko bolje obrnetev svoje prihranke. Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dobro obračati denar. Strukturirani depozit, katerega obrestna mera je vezana na gibanje vrednosti košarice visokokakovostnili delnic izbranih podjetij, ki delijejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9, julija 2008. Informacije: 080 88 00 Bank Awtria CredilanslaH d J. ljubl|ana, ämartinska 140, Ljubljana BanliXVustria Creditanstall Cid oiimpijada navdušila Zavod lA kulturo šport in turizem Žalec je v skupni organizaciji z Vrtci in šolami občine Žalec ter Atletskim klubom Žalec organiziral že 12. Cici olimpija-do. Zaradi velikega zanimanja je bila tokrat izvedena v dveh delih in prav vsi vrtci in vse šole iz občine so se je udeležiU. Vrtčevski otroci so se atletsko zabavali v prvem delu in kar 240 otrok je spoznavalo tako atletski štadion kot predvsem prvine metov, skokov in tekov Vzgojiteljice so jih vodile od discipline do discipline, atletski sodniki sodüi in demonstrirali, malčki pa so dosegali rekord za rekordom. V drugem delu so svojo moč razkazovali prvo-šolčki in njihova vnema ni bila nič manjša. Skupno je bilo 210 prvošolčkov, atletske discipline domala iste, učiteljice pa tudi tokrat zveste «trenerke« svojih v Za začetek in zaključek Cici olimpijade so skupaj zapeli originalno himno, ki jo je posebej za to priložnost napisal in izvedel znani slovenski animator Sten Vilar, ki je prireditev tudi povezoval. Ker so bili tokrat starši na nogometnem igrišču in ne na tribuni, je bilo vse skupaj še bolj podoživeto, fotoaparatov in kamer pa je bilo skoraj več kot na pravi olim-pijadi. TT zame prava so zabava. In ker so biii vsi zmagovalci, so se s kolajno okrog vratu in ožar-jenih lic poslovili z zaobljubo, da bodo do prihodnjega maja pridno vadili ... ŠD Ga-berje je prireditev izpeljalo v okviru vseslovenske akdje Veter v laseh - s športom proti drogi. BS, foto: GREGOR KATIČ Špela Hribernik in njena mentorica (tudi njena mama) Jelka O enakosti spolov Društvo prijateljev mladine Celje je prejšnji teden pripravilo osrednjo regijsko prireditev Evropa v šoli 2007. Na prireditvi so podelili regijske nagrade natečaja, ki so ga v Sloveniji pripravili osmo leto zapored. Državne nagrade so podelili že teden dni prej. Med državnimi nagrajenci so učenci II. OŠ Rogaška Slatina in Špela Hribernik iz IV. OŠ Celje. Mednarodni natečaj poteka že od leta 1953, na njem pa vsako leto sodeluje več kot pol milijona mladih iz 34 evropskih držav. Slovenija sodeluje na natečaju osem let. Letošnji je potekal pod naslovom Enake možnosti za vse - enakost spolov. Mladi so svoja razmišljanja lahko predstavili na literarnem, likovnem, fotografskem, raziskovahiem in internetnem natečaju. Kot je pojasnila predsednica DPM Celje Dragica Poznič, je na letošnjem regijskem na- tečaju sodelovalo več kot 700 mladih več kot prejšnja leta. Med vsemi prispelimi deli so jih v regijskem izboru nagradili 32. Dve med njimi sta dobili tudi državno nagrado. Prvo nagrado so na raziskovalnem natečaju do-bih učenci II. OŠ Rogaška Slatina, ki so pripravili raziskovalno nalogo z naslovom So skrb in odnosi odvi- sni od spola?. Nalogo so pripravili Nadja Ižanc, Ivana Kučiš, Robert Plavčak in Armando Tratenšek pod vodstvom mentorice Zdenke Ižanc. Drugo nagrado je na literarnem natečaju dobila Špela Hribernik iz IV OŠ Celje za delo z naslovom Jaz deklica, ti deček, različna -a enaka?. ŠK MOJA NAJUU&ŠA KNJIGA je: ime in priimek Naslov: OmtMem, do »a noji {m ipfl T?^-1; 9 I^lll. Podjetje LIDL je na evropskem trgu prisotno že od tridesetih let prejšnjega stoletja. Po uspešni širitvi na območju Nemčije in mednarodnem prodoru njegovo prodajna mreža danes obsega več kot 7000trgovin po vsej Evropi. Je eno najhitreje rastočih podjetij, ki uspešno uresničuje svoj glavni cilj: KUPCU PONUDITI NAJVIŠJO KAKOVOST PO UGODNIH CBNAHI 10 REPORTAŽA kiOV! "^'»lüK Zadavoljni vitezi v dniäi Barbare Celjske in ostale grajske gospede. Kako tudi ne. viteški stan namreč _ li. Z listinami, ki to dokazujejo (od leve preti desni), vitezinja Martina Maček in Ued eksponate, ki so v mosti, spadajo lobanje Grofov Celjskih, med katerimi ni lobanje Hermana II., saj je ta, kot smo izvedeli, pokopan v samostanu v Pleterjah. Kaj imajo skupnega Alfred Nobela Dado Topic in Grofje Ceijsici? Se sprašujete, kaj imajo skupnega vsi našteti? Prav vsi so bili svoj čas povezani s Celjem in prav o vseh se je govorilo v soboto, 26. maja, na izletu Novega tednika in Radia Celje. Tokrat svoje zveste bralce in poslušalce nismo popeljali daleč proč. temveč smo jim približali bisere domačega mesta, mesta Celje. V skupini izletnikov so bi- je Moje »odštekano« mesto, li tudi nagrajenci naše akci- ki so napisali zanimive pris- : je navdušila razstava orožja v Pokrajinskem muzeju Celje, pri čemervelja omeniti, da so prav ulica obrtnikov, ki oživi vsake zadnjo nedeljo v mesecu. Dame se takoj zapodite v frizerski salon in preverjale, kako so v lodovini ženske skrbele za svoje naglavno okrasje. Kako sta si kodrali kar nekaj let nazaj, sta razložili naši izietnici in dedali, da se podoben »stvor« skriva tudi na njunem podstrešju. pevke o tem, kako so gostili turiste v našem mestu. Največkrat namreč radi zahajamo v tuj e dežele, medtem ko se lepot in zanimivosti rodnega kraja sploh ne zavedamo niti jih ne opazimo. Zbrali smo se pred Mestnim studiem Radia Celje in začeli kiižarjenjepo knežjem mestu. Najprej smo bili deležni družbe malce ošabne Barbare Celjske, ki je povitezila tri naše izletnike in jih povzdignila v viteški stan. Nato smo se zlili z množico na celjskih ulicah, odkrivali sobotni utrip mesta in postajali vse bogatejši za številne zanimive novičke. Verjamem, da vam je bilo do zdaj neznano, da je Alfred Nobel zelo rad zahajal v Celje in da ga je na ta kraj 15 let vezalo tudi dekle Sofija. Da imamo v Celju edini otroški muzej v Sloveniji in da je v vojašnici na Spodnjem gradu vojaški rok služO Dado Topic - dolgolasi predstavnik Hrv^ke na letošnjem Evrosongu - verjamem, da vam je prav tako novo, V Muzeju novejše zgodovine Ceije nas je navdušila ulica obrtnikov, v Pokrajinskem muzeju Celje so srh vzbujale lobanje Celjskih grofov, z grozo v očeh pa smo si ogledali tudi »pas človeške kože«, edino tovrsmo mučilno napravo pri nas. Ob odhodu na Stari grad smo se strinjali, da so muzeji zanimiv prostor, ki ni niti za ščepec dolgočasen. Vse prej kot dolgočasna je tudi zgodba o rodbini Celjskih grofov, ki nam jo je na izjemno privlačen in nazoren način, kot vse ostalo tistega dne, predstavila vodnica Rada. Navdušeni nad vsem, kar v svojem osrčju skriva Celje, smo se v gostišču Hochkraut okrepčali, drug drugemu zahvalili in se s toplino v srcu poslovili. NP Foto: ALEKS ŠTERN Povsem očarani nad zgodovino rodbine Grofov Celjskih smo peziraK v samem osrčju celjskega gradu. VAŠE SKRITE ŽEUE-^^ URESNIČITA NOVI TEDNIKIN RADIO CEUE Popolno udobje, na katerega bi se človek zlahka navadil. Na kavo z limuzino Prijatelji prijateljem podarili sanjski dan - Najprej v gostišče v Rimskih Toplicah, nato v Čokoladnico Olimje - Občutili kanček zvezdništva Dnevi upokojenega rudarja Romana Seliča se že dobro desetletje začenjajo po ustaljenem vrstnem redu. Iz Paneč pri Jurkloštru se vsako jutro ob 8. uri odpravi na kavo s smetano v gostišče v Rimske Toplice ali pa v Laško. Potem ko si v pogovoru z znanci nabere zadostno mero sproščenosti, se loti številnih opravkov na domači kmetiji. Po jutru se pač dan pozna. Nepozaben pa slednji postane, če je jutranjemu ritualu dodana prestižna skoraj devet metrov dolga očarljivost. Zamisel o poživitvi njegove vsakodnevne poti je prišla s strani družinske prijateljice Mojce Klenovšek iz Rimskih Toplic. »Ker je omenjeno tako trdno zasidrano v Romanov vsakdan, z družino menimo, da si pa enkrat skupaj s soprogo vendarle zasluži, da se na kavo odpelje v malo drugačnem slogu. ila kava tokrat dnigačen okus? »TojitkutvIihnuNije Mojce Klenovšek, Slednje sem povezala z njuno dolgoletno željo, in to je vožnja z velikansko limuzino.« Prvi cUj je bil znan, gostišče v Rimskih Toplicah. In ker se kadeči skodelici poda še kakšen droben prigrizek, smo na zemljevid enodnevne udobne vožnje vpisali še Čokoladnica Olimje. Z limuzino, ki je last kraljestva zabave hotela in casi-noja Konp, smo tako nekega zgodnjega jutra prevozih vijugaste ceste do Paneč ter skupaj z voznikom limuzine upali, da nam na ozkih cestah ne prihrumi nasproti kakšno tovorno vozilo. »Pri vožnji z hmuzino je seveda potrebna veliko večja previd- zaslišna za Izpolnitev želje, soprogom. nost, dovolj prostora za parkiranje oziroma obračanje, na kar včasih ljudje kar pozabijo, ko denimo naročajo limuzine za poroke,« je med vožnjo pojasnjeval voznik Jani ter dodal, da poleg prevozov mladoporočencev prevladujejo zlasti poslovni najemi hmuzin. Tik preden bi se pred nami lahko razprl pogled na Seličevo domačijo, nas je mahajoč ob cesti pričakala Romanova hči Sandra ter v šali omenila, da na starša dobro pazijo družinski prijatelji Klenovškavi. »Potem ko se je oče tako kot vsako jutro nameraval odpraviti na kavo, smo ga tokrat skušali čim bolj zamotiti. Prijatelji Pravšnje ozadje za poziranje je ponudila tudi Aqualuna. so ga, denimo, zasipali z vprašanji, kako se naj lotijo določenega hišnega opravila ter mu dejali le, da se lahko malo kasneje kar vsi skupaj odpravijo na kavo.« Ko je naš tokratni srečnež ugledal nekaj dolgega in črnega na domačem parkirišču, mu je obraz razjasnilo navdušenje in takojšnja pripravljenost za skok v limuzino. »Kaj bi čakah, kar gremo. A slučajno jaz vozim?« se je še pošalil dobrovoljni Roman, po obrazu njegove soproge pa so začele drseti solze, ki so se v presledkih pojavljale še vse do konca našega druženja. »To je neverjetno! Da pride limuzina v Paneče in to le po naju. Res hvala!« je dejala Ivana Selič. Voznik Jani je potnika še seznanil z nekaterimi posebnostmi notranjosti limuzine. »Na voljo je bar, DVD- in CD-predvajalnik, klima, usnjeni sedeži, prostora je za sedem oseb, sicer pa najbolje da kar sama preverita.« Zaslužna za povod tokratne akcije Mojca Klenovšek nam je le še zaželela srečno pot in hmuzina je na veliko presenečenje krajanov začela elegantno drseti med polji in travniki vse do gostišča v Rimskih Toplicah, kjer znanci, s katerimi Roman dnevno sreba kavo, sprva kar niso našli odgovora za njegovo povezavo z hmuzino. Da, Novi tednik in Radio Celje potisneta sanje v sveüi del dneva. Po krepčilni skodelici smo se napotili proti Olimju, vse do tja pa so zakonca zabavali številni pogledi mimoidočih, od katerih so nas ločevala le zatemnjena stekla. Tokrat sta se torej na drugi strani, v drugačnih vlogah prepričala ko-Uko pozornosti pravzaprav zbudi takšen avtomobil, saj ljudje komajda krotijo začudenje. V Čokoladnici Olimje, kjer je bila prav v času našega obiska skupina tujih turistov, so v pogovoru poleg nekaj grižljajev kraljice slaščic postregli še s svojo zgodovino in smernicami delovanja oziroma ustvarjanja čokolade. Popotovanje z limuzino se je na željo zakoncev sklenilo z Romanovo najljubšo pijačo - kavo - ter z nam najljubšim pogledom - neizmerno srečo v očeh človeka, ki smo mu iz-polniU skrito željo. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ v SPOMIN Jasmina Zohar <4.12.1980 - 26.5.2007) Kje naj začnem, predraga Jasmina? In kako? Saj niti še dojel nisem, kaj se je zgodilo, niti nočem verjeti, kar sem slišal. Bilojevsoboto^utraj, hoje zazvonil telefon. Ne morem si oprostiti, ko sem tvegal in ugibal ter uganil, da gre zate. Tako absurdne okoliščine, tako prekleto grozljiv konec ... Korwc mladega življenja. Pomoči ni, y griu pa stiska in stiska in ne popusti. TVoje ime se mi je vtisnilo v spomin že pred leti, ko si še kot poslušalka našega radia redno odgovarjala na športna vprašanja, ki smo jih zastavljali. Leta 2001 si začela svojo novinarsko pot, v našo medijsko hišo pa si se preselila sredi leta 2003. Kot plaho, tiho in skromrw dekle, ki je use bolj in bolj polnilo športno stran Novega tednika. Nisi se astraši-la novega izziva. Pogumno si se podala v eter Radia Celje in uspešno prebrodila za-četniške težave, ki jih ima vsak. Že lani si se prelevila v uspešno radijsko reporter-ko, skupaj sva krojila športno vsebino na obeh medijih. 7Vo;a zagnanost in že-Ijapo uku sta zagotavljali viden napredek. Navduševala nas je tvoja večna dobra volja. Opravljena si bila povsod pomagati. Vmes si postala absolventka Fakultete za manage-meni, le še nekaj izpitov te je ločilo do diplome. Potem pa se je dan mladosä prevesil v dan žalovanja. Neizmerno te bomo pogrešali. Poslovili se bomo v četrtek ali petek na celjskem pokopališču, žaro pa bodo starša Vili in Irena, sestra Jolanda in vsi tvoji ostali prenesli na pokopališče na Te-harju. DEAN ŠUSTER Celjske kegljavk« slovensko zlat Slovenska ženska kegljaš-ka reprezentanca je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Etošicah na Slovaškem osvojila zlato medaljo. V finalu je premagala Romunijo s 6:2. Zma^ sta priigrali tudiCeljan-ki Barbara Fidel in Rada Samt. »V selekciji so bile iz Miro-teksa še Biserka Petak, Marika Kardinar, Nada Savič in Brigi-ta Strelec,« je takoj poudaril selektor Lado Gobec, ki se je kot prekaljeni strateg še posebej izkazal pri novem sistemu na izpadanje. Katere tekmice so vam povzročile največ preglavic? Z Estonkami v boju za četrt-finale res ni bilo zahtevno, zaradi sproščenosti pa smo postavili svetovni rekord. Pot do zmage proti Srbiji je bila navidez lahka, a bi se v prvih dveh nastopih lahko zasukalo tudi drugače, tako pa smo povedli z 2:0 in si odprli pot v polfina-le. Tam je büo najtežje. Ugnali smo Nemke, ki so kasneje še izboljšale naš svetovni rekord. V finalu so bile Romunke že utrujene, lotili smo se jiii z dobro taktiko in uspeli. Kaj pa posamični učinek? Najboljšega med vsemi na SP je imela Barbara Fidel, ki ga je preseglo le malo moških. Rada je izgubila le enkrat, prav tako tudi Biserka, ki je imela Celje spet igra za Gorenje! Tekmi v Celju in Velenju se bosta jutri začeli ob 20. uri Rokometaši Gorenja so v predzadnjem krogu lige za prvaka izgubili v Kopru s 33:26. Domačini so že imeli visoko prednost, a so jo varovanci Mira Požuna v drugem polčasu izničili, nakar je v dvorani Bonifika prišlo do izpada električne ener^je. Po nekajmiraitni prekinitvi so bolje nadaljevali gostitelji in prepričljivo zmagali. Najboljši strelec Gorenja je bil Sebastjan Sovič, ki je presenetil z odlično igro iia desnem krilu. Ve-ienjčani in Koprčani imajo na drugem mestu enako število točk. Če bi pri tem ostalo, potem bi Primorci zaigrali v ligi prvakov, potrebno pa je upoštevati, da imajo rokometaši Gorenja lažjega nasprotnika v zadnjem, jutrišnjem krogu, saj se bodo v Rdeči dvorani pomerili z Gold clubom, medtem ko bodo Koprčani gostovali v Zlatorogu pri Celju Pivovarni Laško, Razveljavljen gol Na nek način se ponavlja lanska zgodba, ko je Celje »igralo« za Gorenje, a v zadnjem krogu ni uspelo premagati Gold cluba, ki je nato zaigral v ligi prvakov. Na celjski klopi je bil tedaj Miro Požun; vodilni možje so v končnici tekme zahtevali, naj zamenja Uroša Zor-mana, ki pa ga je kasneje vrnil na parket, kar ga je drago stalo, saj je moral zapustiti Zlato-rog. Kako se spominja tistih minut? »Imeli smo zmago v rokah in logično je, da trener zaključek prepušča najbolj izkušenemu dirigentu. Ni se izšlo, Zorman je igral drugače. Moram pa poudariti, da sta tedaj sodnika dosodila prekršek Harboka v napadu namesto sedem-metrovke. V zadnjem delu sezone sta mi preostala vratarja Lorger in Čudič, ki nista bila kos nalogi, zdaj pa ima Celje tri vrhunske vratarje.« Požun je izpostavil še dve stvari: »Ko smo v nedeljo dosegli gol v Kopru v prelom-nili trenutkih, je nastala tema. Kljub temu, da je bila žoga v mreži, sta sodnika gol razveljavila. Ce Tominec trdi, da si Koper bolj zasluži ligo prvakov kot Gorenje, potem pravim jaz, da si Trimo bolj zasluži ligo prvakov kot Koper, saj je boljši v končnici za prvaka. V sredo računam na poštena obračuna. Teoretično gledano imamo boljše izhodišče od tekmecev.« Kasim Kamenica je bi) še najmanj kriv za domači poraz z Gorenjem. Poskušal je vse, fantom »pa ni šlo«. Jutri bo povsem drugače! Flo-rijani, ki so navkljub zaostanku bodrili svoje varovance, vmes pa dokazali, da imajo srce, se bodo lahko veselili. DEAN ŠUSTER takrat smolo s prestopi ob zelo strogem sodniškem kriteriju, drugačnem kot proti nemškim predstavnicam. Nada se je izkazala na prvih dveh dvobojih. Marika je odigrala le en set za slovo od svetovnih prvenstev. Tudi Brigita je dobro vskočila. Skratka, celjske tekmovalke so opravile levji delež za zmagoslavje, za katerega sta sevedaza-služni tudi Eva Sajko in Bran-kica Pavlovič. Ste že pregledali celoten dosedanji izplen? Članice celjskega kluba so v Iveijtč in Brigita Strelec. mednarodni konkurenci osvojile 121 medalj, od tega jih je približno 45 odstotkov zlatih. Slovenske reprezentance so pod mojim vodstvom šestkrat stale na najvišji stopnički, po dvakrat članice, mladinke in kadetinie. Poslovilni »hattrickfc v zadnjem, 36. krogu 1. SL so se nogometaši MIK CM Celja od domačih navijačev poslovili z zmago s 4:0 nad Belo krajino. Čeprav so Celjani igrali brez štirih članov začetne enajsterice. Gobca, Cadikovskega, De Souze in Rusiča, so uspeli ugnati črnomaljsko četo. Za Belokranjce je bila sobotna tekma odločilnega po- Celjan, i, sa) s spora n proti zadnjem mestu lestvice, kar pomeni neposreden izpad v 2. ligo. Da 50 Celjani z zmago končali prvenstvo, je bil zaslužen Mitja Brulc, ki je dosegel tri zadetke: »Čeprav smo igrali v zelo težkih pogojih, saj je bil zelo vroč dan, smo se želeli od navijačev posloviti z zmago, kar nam je uspelo. Trener Pinni je odličen strateg, zato igralci med srečanjem nismo imeli težav z igro, kljub temu, da ni igrala standardna enajste-rica.» Na Areni Petrol sta obe ekipi igrali odprto, po uvodnem zadetku Brulca so imeli tudi gostje veliko lepih priložnosti, ki so ostale neizkoriščene. Gostje so se po »hat-tric-ku« Brulca že sprijaznili z izpadom v nižjeligaško lekmo- Mitja Bnilc je za slovo zabil tn gole, mje, ko 88, minuti piko na 1 s svojim devetim zadetkom v drugem delu prvenstva postavil Dario Biščan. Zmaga Celjanov je bila pomembna tudi za igralce ljubljanskega Interblocka, saj so se ti uvrstili na mesto, ki vodi v kvalifikacije za obstanek v 1. ligi. Čeprav Brutc v prihod-bo več član celjskega i, pravi: »V prihodnji se-ekipa Celja ne sme do-akšnih napak, kot smo la začetku sezone doni, S trenerjem Pimii- moštv jem bodo igralci dobro delali, kar se bo pokazalo tudi na igrišču.« Državni nogometni prvaki so že pred koncem prvenstva postali Domžalčani, drugo mesto je zasedla ekipa Hita Gorice [v pokalu UEFA bo nastopal tudi Koper), tretji na lestvici so Mariborčani (pokal Intertoto), varovanci nekdanjega celjskega trener-Pušnika, med-Celjani uvrstili tem ko so ita sedmo i lesto. MOJCA KNEZ i: GREGOR KATIC s za Vas že gledajo postrani? Zavist je zagotovo prisotna. Smo namreč najboljši, najlepši, najvišji ... Pohvale letijo z vseh strani. Generacija, ki tvori jedro ekipe, pa ima za nameček pred seboj še veliko izzi-iipam, da bo lepo bero odličij v naslednjih letih še povečala. Kmalu gremo na zaslužen počitek, za novo, zelo naporno sezono pa se bomo začeli pripravljati 20. julija, DEAN ŠUSTER pmiORAMA ROKOMET 1. SL (m) 9. krog končnice: Prevent -Celje Pivovarna Laško 32:36 (15:20); DujmoviČ II, Plešef 6; Kokšarov, Harbok 6, Stojanovič S, Lesjak, Gorenšek4, Gajič, Oš-lak 3, Kozlina, Špoljarič 2, Špi-ler 1, Cimos - Gorenje 33:26 (17:12); Bunfič 13, Doborac, U. Rapotec 6; Oštir, Sovič 7, Rez-niček, Blaževič 5. Kavaš 4. Tam-še, J. Dobelšek, L Dobelešek 3, Bedekovič, Vulcovič 2, Sirk, Mlakar 1. Vrstni red: Celje PL 55, Gorenje, Cimos 45, Gold Club 41, TVimo 30, Prevent 25. Jackingrai takmi poKinala OP v Domžalah pod košema ujel osem žog. 2. SNL 27., zadnji krog: Riidar - Za-gO77e2:0(l:0);Agič(33),Softie (78]; Dravinja Dual - Krško 2:0 (1:0); Vidojevič (21,65). Vrstni red: BonifLka in Livar (oba -1) 42. Krško, Triglav Gorenjska 39, Zagorje, Aluminij 37, Rudar, Mura 05 34, Tinex Šenčur 33, Dravinja Duol 30. Tinex Šenčur in Dravinja Duol sta izpadla iz lige. 3. SNL 25. krog, vzhod: Tišina -Kovinar 1:2, Crenšovci ■ Šentjur 4:0, Pohorje - Šmarje pri Jelšah 3:1. Vrstni red: Zavrč 51. Tehnostroj 43 ... Štajerska liga 25. krog: Šampion - Šentilj 3:1, Pesnica - Šoštanj 3:0, Šniaitno - Gerečja vas 3:0, Op-lolnica - Rogaška 2:2, Möns Claudias - Zreče 0:3. Vrstni red: Šmartno 52. Zreče 49, Gerečja vas 41. Ormož 40. Rogaška (-2) 38, Šoštanj 36. Šentilj, Peca. Šampion 34, Möns Claudius 31. Oplotnica 29, Bistrica, Jurovski Dol 27, Pesnica 20. Delno zadovoljni s storjenim MED GOLI NOGOMET 1.SL 36., zadnji krog; MIK CM Celje - Bela krajina 4:0 (1:0); Brulc(26,S0.62).BišSm(88). LESTVICA 1. SNI Čeprav se košarkarska sezona v Sloveniji še ni povsem končala, saj se igra še veliki finale državnega prvenstva (HeUos vodi proü Unio-nu Olimpiji v zmagah z 1:0), je za. klube na Celjskem vse končano in se že delajo končni obračuni sezone. Ti bodo ob koncu pozitivni, čeprav se vedno da narediti še kaj več. a res je. da so vsi trije klubi s Celjskega. Zla-torog, Elektra Esotech in Al-pos Šentjur, krojili sam vrh slovenske košarke in ostah na pozicijah, na katerih so bili tudi v prejšnji sezoni. Ambicije so bile pri nekaterih (Laško) višje, a realnost je prinesla rezultat, ki nikakor ni slab. Zlatorog v Laškem so pred sezono dodobra prevetrili ekipo. Novi trener Zoran Martič in uprava kluba sta se dogovorila, da mora biti v moštvu več slovenskih igralcev, predvsem igralcev iz domačega okolja, torej iz celjskega bazena. Zato so se v Treh lilijah najprej ozrli pruli sosedom iz Šoštanja in Šentjurja, pobrali, kar so lahko, in nato še okrepili ekipo 5 tujci. Ambiciozni Martič je začel z ekipo delati že maja lani. Kljub temu, da so v klubu postavili za cilj vrnitev v Jadransko ligo v dveh sezonah. je bilo vsakomur jasno, da si v Laškem žehjo regionalno ligo takoj. Precej nihanj je prinesla igra Zlatoro-ga v prvem delu sezone, od blestečih predstav do obupnih iger, kar se je vse pripisovalo neuigranosti in neizkušenosti ekipe. Ob tem so imeli v tem delu v Laškem kar precej težav s poškodbami (Čumič, Ingram). Vseh nihanj v klubu niso jemali resno, saj je bilo jasno, da bo o vsem odločal zadnji del sezone, liga za prvaka. Čeprav se je ekipa izpopolnila. so se nihanja nadaljevala, poraza v Šentjurju in Novem mestu pa sta ob nekaterih čudnih izidih na drugih igriščih odnesla tretje mesto in vrni- tevvJadransko NLB ligo. Kljub dobremu odporu Zlatorog namreč ni bil kos moštvu He-liosa v polfinalu DP. Ali bo četrto mesto odneslo tudi trenerja Marriča. bo jasno v nekaj dnevih. Martič sicer ima pogodbo 1-t-l. a iz Treh lilij vse bolj glasno prihajajo novice. da je že bivši trener Zla-toroga. Elektra Esotech V Šoštanju so pred sezono pripeljali novega trenerja Bojana Laziča. velikega delavca. katerega naloga je bUa nadaljevati vzpon šoštanjske košarke. In to brez dveh ključnih igralcev, SaUha Nuhano-vlča in Grege Malija, ki sta se preseUla v Laško. Uprava je v klub vrnila izkušenega Blaža Ručlgaja. pripeljala še centra Marijana Pojaüno in La-zič je začel delati. Pred novim letom je Pojatino zamenjal z Alešem Kuncem,, kar je bil zadetek v polno. Po prihodu Kunca je namreč igra Elektre začela dobivati tisto pravo podobo. Moštvo je iz kroga v krog samo raslo, tako glede rezultatov kot psihološko. kar ima v košarki v ligaš-kem delu še kako velik pomen. Zmaga nad Heliosom in nato še nad Slovanom je Elek-tri na stežaj odprla vrata Jadranske lige. V Šoštanju so začele rasti ambicije, več ali manj so bili vsi prepričani, da jim NLB liga ne more pobegniti. Le trener Lazič je ves čas opozarjal, da je treba misliti le na naslednje srečanje, brez obremenitev. Prišlo je tisto usodno gostovanje v Škofji Loki, ko je ekipa po sijajnih treh mesecih enostavno zablokira-la in odpovedala na celi črti. Poraz je pomenil, da bi morali Šoštanjčani slaviti v Laškem za polfinale končnico in morebitno Jadransko ligo, a Zlatorog ni dovolil presenečenja. Po tej tekmi je bilo precej razburjenja v Šoštanju, poslano je bilo odprto pismo KZS in medijem, a se je na koncu vse umirüo. Umirili in pomi- , kjei rili so se tudi v Elekt so zadovoljni sklenili s petim mestom. Kako naprej, bo jasno že v nekaj dneh, kajti pozicija Laziča kljub dobre- zgodik m trdna, prej bi re-? bo glede na zadnje 7 Šoštanju ponovno Alpos Šentjur Šentjurčani so štartali v ligo brez treh igralcev prejšnje prve peterke (Maček. Čebular, RuČigaj) in z dvema okrepitvama, Elvisom Kadlčem, ki je ostal nedokazani talent, in Tadejem Koštomajem, ki je prišel na posojo iz Laškega, kjer se ni izboril za mesto v moštvu. Trener Damjan Novako-Vič ni ob skromni ekipi obupoval; .temveč je poudarjal priložnost, ki jo bodo dobili mladi igralci, ter ves čas tudi jasno govoril, da bo to sezona branilca iz ZDA Jinunija Hun-ta. In res je bilo tako. Hunt je po statistikah prvi igralec li-gaškega dela sezone, medtem ko so se mladi, predvsem Ko-štomaj, Matej Krušič in Luka Lapornik, še kako dokazali. Dokazala sta se tudi ekipa Alposa in trener Novako-vič, kajti sedmo mesto v državi in polfinale slovenskega pokala sta v klubu ocenjena kot odličen rezuhat, najboljši v zgodovini igranja v prvi državni ligi, O tem priča tudi odličen obisk gledalcev na srečanjih v Hruševcu, ki je bil po pravilu skoraj vedno poln. Vse to je seveda razlog za zadovoljstvo, razlog za skrb pa so novi odhodi iz Šentjurja, Hunt je namreč že zapustil Hruševec, dolgoletni kapetan Mario Novak se je vrnil na Hrvaško, odhaja urener Novakovič, vprašljiv je ostanek Kadiča, za Krušiča se zelo zanima kar nekaj slovenskih klubov. Veliko skrbi torej za upravo Alposa. ki jo bo še naprej vodil uspešni predsednik kluba Jože Paldnik. Pred njim in upravnim odborom je namreč veliko dela -kako sestaviti ekipo, koga postaviti za trenerja in nenazadnje, kako zagotoviti vsaj maj- hen dvig proračuna kluba, ki i je med najnižjimi v ligi. Po zad- i njih informacijah se pri vseh stvareh že dela aktivno, rezultati pa naj bi bili jasni kmalu. . Hopsi in Rogla Trem dosedanjih članom 1. A SKL se bosta v naslednji se- ' zoni priključili še dve moštvi s Celjskega. Polzelski Hopsi in zreška Rogla se namreč vračajo med elito po krajši (Rogla) in nekoliko daljši (Hopsi) odsotnosti z vrha slovenske košarke. To pomeni, da bo v premeru 30 kilometrov na Celjskem igralo pet moštev v dvanajstčlanski prvi ligi, ki jo zdaj mnogi že imenujejo »tramvaj liga«. To tudi pomeni, da bo iskanje igralcev za klube tega območja zelo naporno, kajti enostavno ne bo dovolj domačih igralcev za vse ekipe, zato bodo morali klubski možje iskari rešitve drugod po Sloveniji in tudi v tujini. To pomeni tudi več porabljenega denarja, ki je tako ali tako vedno problem v športu in tudi košarka na Celjskem ni izjema. A ker so do zdaj v večini klubov delali dobro in preudarno, gre verjeti, da bo tako tudi v bodoče. Ljubitelji košarke na Celjskem pa bomo imeh v »tramvaj ligi« v vsakem krogu lokalni derbi. kar bo dajalo dodaten draž prvi ligi. JANEZ TERBOVC nju, Pokalu mladih, je Zlatorog osvojil 2. mesto in zaostal le za Unionom Olimpijo. Kadeü so bih državni prvaki, pionirji so osvojili četrto mesto in mladinci enajsto. ZA NAVIJAČE CELJSKIH ROKOMETASEV DARILO OB KONCU SEZONE IN OSVOJITVI NOVEGA NASLOVA DRŽAVNEGA PRVAKA IIMI,, I » ■ .T NAVIJAŠKI SPOMINKI V OBLIKI ŠPORTNIH OBLAČIL NIKE DO 50 ODSTOTKOV CENEJE Samo v sredo, 30. maja 2007, od 17. do 21. ure V dvorani Zlatorog v Celju, v prodajalni Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško -Novi tednik Radio Celje. ROKOMETNI KLUB radio celje 14 M^mnuK fio"' m Jamova ulica čez Golovec povezuje Novo vas: Od Jame do Husa Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Jamova ulica v Celju. Poimenovali so jo po slikarju Matiji Jami, ki se je rodil 4. januarja 1872 v trgovski družini v Ljubljani. Ljudsko šolo in prve štiri razrede gimnazije je obiskoval v Ljubljani, nato se je s starši preselil v Zagreb, kjer je leta 1890 maturiral. Na željo staršev se je vpisal na tamkajšnjo pravno fakulteto, vendar se je študija že po enem letu naveličal in odšel v München, kjer se je vpisal v Hollosyjevo zasebno slikarsko šolo. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano, kjer se je preživljal z risanjem. Vtistem času je ilustriral za revijo Dom in svet- S podporo kranj-nega odbora se je rnil v München, pisal v Ažbetovo o šolo in leto kasne-mkajšnjo slikarsko --»O kom 56 imEnuj€ Jama ji e že kot gi mnazijec obdobj nizma je kazal tali Bnt za risa nje, ki ga ustvarji il akvarele, te pajeoko- jevZagn -bule še b olj razvü. h leta ] [900 opustil in se po- Prva svoj a dela. vinj vsem p osvetli slika njuvteh- stracije \ . je obja- a na platnu. Vtejteh- vil v revij i Dom in s vet, med- niki je nato do kor ica življe- tem ko j 399 svoje nja ust^ /aril večino s ivojih naj- süke že razstavljal po ljub- bolj zn anih del. Ijanskih trgovinsk ih izlož- leta kjer . slikarski je še na t akademi ha, ki j( 1900 se ) moj s ajprej \ dokončal. Leta evrnilvLiMbljano slikal z Jakopičem, Stranski vasi in na-KraljevcuobSodi. Leta 1902 se je poročil z nizozem-5ko slikarko Luizo van Ra-ders. Jama je živel in delal v različnih krajih po Evropi, v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in na Nizozemskem, kasneje pa se je vrnil v Sloveni-io in nekaj Časa živel na Bledu in v Volčjem Potoku ter nazadnje v Rašici in Ljublja- umetniških slik risal tudi osje. Med drugim^ je ilStS Cankarjeva dela Knjiga za lah-komisehie ljudi. Za narodov blagor in Ob zori. Njegovi vzorniki so v kasnejši fazi, ko je »prerasel« svoje secesij-sko obdobje, postali francoski impresionisti, med katerimi je najbolj pomemben Claude Monet. Jama je bil v svojem zrelem obdobju v prvi vrsti krajinar. Krajine se v njegovem opusu sicer pojavljajo kot vedute že med ilustracijami innaročei treti, ki jih je delal r ku svoje slikarske kari kasnejšem obdobji Jama sodelovati z drug venskimi impresionisti predvsem z Rihardom Jako pičem. Takrat je začel s štu dijem svetlobe in se pri ten že povsem izražal s sredstv impresionizma. V tem prven Kradco zgodbo o Maüji Jami je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Jama je v svojem življenju ustvaril približno 450 del, med katerimi so najbolj znana Pri obedu, Vrt, Most, Vrbe, Ljubljana v snegu, Hrvaški Kolo 1947 li por- e začel oislo- Ljubljani. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje ulice Jana Husa, ki je na Ostrož-nem v Celju. Za pravilen odgovor o Jamovi ulici je žreb nagrado -majico NT&RC in ene^ od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje - prinesel Maji Tašner iz Celja. To je tudi zadnja nagrada, ki jo podeljujemo v tej rubriki. Od junija naprej bomo ulice in značilne stavbe predstavljali brez nagradnega vprašanja. Za zaveso Naša medijska hiša v sode akcijo Za zaveso, ki smo jo pi igralec postala Anica Kumer šega igralca in igralko celjsk. konca junija oziroi kuponi izžrebali d' Angela Senič, konca ipnici . inska Gorica 1 vanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje nadaljuje z ič izpeljali minulo sezono in v kateri sta naj igralka oziroma i Miro Podjed. Tudi tokrat boste lahko glasovali za najljub-;a ansambla, pri Čemer boste kupone lahko izpolnjevali do SLG Celje. Vsak teden bomo med prispelimi /o v celjskem gledališču. Tokrat ju bo prejela 1 predste , Dobrni ZA ' i! ZAVESO AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Ime in priimek: Naslov; OCENJUJEMO ... in zadnji bodo prvi ob rob zadnji premieri Slovenskega ljudskega gledališča v Celju v sezoni 2006-7 Nekateri bi se striniali, da je bila vsebina letošnjih predstav celjskega gledališča precej temačna. Tudi skrivnostna. ampak za mesto, kot je Celje, na trenutke preurha-na, premorbidna, skratka premočna. No. ob kandidaturi Celja za evropsko prestolnico kulture je kar prav, da se meščani navadijo sodobnih postavitev in vsebin, ki prevprašajejo, odsevajo, na trenutke tudi obtožujejo. Take že nekaj sezon uvršča na repertoar umetniška vodja Tina Kosi. Letošnja ni bila vselej posrečena, bila pa je kakovostno začrtana. Z zadnjo premiera Patricka Marberja Howard Katz so našli tisto lučko na koncu predora, kot se je ob začetku sezone izrazila prav Kosijeva. Da bo tudi naslednja močna in učinkovita, je nakazal že Dogodek i" mesta Gogi, Howard Katz pa ga je le še potrdil Osnovne ugotovitve: celjski gledališki ansambel avlotja že pozna, saj je uprizoril njegovo dramo Bližje. Pričujoči Howard Katz, sedem let staro besedilo, je piva slovenska uprizoritev. Črna satira celjskim akterjem leži kot le kaj. Še več: Marberja dodelajo in kljub minimalnim stroškom postavitve naredijo imenitno predstavo. Še ne- mrgoli. Takrat so celota, so kompaktni. A o tem nekoliko pozneje. Zgodba o Howardu Katzu je zgodba o čbveku v šov-biz-nisu. Še več, Katz je agent, ki ureja posle zvezdnicam in zvezdnikom. Pevci, igralke, operne pevke. Razvajeni, a vešči svojega posla. Nadvse primemo za gledališko upri- Zgodba du. Ko s kaj je očitr delati, kadai a odru k lajo je tudi vzponu in propa-za vrhu, lahko gre je le še plejada odtujevanj. Prijateljev, staršev, sodelavcev. Mogoče sta takrat pro-stituta - obeh spolov - kako primemo androgino tretjemu tisočletju - še najbolj iskrena do glavnega junaka. Antijunaka. Kaugre^ torej od vrha do propada. Če bi bil ščetka, bi si na njem zloščil čevlje. O protagonistih vse najboljše - glavnega junaka je ponotranjil Renato Jenček, ki se znajde v vlogah mar-ginalcev in »luzerjev«. Dragi so igrali v offu. a so izmenjali več vlog. Vsaj večina. Poskusil jih bom našteti na izust. Kumrova, Trbovc, Počkajeva, Guček, Lorenci-jeva. Žužek, Železnikova, Podjed, Potočnikova, Šelih, Vlaškalič, Krošl, Rashid in Sancin. Vsi primerni, vsiiz-zvani. Toliko jih je bilo, da so povabili še Pristovnika kot gosta. Pa ne mislite, da jih je na odm enostavno prepoznati! Kostume oziroma masko štejem med presežke predstave; še bolj sem bil presenečen, ko sem videl, daje kostumogra-finja Janja Korun izdelala tudi sceno. Minimalistično uan-kovita, s platnom nad osnovno sceno, kjer seje lučni mojster poigraval z odrskimi po-dobami. Režija Matjaža Zupančiča je rutinirana in čvrsta. Če so stoli nekolikanj spominjali na njegov Razred, pa je vse razorožil osrvyuni odmik od odrskih pravil. Igralci s hrbtom obrnjeni proti obanstvu. dialogi pa pospremljeni z genialnim aplavzom oziroma smehom v ozadju - kako domiselno! Konec koncev pa ničesar nebibiio brez čudovitega prevoda TineMahkote, kijeza-služnaza številne prevode so-dobnihdram, šekakopotreb-nih na naših odrih. Poduk: ne obremenjujte se. če vam predstava nastavi zrcalo. Ste pač v krizi srednjih let. Le naivno poštenost zamenjajte za iskrenost in iskrivost. pa bo zdrs v globino samorefleksije lažji. Predstavi želim vse najboljše pri gledalcih. ansamblu ter prota-gonistompa uspešno prihodnjo sezono. Tomas Desetaica za Binino Živo iiišo Celjska pesnica, pisateljica in prevajalka Bina Štam-pe Žmavc je za pesniško zbirko Živa hiša prejela nagrado desetnica za otroško in mladinsko književnost. Stanovsko nagrado za najboljše otroško in mladinsko delo v minulih treh letih so ji na Društvu slovenskih pisateljev podelili v četrtek. Bina Štampe Žmavc je nagrade še posebej vesela zato, ker je bila podeljena za poezijo, kar je redkost pri nagradah za mladinsko in otroško književnost. »Poezija se mi zdi še posebej po-membna zato, ker zgodnje branje poezije zagotavlja, da bomo imeli tudi odrasle bralce poezije,« j la nagrajenka. V zbirki Živa hiša ji nih petinpetdeset vsaki pa je dodai poveda-jesniški Jbjavlje- zelo )like, ( tepančič, mo-tematsk ii pa ji temeljni način avtoričinega izraza, to je poosebitev živali, rastlin in predmetov. Avtorica liričnost zbirke dopolnjuje z besednimi igrami in barvnim slikanjem. Kot so zapisali podeljevalci nagrade, »Bina Štampe Žmavc v svojih delih obravnava teme, ki se neposredno dotikajo sodobnega otroka, opozarja ga na drobne, vsakdanje stvari. V svojo oško poezijo tke sončne nutke in nežnost, mesto-pa tudi žalosti in strah.« Kot vsak ustvarjalec si tudi Bina Štampe Žmavc želi čim več kvalitetnih knjig, pa najsi bo to proza, dramatika ali poezija, sa[ se ji zdi, da ie »za otroke najboljše komaj dovolj dobro«. Hkrati si želi, da bi tudi v bodoče mlade bralce spoštovali in bi v branje dobili najboljše, kar se da dobiti iz literature. Bina Štampe Žmavc se je rodila leta 1951 v Celju, kjer tudi živi in ustvarja. Napisala je več knjig pesmi in proze za otroke, dramskih besedil ter radijskih iger. BOJANA AVGUSTINČIČ Zgodba za sedanjost v knjižnici Gimnazije Celje-Center bo od jutri, srede, do 15. junija na ogled razstava o Ani Frank. Razstava je del mednarodnega projekta Ana Frank - zgodba za sedanjost, v katerega so se dijaki in dijakinje Gimnazije Celje-Center vključili v letošnjem šolskem letu. Projekt organizira ustanova Anne Frank Stich ting iz Amsterdama, ki sodelujočim šo- nbrezplačr Št. 42 - 29. maj 2007 o potu stave o Ani Frank. »Naloga sodelujoče šole je, da nudi možnost za obisk razstave in pri pouku različnih predmetov obravnava teme, kot so nacionalni socializem, človekove pravice, rasizem in strpnost,« je pojasnü koordinator projekta na Gimnaziji Celje-Center Bojan Kostanjšek. V projekt Ob meji, ki je namenjen izobraževanju in druženju mladih iz Avstrije in Slovenije, so letos vključene štiri šole, po dve iz vsake države. BA NOVITEDNtil REPORTAŽA 15 Najdaljša »kovna niza v Slovgniji m dan mladosti sndi Colja. cev III. osnovne šole bo krasila tajništvo šole.80|ioveiialimojstn. Mladost in barve na ulici Poslikava keramike pred Mestnim studiem Radia Celje v akciji NT&RC, Kili Liboje in trgovine Mravljica Minuli petek, 25. maja, se je deJ Stanetove ulice, pred Mestnim studiem Radia Celje, spremenil v veliko likovno delavnico, kjer je za čopiče prijelo več kot štirideset mladih iz osnovnih šol Ljubečna, Lava, 1. in III. osnovne šole, ki se jim je pridružilo še nekaj dijakov Gimnazije Celje-Center. Klikovnemu ustvaijanju so jih spodbujali tako njihovi mentorji kot mimoidoči Celjani, med katerimi so nekateri tudi prijeli za čopiče in se lotili risanja vzorčkov in motivov, Poslikali so dvesto keramičnih kosov, med katerimi so bile tudi štiri velikanske vaze, ki so bile za male slikarje pravi izziv za skupinsko ustvaijanje motivov, ki so nastajali celo dopoldne. Zdaj s številnimi drugimi malimi umetninami nJadih mojstrov vabijo mimoidoče k ogledu v izložbena okna Mestnega studia Radia Celje v Stanetovi ulici. Ko se jih bodo Celjani nagledali, jih bodo ustvarjalci seveda odnesli domov ali v svoje šole za spomin na praznik mladosti. Likovni utrinlci Skupno akcijo, smeh, živžav in vztrajnost mladih, ki so kljub opoldanski pripeki še vedno vztrajali ob najdaljši likovni mizi v Sloveniji, je Helena Ograjenšek, ki jo je tudi prevzelo slikanje, komentirala z besedami: »Dajmo mladim priložnost za ustvarjalen način druženja, tako da tudi kasneje ne bodo pomislili na droge in druge nezdrave razvade. Pozdravljam to akcijo.« Misli vseh mladih likovnikov in njihovih mentorjev, Urške Glavnik, Brede Špendl in Barbare Jui^ec (Ratimir Pušelja iz Gimnazije Celje-Center je ostal pri pouku), so bile tistega lepega majskega dne osredotoCene na motive, mladost, Celje, pomlad ter rožice in travice, s katerimi so okrasili keramične skodelice, krožnike, vaze in vazice, svečnike in druge izdelke in barve. Kot je povedal Stane Bohinc iz Mravljice, se te barve odlično primejo tudi na steklo ali kakšno drugo primerno podlago in Celjani posegajo po njih, da si sami kaj naslikajo. Ob prijetni glasbi Radia Celje, ki se je razlivala tudi po Stanetovi ulici, in z neposrednimi javljanji v program smo zmamili prenekaterega poslušalca, da se nam je pridružil ob dolgi mizi, in mimoidočega, da se je preizkusil v slikanju. Šestletna Lara z očkom Aleksandrom iz Celovca je likovno delavnico naredila mednarodno, ko se je na sprehodu po Celju ustavila pred lončki, čopiči in barvami. Izvedeli smo, da zelo rada riše in lončka, ki ju je odnesla domov, jo bosta spominjala na naše mesto. Eden bo za mamico. »Koliko pa to stane?« je vprašal očka in se začudil, ko smo odkimali, da nič. V tujini očitno ni nič več zastonj. Akcija je super, je dejal. Mi pa smo bili veseli, da smo popestrili dopoldne v Celju, knežjem mestu, na prostoru, ki kar kliče in vabi po podobnih prireditvah za popestritev mesta. Nekaj jih imamo v mislih tudi mi. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIČ Lara iz Celovca je lončka poslikala zase in za mamico. Spodbujal jo je očka Aleksander, ki je tudi pohvalil našo akcijo. Izdelki so v izložbi Mestnega studia Radia Celje, skupinska Ukovna delavnica je k slikanju privabila tudi znano Celjanko, pevko Tatjano Oremelj, ki se je izkazala kot prava likovna mojstrica. »Morda bodo to opazili tudi v podje^u Kili Uboje in me povabili k sodelovanju,« je malo za šalo in malo zares razkrila še eno svojo ljubezen. 16 HOV! nasa Jasmino a * äJ iicsR'Oi : Minuti vikend je bil eden najbolj tragičnih na Ce^-skem. Na cestah sta ugasnili dve mladi ži^4jeaJi, v vseh nesrečah na celjskih cestah pa se je v petek, soboto in nedeljo poškodovalo več kot 13 mladih! Letos je na našem območju v prometu umrlo 17 ljudi Medtem ko je v soboto zvečer v Velenju umrl komaj 26 let star moto-rist,i ............^ ^^ mlada no lAladi telesa, £a Osem let zapori? Po naših neuradnih podatkih naj bi družba ob cesti poklicala oziroma čakala taksi prevoz, ko naj bi jim pre- V v .rvlii yiijmxr Vii!Usw.i-" •^cn I'.is.s,ii jo s-.'il.'l.) So s «C-stimi ^sebsnii, njimi je bil tudi naš mladi sode-radijski tehnik Jernej . Mlada družba naj k zvečer s taksi-a na zabavqi, er, torej brez sv(M p avtomobila ravno z rM-i, da ne bi zjutraj po a volan, če bi a jfi Jernej naj bi raviio zaradi svoje varnosti vedno niso točno znane, ni še jasno, ali je na taksi prevoz čakalo pet ali šest c»eb oziroma ali je bila z voznl-vai^mobüu, preden je le4ä potaal družbo cesti, Ifhkakšna oseba. Znai» je le, to, da je bilo v času oe^če v avtomobilu sedem os^. ^KtpflElMMIVlO Ko človeka ni več Poleg naše novinarke Jasmine Žohar v Žalcu je v soboto v Velenju umrl še 26-letni motorist. Tudi na policiji so šolcirani, saj se je minuli vikend v nesrečah poškodovalo toliko mladih kot že dolgo ne. Stare od J3 do 30 let so morali reševati iz zvite in krvave pločevine. Posledice jim bodo ostale za vse življenje. Varno ni nič več. Niti sesti v vozilo nekoga, za katerega misliš, da te bo varno pripeljal domov. Tudi naša kolega sta tako mislila. Ravno zato se na zabavo nista oi^ravila s svojim avtom. Toda mladost je naredila svoje. In šele takrat, ko ostane delovni prostor ob vas prazen, ko te prešine občutek, da nekoga pogrešaš, šele takrat ko nasmeha vašega otroka ni več in šele takrat, ko se nekdo strezni in vidi, kaj je storil in da časa nazaj ne more zavrteli - takrat je prepozno. Bolečina in travme ostanejo. Družini ponesrečenih, ljudem, ki čutijo posledice na sebi in povzročiteljem nesreč. Ti so vedno bolj mladi, vedno bolj vinjeni, vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosä. Ne vedo, da je večji frajer tisti, ki je trezen ter upošteva pravila in ki pripelje svoje prijatelje varno domov, ki na cesti ne trči v nikogar in ki ne vozi vinjen, kol pa tisti, ki se s hitro vožnjo in ogrožanjem drugih postavlja na cesti. Mladi danes ne vozijo slabših znamk vozil, vozijo drage avtomobile. Napačno je mišljenje, daje močna pločevina varnejša. Čepritisneš preveč na plin, je ni pločevine. ki bi te rešila. Mladi že pred IS. letom sedejo na motorje. Kupijo jim jih starši. Dobro bi bilo. če bi taisti starši otroke, preden jim pustijo na ceste, poslali na številne akcije, ki jih pripravljajo policisti na temo varne vožnje. Toda ne. takrat tistih, ki bi tja morah priü, ni. Ljudje umirajo na cestah, umirajo njihove zgodbe, umirajo njihove sanje. Kobi tudi v povzročiteljih in potencialnih povzroäteljih nesreč umrla tudi želja po alkoholu in dokazovanju na cestah! Sicer pa je lahko pa-metovati. med nami skorajda ni nikogar, ki bi se pm-metnih predpisov držal 100-odstotno. Vsak bi moral pomisliti, kaj se nam lahko zgodi za ovinkom, kaj se nam lahko zgodi v naslednji sekundi. Samo nekaj trenutkov in lahko umrejo tudi naše sanje. SIMONA ŠOLINIČ dostnteka rÄposäpiost razlog, da je dražba sedla v njegov avto, skupaj so se nato odpeljaU proti Celju. Vožnja nI trajala dolgo, saj jim je pot domov presekal le trenutek nepazljivosti »21-let-nik je na l esifi^l-''! i'?«!! iz smeri dolini proti Žalcu on rahlt^ni klancu navzdol, ^er vo^ če poteka v levi nepregled-,ni ovinek, za odcepom za Sa-vi.'-.ihki) C0510, zapoli.ii <.k'«uo i/.VLTi kjL'riL'i:čilv prometno s^alizaäjo in zatem še v drevo ob desnem ^robu vozišča. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vo-•izišče.Med trčenjem so iz vo-^zila piaie tri osebe, iüri pa so poškodovane ostale v vozilu. 26-letna potnica se je .^ri ttgenju lako hudo poš-kodm.ila, fl.-i io n.i kr.iiii i inr-^a, štiri so.se hudo tel^no poškodovale in äve lažfe,« so povedali na celjski poli-feijskLupra^ fc^ ür^l^öptki o nesreči ^so sfcopi.^rijemati se je moč zaenkrat le neuradnih informacij. Te kažejo, da naj bi 214etnik vozil s preveh-ko lÄTDstjo, da je precenil š^oje znanje v vožnji tako močnega vozila na odseku, ki it^ velja za zelo nevar-J^eg^ln kar še posebej bo-^le v^čl, j|dte, da naj bi vozil vinj eriXužba, ki je sedla v njegov avto, naj ga osebno ne bi poznala, zato ver-jetno: tudi ni presodila, da naj bi bil mladenič vinjen. Po naših podatkih mu grozi zaporna kazen. Policisti naj bi zopesnj^a vložili kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče f i?!, malomarnosti. Ker so .n: riesreča končala tr.igičiio, zna zgoditi, da mu dosodi-jo celo osem let zapora. V n^^eči so^faud^: telesno ""^roflič, ki Je bil včeraj še vedno v komi, a je k sreči izven življenjske nevarnosti. Še trije mladibodo posledice trpeli vse življenje, enemu naj bi zaradi hudih poäcodb morali odstraniti roko, iz bolnišnice prihajajo tudi nepotrjene informacije. da naj bi on o.soiii ■ rmorali amputirati no^ ^ Dva aa jo odnesla z lažjimi poškedbami, med tema naj bi bil tudi 21-ietni voznik. Velenju mlad motorist - Pločevina maličila froke izvenŽiAasejskončatoiiiladožMjenjenašsJasinine. , Vsi so bili stlSod-^o 27 let. Smrt tudi v Velenju Istega dne, le da v večernih urah, pa seje mlado življenje končalo tudi na cesti v Velenju. Motorist, star 26 .kt, je vozil po Partizafeki t^L ko j^v^j trSia 68-lem.i ^^sebij^ avtomobila. Ta ^a raMem delu ceste zavijala levQ^ti stanovanjski hiši in pri%m zaprla pot mlademu motoristu, ki ji je pri-I^ljal iz nasprotne smeri. V silovitem čelnem trč^u }e, 26-letnik dobil tako hu&iK)š-' kodbe, da je umrl na kraju n^eče. Sicer pa minulih ^teliÄnalu ne bodo po-!lÖ"celjski policisti, re-^alciingasilci. Ti so odpeflca do nedelje na terenu videli toliko nesreč, v katerih so bili udeleženi mladi ljudje, kot že dolgo časa ne. VpetekpopoW-nesta se v nesreči na cesti iz-vm Luko\1ce poškodovaH dve osebi. 17-letni motorist je s ■ sopotni^K vozž^^^^^ renju, nakar je z motorjem polkitJžno obrnil vozišče, kljub temu. da Je na vozišču nep^iinjena ločilna Ö-ta. Ravno takrat pa je za njima pripeljal 23-l«ni voznik osebnega avtomobBa, ki ^ sicer začel zavirati in se umikati levo. k^ub temu pa je ti:-Čil v dvojic» na motorju. Pri padcu je vtanik dobil hude, sopotnik pa lažje tdesne poškodbe. S hudimi-poškodbami se je končala tudi nesreča .na lokalni cesti y^uCah. 13-'tenik je z motÖ^em v let^sn , nepre^ednem ovinku * ljal na nasprotni vozni pas'in trčil v 39-letnega voznika avtomobila. ki mu je pripeljal nasproti. Tudi v tem primeru zaviiMje 39-Ietnika in dejstvo, da je poskušal prepreäii n^rečo, ni pomagalo. V tir-čenju seje 13-ietniWnulo ix)S kodoval. V soboto je do nesreče • prišlo tudi \tJanškovem selu na olanočju Velenja. 30-let-ni voznik neregistriranega traktorja ^ je nalokalni cesti IZ smeri Vinske Gore prori Dobrni ustavil na blagem klancu, da bi zamenja! prestavo, iftkar j^TraktÄ' za-čel voziti vzvratna,tmz^ peljal na vzpetino ob levi strani vodšča. Traktor se je pcevmflin pod.seboj stisnil voznika, ki se je pri tem^u-je poškodoval^ nrt^^ je počilo spet v Velenju. Na Ce-^ sti Simona Blatnika je 20-letni voznik osebnega avtomobila prevozil pregledni levi ovinek podlem klancu navzdol, a S takšno hitrostjo,^ vozila ni mogel TOČ ob^dati, pravijo na celjski policiji. Vozilo je bočno z^selo s ceste ter tr-alij v vJOT! tciplimuü in bi^^ tonski nosilni steter, kjer je obstalo. Voznika in potnike so iz vozila moirfi re-'' sevati velenjski gasilci. V nesreči sta se hudo poškodovala vojHiik in 20-letna sopotnica, 19- in 22-letna sopotnika-pa lažje. SIMONA ŠOUNIC iWllMII ■CA 17 Začetek sojenja za poskus umora v centru mesta Včeraj se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Klem-nu Jakši, ki je obtožen poskusa umora Vinka Višnarja konec septembra lani v Prešernovi uüci v Celju. Jak-ša, ki se brani s prostosti, naj bi Višnarja v njegovem stanovanju večkrat zabodel v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Razlog naj bi bil spor zaradi nekega posojila. K 60-letnemu Vinku Višnaiju so velikokrat prihajali mlajši moški. Večinoma naj bi šlo za problematične, brezposelne fante, pa tudi odvisnike, ki jih je Višnar skušal spraviti na pravo pot. Velikokrat jim je skuhal kosilo, jim posojal denar in cigarete ter jim dostikrat nudil zatočišče. Čeprav se je slišalo in se še sliši veliko govoric, kaj vse naj bi se pri Višnarju z mladimi fanti dogajalo, sosedi molčijo oziroma pravijo, da nič ne vedo. Vrata so bila vedno zaprta. In tako je bilo tudi tistega usodnega dne. Vrata stanovanja so bila skrbno zaklenjena, Višnar si je postavil še dodatno ograjo, rolete pa spuščene. K Višnarju naj bi 29. septembra zvečer prišel Klemen Jakša. Sprla naj bi se zaradi nekega posojila. Sosedi so tako iz Višnaijevega stanovanja zaslišali ropot in rjovenje. Ker je bilo stanovanje popolnoma zaprto, niso mogli k njemu. Eden od so- sedov pa je le pokukal pod spuščenimi roletami in videl, kako nekdo skače po Višnarju. Sosed se je nato vrnil v svoje stanovanje, da bi se oblekel, na sebi je imel namreč le spodnjice. Ko se je vračal k Višnarju, je videl le še storilca v hrbet. Višnar je medtem ležal v mlaki krvi. Storilec, naj bi bU 25-letni Klemen Jakša, ga je namreč večkrat zabodel z nožem, ki ga je kasneje odvrgel, Na srečo so sosedi Višnarja klicali po imenu, ker niso mogli k njemu, in tolkli po vratih. Tako je namreč ostalo »le« pri poskusu umora. Da naj bi bil Klemen Jakša tisti, ki je Višnarja zabodel, naj bi vedeli, že tik preden je Višnar po dogodku izgubil zavest, saj je njegovo ime takrat tudi izgovoril. Poleg tega je Višnar vodU dnevnik, kdo vse ga je obiskal in kdaj. Jakšino ime je bilo tudi v tem spisku. Jakša naj bi Višnarja skušal umoriti v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Njegova zagovornica Marjetica Nosan je že pred začetkom glavne obravnave predlagala, da bi Jakšo pregledal sodni izvedenec psihiatrične suoke dr. Gorazd V. Mrev- Vinko Višnar Ije, vendar sodišče temu ni ugodilo. So pa ugodili njenemu predlogu za izključitev javnosti. Kot je pojasnil pre^ednik senata sodnik MiU(o Ško-beme, bodo na sojenju obravnavali zasebno in tudi zelo intimno življenje ne le Jakše, ampak tudi Višnarja. zato so sojenje zaprli za javnost. ŠK Foto: SHERPA Kamenik pred sodnike za umore v Tekačevem Kristijan Kamenik bo v četrtek znova sedel na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča zaradi umora v Tekačevem pred dese-ümi leü. To bo že tretji začetek sojenja Kameniku za štirikratni umor, potem ko so ga enkrat že obsodili na 20 let zapora in dvakrat razveljavili sodbo. Morda bo šlo v tretje lažje. Vprašanje pa je, če bo Kamenik v četrtek sploh prišel na sodišče, area pred natančno de- seti) i leti ) po trpinčenju in končno pod Frančiška in Štefan Poharc ter Viktorija in Helena Kruš-lin. Morilec pa je še danes na prostosti. 2:aradi štirikratnega umora so že dvakrat sodili Kristijanu Kameniku. Prvič so ga že dve leti in pol po umorih obsodili na dvajset let zapora. Dve leti kasneje sodišče sodbo raz- jevrho^ vilo 1 sojenje se je i znova. Pred š lo že na okrožnem sodišču, ko so ga oprostiU, ker ni bilo dovolj obremenilnih dokazov, Višje sodišče je to sodbo leto dni kasneje razveljavilo in tako se bo sojenje v četrtek začelo še tretjič. Za tokratno sojenje so na sodišču dobili navodila. Ugotoviti morajo namreč, kdo od izvedencev ima prav glede nesrečnih športnih copat. Slovenski izvedenci so namreč na obravnavah trdili, da stopinje ustrezajo Kamenikovim copatom, švicarski in nemški izvedenec pa temu ne ver-jameta. Senat bo imel znova zahtevno delo, predsednik senata pa bo novi sodnik mag. Martin Jančar, ki je bil na sodniško funkcijo imenovan letos, prej pa je delal na mariborski pravni fakulteti. Veliko vprašanje, ki se ob četrtkovem začetku sojenja postavlja, je, ali se bo Kamenik na sodišču sploh pojavil. Nazadnje naj bi bil na Hrvaškem, v Srbiji pa še vedno čakajo na začetek ponovnega sojenja zaradi prometa z mamili, Pred tremi leti so ga na- Beogradu prijeÜ za-a preprodaje mamil, o so v zračnem fil- S povratniki v pripor tru avtomobila našli dobrega pol kilograma heroina. Še isto leto so ga obsodili na sedem let zapora. Leto kasneje je srbsko vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in še istega leta je bil Kamenik ponovno obsojen. Takrat so mu prisodili le dve leti in pol zapora. Tudi to sodbo so letos februarja razveljavili. Med tem časom pa je že zastarala še ena kazenska zadeva, ki jo je tožilstvo spisalo proti Kameniku, Šlo je za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja. Nekaj dni po tragediji v Tekačevem Kamenik ni ustavil avtomobila, čeprav so policisti to zahtevali. Namesto, da bi vozilo ustavil, naj bi Kamenik avtomobil usmeril prav v policista, S tem sojenjem tako ne bo nič. Tekačevo ne bo zastaralo. Kljub temu pa bi se za začetek sojenja Kamenik moral pojaviti na sodišču. ŠK Sredi meseca so policisti odvzeli prostost 24-letaemu Celjanu, osumljenemu več vlomov v osebna vozila na območju Celjai Iz njih je odtujeval pretežno avtoradie, gotovino in plačilne kartice. Le nekaj dni za tem so na prste stopili tudi 29-letniku brez sul-nega bivališča in večkratnemu povratniku kaznivih dejanj, ki je bil tokrat na prostosti le dobra dva tedna. V začetku maja je bil namreč izpuščen iz preiskovalnega zapora, kjer je bil zaprt zaradi velikih tatvin. 29-letnik se je takoj po prihodu iz zapora vrnil na stara pota. Osurdjen je, da je 19, maja vlomil v gradbeni zabojnik na Mariborski cesti in odtujil za okoli 8000 evrov različnih tehničnih predmetov. Ukradene predmete je takoj prodal, vendar zanje iztržil le 50 evrov, PoHcisti so predmete zasegli 42-letnemu kupcu, ki ga zaradi prikrivanja čaka še kazenska ovadba. Omenjeni 29-let-nik je osumljen še vloma v gradbeni zabojnik v Vrunčevi ulici v noči na 21. maj. Vrednejših predmetov tam sicer ni našel, je pa z dejanjem povzročil za okoli 200 evrov ško- de. V isü noči je poskušal vlomiti še v prostore lokala v Levstikovi ulici v Celju in z vlomom povzročil za 200 evrov škode. Policisti so pred dnevi prostost odvzeli še enemu večkratnemu povratniku. Gre za 21-letnega Celjana, ki je osumljen, da je v zadnjih dneh storil več kaznivih dejanj. Iz odklenjene stanovanjske hiše v Nazoijevl ulici v Celju je odtujil večjo vsoto gotovine, 1, maja je poskušal z odtujeno bančno kartico dvigniti gotovino na bankomatu v Vojniku, dva dni zatem je vlomil v hišo v Ulici Heroja Rojš-ka, od koder je odnesel za okoli 1200 evrov tehničnih predmetov, dan kasneje pa je do tehničnih predmetov vrednih okoli 1350 evrov prišel z vlomom v hišo v Ulici Matevža Mačeta v Celju, 14. maja je s prijateljem vlomil še vhišo v Celju, od koder sta odmjila 3100 evrov gotovine, nekaj plačilnih kartic in zlatnine. Predmete so policisti nato zasegü tn vrniE oškodovancu. Vsem trem osumljencem so policisti odvzeli prostost, preiskovalni sodnik pa je zanje odredil pripor, MJ Zagorela mansarda V soboto nekaj čez osmo uro zjutraj je zagorelo v mansardi stanovanjske hiše družine Grgič v Ulici Franja Žagarja v Šentjurju. Požar je povzročila razpoka v dimniku, zaradi česar se je najprej vnel leseni tram, nato pa se je ogenj razširi! še na ostrešje in ostale prostore mansarde. Požar so po približno treh urah pogasila gasilska društva iz Šentjurja, Lokarij in Prožinske vasi. Škoda je ocenjena na približno 70.000 evrc MJ 18 IN^mMACIJE lOllDIII Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03 in 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 In 34/04, v nadaljevanju Pravllnilt), Zakona osplošnem upravnem postopku (Ur. list RS, Š1. 80/99, 70/00 in 52/02), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92 s spremembami) Nepremičnine Celje d.o.o.. Trg celjskiti knezova, Celje objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA Nepremičnine Celje d.o.o. (v nadaljevanju: razpisni!«) razpisuje oddajo v najem okvimo 80 neprofitnih stanovanj na območju Mestne občine Celje, ki bodo uspelim upravičencem oddana vnajem predvidoma v letu 2008. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Prawlnlka o dodeljevanju neprofitniii stanovanj (Ur. list RS.št. 14/04 in 34/04, v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeleže; -lista B za stanovanja, predvidenazaockiajovnajem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo. je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; -dapresilee ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik dmgega premoženja, ki presega 40 Vovrednosfi primernega stanovanja. Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje točkovanos 320 točkami po vrednosti 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe v času objave razpisa. Glede na število člsmov gospodinjstva vrednost dmgega premoženja (vse dnjgo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini razen premoženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosllcaali drugega dr ' najmanj 50 stanovanj namenjenih za oddajo vnajem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe In se bodo uvrstili na listo A. Stanovanja so predvidena na lokacijah Mestne občine Celje, - največ 30 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezani plačati lastno udeležbo ter se bodo uvrstili na listo B. Stanovanja so predvidena na lokaciji Nova vas. V kolikor bo število proalcev za stanovanja, namenjena prosilcem z liste B, manj^ od razpisanega števila stanovanj, se preostala stanovanja dodelijo ostalim upravičencem z liste A. Majemnina za dodeljena neprolitna stanovanja bo določena na podlagi Odlokaometodologijiza oblikovanje najemnin vneprotlBiih stanovanjih (Ur. list RS, št. 23/00, 96/01, 29/03 - Odi. US, v nadaljevanju: Odlok), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnine v neproftnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03 in 142/04, v nadaljevanju: Uredba) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki i^iolnjujejo pogoje, tahko uveljavljajo pravico do ^bvencioni-i v skladu z Uredbo, oziroma drugim predpisom, veljavnim v Število članov gospodinjstva brez plačila las udeležbe - lista A Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe - lista B 1-člansko od 20 m^ do 30 m^ od 20 m^ do 45 m® 2-člansko nad 30 m^ do 45 m' nad 30 m^ do 55 m^ 3-člansko nad 45 m' do 55 m' nad 45 m^ do 70 m^ 4-čJansko nad 55 m^ do 65 m^ nad 55 m^ do 80 m^ 5-člansko nad 65 m^ do 75 m^ nad 65 m^ do 95 m' 6-člansko nad 75 m® do 85 m^ nad 75 do 105 m^ Prosilci za dodelitev neprcilitnega stanovanja v i sogledenavišinodohodka gospodinjstva oprešč (lista A), in na prosilce, W so dolžni plačali lastr ) udeležbo (lista B). iMejadoh.» !jadDli.vEUR 1-člansko.90H do 708.86 2-člansko|l35K do 1.062,99 3-člansko 165% do 1.299,21 4-tlansko 195 K do 1.S35,43 člansko 225 do 1.771,65 2.097,8; 9d 90 W do 200 « I oad 708,66 do 1.574,80 od 135 Vi do 250 r KUPIM GARSONJERO oli enosobno stonovonje nu'|-no kupim. Plačilo je takoj v gotovini. Telefon 041 727-330. 2421 DVOSOBNOali trisobno stanovonie kupim. Resen kupecTelefon 041 672-374. Psička šteje okoli štiri pomladi, je plaha, azelo nežna in prijazna. Očara celo družino m s časom prepriča tudi sosede, da imajo mešančki izzavetišča vsaj toliko ali več ponuditi kot dragi pasemski vrstniki. (4276) Mali jazbečar se je postavil v bran. ko smo ga prišli iskat, sedaj pa je že miren, čeravno malo plah. A na nežno roko se lopo odziva!(4365) Z astrologi Gord »in Dolores Termlni-odhod: 21. ali 28.junija 2007 z letališča Brnik -7 dni Nastanitev; Carols Macadi Bay 5* v južnem delu Hurgade. Cena: 618 EUR Obvezna doplačila: 89 EUR za vizum, letališke takse .............Doplačilo za enoposteljno sobo je 105 Eüfi _ . Možnost plačila na ß obrokov, brearobreati j/' Cena vključuje 7-dnevtiepo(3tnic»,1etateta prevoz, aH incltEzive ponudbo v hotelu m^ alternativni program, ki ge bosta izva|sdi aštrologinjiGoniaha in Pnjave in fradrobnejše irtfprmacije: Turistična agencija VARD, Stanetova 4. Celje, 492-49-32: C v .«SI" lUOI«*! V (03)4! ■Jk (03)4 Števito prijav je omejeno, zato ponudba velja do zapolnitve mest! HfTRO NAROCfTE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, sai ranje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestHke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J'V/il:» tudi letnik 2007 CJTTTTn« ^^ ^'^s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vuk petek 41 banmili strani tekvizijskega sporeda in lanimhiosti iz iveta glasile in laban. HOVITEDNIKI Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ime in priimek: Kfaj: _____ Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik 2a najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. ho podatke uporabljal sa ke službe hJovega tednika Ml TEDNIK 21 O M. Hoiel je ujeli plico v lela, pajeodleteltja, kamor izginjajo ptice in oblaki... (R. Š.) ZAHVALA V tragični nesreči, mnogo prezgodaj, nas je brez slovesa zapustil ljubljeni GREGOR FANTINATTO iz Strmce 42 pri Lašlcem Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali premagovati žalost, darovali cvetje, sveče. Hvala za vsa izražena pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Belejevi, dr. Boriču in ostalemu osebju ZD Laško, njegovim prijateljem za pomoč na kraju nesreče, OŠ Radeče, vrtcu Radeče, pogrebni službi Komunale Laško in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala Marku in Leonu za odigrano žalostinko. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki nam še vedno stojite ob strani, Z ljubeznijo: sin Žiga z mamico Metko, mami, ati, sestra Urška z Nikom in Tomažem EHOINPOL alt dvoinpolsobno stanovonjev Celju kupim. Nudim gotovinsko plačilo. Telefon 041 866-933. 2430 EHOlNPOldli dvosobno stanovonievCelju, približno 50 do 60 m', kupim. Telefon 031 57W)9G. 2668 LES ZD ostrešje: špirovte, troirove, plohe in deske,prodDm.Telefan 040211-346. POLSUHA drva, m. ^ okolici Voinikn,prodnm. Telefon 041 932-160. 2712 DRVA, bukova, suho, večjo koltSno, prodam. Telefon(03)57W(019,zvečer. l237 V PIRANU oddajam 10 p( polnomo opremlieno garsonjero po ugodni (eni.Teiefon 040 24S454. PRODAM OPREMA PRODAM pri»l.iti.W.fan 5483-731. 2S8S SraiM,4«2,i.iiiiio™l»ka,viiinGlO in 85 cm. na tri predale, kolno sedežna gatnituto, tegal, omara, pradam.Tele-fan 051 424-303. 2729 PRODAM MEŠANA drva, v hlodih ali rozžogona in raisekona, z dostavo, prodam. Telefon 040211-341. P OVCOi|.l«>üki,iaiakola«.adali.ioreio, pradama.Ielelon03l 455-122. 2664 raSKS, st.ro 8 toilnav, prodam. Telefon 5771-577, ImetlioGaliok. 29B1 WIkreii teliti, tri teliike po lihiri, prodam. Telefon 041 587-985, §432 IEUC0,teika500kg,ioiayalinadalin|o roja, prodam.Tolofoa 5739-400. L226 TRI telke, od 250 kg oopiej, prodom. Tolofon 041 900-234. 2