PRIMORSKI dnevnik le. Začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na C|klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski ML dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 240 (13.471) Trst, sreda, 18. oktobra 1989 Fanfare za 80-letnico Glasbene matice SVETO GRGIČ Z nastopom Slovenskega trobil-nega kvinteta iz Ljubljane se dre-Vi v Kulturnem domu začenja abonmajska koncertna sezona ^jasbene matice. Fanfare v uvod-skladbi koncerta pa bodo naznanile še drugo pomembnost, namreč osemdesetletnico ustanovitve Glasbene matice v Trstu, kateri je v bistvu posvečena vsa Sezona 1989/90 in ki jo bo naša Masbena ustanova svečano pro-shvila prihodnje leto. Na jutrišnji dan (19. oktobra m09) pred osemdesetimi leti, je Namreč predsednik dr. Edvard Slavik sporočil javnosti, da je bilo ustanovljeno "Pevsko in glasbeno društvo v Trstu" kot podruž-Nca Glasbene matice v Ljubljani ln da bo njegova naloga "skrbeti ženstveno za glasbeno vzgojo zniadine, za koncertno dejavnost, 2q izdajanje glasbenih del in Podobno". Upravni odbor in uči-filjski zbor, ki ga je vodil Karel lahkota, sta s tem zaorala ledi-n°- Načrtno in požrtvovalno delo N že čez nekaj let dalo spodbud-ne rezultate, ne le na glasbenem, marveč na splošno kulturnem Področju. Leta prve svetovne voj-Z}e so živahno dejavnost sicer začasno prekinila, toda pred osemdesetimi leti vsajeno drevo ni nikoli usahnilo. Na spomlad 1945 je znova zacvetelo, spet obrodilo in z njega še danes trgamo sadove, n° katere smo lahko upravičeno Ponosni. Vrsti velikih imen slo-er}ske glasbe, ki so tako ali dru-SQče povezane z Glasbeno mati-v Trstu, spomnimo naj samo ,.a Vasilija Mirka, Karola Pahorja, ,ahila Švaro, Marija Kogoja, Mir-vQ Poliča, Milana Pertota, Frana (Onturinija, Ivana Grbca, Ubalda fabca in še druge, so se v tem Rajnem času pridružila mnoga T^ga iz vrst gojencev njene glasbe šole, ki delajo čast tržaške-j.b slovenstvu in tržaški glasbeni bnuri na sploh. ^saka kulturna ustanova mora i zgrajena na trdnih temeljih. m- se mora iz potreb časa, z živr* rast* z11 se razviiatL živeti iz (jvhenjskih sokov lastnega naro-u . in biti obenem povezana s § 1tornimi tokovi v svetu. To je vidika bolj nujno pri nas, ki ži-neneSemdesetletnica naše Glas-nost matice ne bo samo prilož-ve£ a zgodovinski spomin, mar-Pjcn JP Predvsem spodbuda za L,lrjev Qctaljni razvoj, za nadaljnje z/ieg anje vloge, ki jo opravlja aramejskimi Slovenci in v šir-zzzprvJŽ1]?8^ zte le kot glasbena, Povn *ot splošno kulturna usta- Po ponedeljkovem preobratu na bolje včeraj spet negativen dan na newyorški borzi Vesti o ameriškem primanjkljaju povzročile nov padec Dow Jonesa Trgovinski primanjkljaj v ZDA avgusta presegel 10 milijard dolarjev - Na drugih borzah stanje boljše - Vrednost indeksa MIB narasla za skoraj 4% - Dolar v Italiji več vreden NEW YORK Torek je bil negativen dan (vendar ne preveč) za Wall Street po »črnem petku« in po občutnem ponedeljkovem preobratu na bolje. Indeks Dow Jones, ki predstavlja trideset najpomembnejših delnic na newyorški borzi, je tako zaključil svoj borzni dan na kvoti 2.638,73, kar je 18,65 točke manj kot dan prej. Nedvomno je negativno vplivala na včerajšnje delovanje Wall Streeta jutranja vest, da je ameriška trgovinska bilanca zabeležila v avgustu rekorden primanjkljaj 10,8 milijarde dolarjev, ki je s tem za več kot 1,5 milijarde dolarjev presegel napovedi gospodarstvenikov. Ameriški izvoz je avgusta padel za 0,2% in dosegel vrednost 30,4 milijarde dolarjev, uvoz pa je narasel kar za 6,4% in je njegova vrednost znašala 41,2 milijarde dolarjev. Ti podatki so takoj ob odprtju poslov indeks Dow Jones potisnili za 30 točk navzdol. Ta negativni trend se je s celo serijo prodaj še nadaljeval, tako da je indeks padel skoraj pod mejo 2600 točk. Popoldne se je stanje nekoliko popravilo, vendar pa vse izgube vrednosti iz dopoldanskih poslov ni bilo več mogoče nadoknaditi. Po drugih svetovnih borzah je bil včerajšnji dan v poprečju uspešnejši. Skoraj povsod so uspeli izničiti ponedeljkove padce, najbolj pa so narasle vrednosti na frankfurtski borzi, kjer je poprečna vrednost glavnih delnic včeraj narasla kar za 6,5%, medtem ko so še v ponedeljek beležili skoraj 13% padec. Tudi milanska borza je včeraj nadoknadila del vrednosti, ki jo je izgubila v ponedeljek. Indeks MIB je včeraj tako narasel za 3,97% in se ustalil na 1127 indeksnih točkah, kar je 12,7 odstotka več, kot je znašala njegova vrednost v začetku letošnjega leta. Tudi V Tokiu je vrednost delnic rahlo narasla (za 1,53%), le v Parizu (-0,29%) in Londonu (- 1,28%) se je negativni ponedeljkov trend nadaljeval tudi včeraj. Če pogledamo še na italijanski valutni trg, lahko ugotovimo, da je dolar kljub negativnim vestem o ameriškem gospodarstvu v Italiji pridobil na vrednosti. Ob fixingu v Milanu je tako veljal 1371,50 lire (14 lir več kot v ponedeljek). Stabilna je bila vrednost nemške marke, ki se je včeraj zaustavila pri 735,66 lire, dan prej pa je njena vrednost znašala 735,99 lire. Zadovoljna japonska borzna operaterja ob ugodnem gibanju na tokijski borzi Ljudstvo Nemške demokratične republike hoče konkretne spremembe Mogočni protest v Leipzigu dokazal vso šibkost režima BERLIN — Režim 77-letnega vzhodnonemškega partijskega šefa Ericha Honeckerja se po vsem sodeč nahaja v težavah, tako da v krogih zahodnonemške socialdemokracije že odkrito govorijo, da bo stari šef prepustil vodstvo mlajšim kadrom. Predsinočnje protestne manifestacije v Leipzigu se je namreč udeležilo kakih 120 tisoč ljudi, ki so mirno zahtevali reforme in demokratizacijo vzhodnonemške družbe. Oblasti so manifestacijo dovolile, potem ko so se organizatorji obvezali, da ne bodo razobesili protirežim-skih transparentrov in da na njej ne bodo sodelovali pripadniki Neues Foruma. Nič čudnega torej da so bili včeraj v krogih evangelične Cerkve in opozicije dobesedno ogorčeni, ker je partijsko glasilo Neues Deut-schland likvidiralo mogočno manifestacijo s petimi vrsticami agencijske vesti. Še več, časopis sploh ni navedel, da je bila to protestna manifestacija, prav tako je dal razumeti, da je izključno po zaslugi policije manifestacija potekala mirno. V zadnjih dneh napovedana »večja objektivnost časopisja, ki naj bi se približala resničnemu življenju«, je z včerajšnjim pisanjem partijskega glasila izpadla kot »bled kompromis«, kot ponovni poskus režima, da za vsako ceno izniči ali vsaj zmanjša razsežnosti problemov, ki tarejo državo. Cerkev in opozicija se sedaj bojita, da bo režim sprejel le kozmetične kompromisne ukrepe, ki ne bodo spremenile bistva. Ni dovolj, da ima p arij a nekaj »rasvetljencev« kot sta šef komunistične mladine Eberhard Aurich in dresdenski župan VVolfgang Berghofer, ki je prav včeraj povedal, da je iz Berlina dobil »pozitiven odgovor« na predloge, ki mu jih je opozicija izročila prejšnji teden. Saško krajevno partijsko glasilo Sachsis-ches Volksstimme je včeraj zanikalo vesti, da na meji s ČSSR postavljajo žične ovire in celo napovedalo, da bo v kratkem Vzhodnim Nemcem precej lažje potovati v tujino. Opoziciji pa niso več dovolj obljube, tako da so sinoči na vzhodnoberlinski cerkvi Getsemani razobesili transparent, na katerem zahtevajo »Kokretne pobude«. Medtem ko skuša vzhodnonemška opozicija režim vsmeriti na pot reform in demokratizacije, pa se nadaljuje beg Vzhodnih Nemcev na Zahod. V zadnjih 24 urah je madžarsko-avstrijsko mejo prekoračilo 1.459 begincev iz Nemške demokratične republike. Avstrijske in madžarske oblasti ob tem navajajo, da dotok novih beguncev po vsem sodeč ne bo presahnil. Sinoči pa je s čarterskim poletom iz Varšave v Dusseldorf prispela prva skupina 125 vzhodnonemških beguncev. Na sliki (telefoto AP): mladina in otroci so v Leipzigu nosili slike Mihaila Gorbačova Real Madrid »Anticipirani finale« MILAN — Danes bodo na sporedu srečanja drugega kola v evropskih nogometnih pokalih, kjer nastopa cela vrsta italijanskih in jugoslovanskih enajsteric. Prav gotovo bo najbolj zanimivo srečanje v pokalu prvakov, saj se bosta v Milanu srečala nič manj kot lanski prvak Milan in slavni Real Madrid. Srečanje je nekakšen "anticipirani finale", saj sta verjetno ti dve enajsterici, ki sta se v prejšnji sezoni srečali prav v polfinalu pokala prvakov, najmočnejši, ki sta ostali v tej konkurenci. Težko je napovedati favorita. Včeraj pa je v anticipirani tekmi pokala pokalnih prvakov Sampdoria z veliko dozo sreče izenačila v Dortmundu proti domači Borussii ter ima sedaj idealen izhodiščni položaj za napredovanje. Na sliki: prizor z včerajšnje anticipi-rane tekme šestnajstine pokala UEFA med Antvverpnom in Dundeejem Uni-tedom, kjer so domačini slavili presenetljivo visoko s 4:0. Milan- Kriza manjšinskih sredstev obveščanja LJUBLJANA — Gospodarska kriza vse bolj načenja tudi delovanje sredstev obveščanja v madžarščini in italijanščini v Sloveniji, tako da je vse bolj ogrožena že tudi njihova osnovna funkcija -vsestransko obveščanje o življenju in delu pripadnikov teh narodnosti. Na včerajšnji skupni seji komisij za narodnosti in informiranje pri skupščini Slovenije so povedali, da redakcije madžarskih in italijanskih glasil poleg gmotnih težav pestijo tudi organizacijski, kadrovski in drugi problemi. Predstavniki teh glasil so pri oceni svojega delovanja, gmotno -kadrovskega ter organizacijskega stanja predstavili znatno drugačno sliko od tiste, ki prevladuje v republiških organih, zadolženih za informiranje. Žolčna kampanja pred rimskimi volitvami KPI: Vlada deluje po modelih lože P2 RIM — Živo srebro političnega toplomera v italijanski prestolnici se kar naprej dviga. Vzdušje postaja vsak dan bolj napeto in razbeljeno. Vse stranke se namreč zavedajo, da pomembna volilna preizkušnja, od katere nas ločujeta le še slaba dva tedna, ne bo odločala le o bodoči sestavi rimske mestne vlade, temveč bo neizbežno vplivala tudi na politično dogajanje na vsedržavni ravni. O vsedržavnem značaju rimskih občinskih volitev govorijo zlasti stranke vladne koalicije, ki v strahu pred volilnim neuspehom opozarjajo na nevarnost, ki bi jo morebiten neuspeh imel za usodo Andreottijeve vlade in sploh za politično stabilnost v državi. Pred to nevarnostjo svari zlati tajnik Krščanske demokracije Ferlani, ker se prav ta stranka, kompromitirana zaradi dosedanjega slabega upravljanja občine, najbolj boji volilnega poraza. Pa tudi strankina levica z Bodratom v prvi vrsti pritiska in svari pred morebitnimi porazi, ki bi neizbežno ošibili petstran-karsko zavezništvo. Po Bodratovem mnenju je 27 odstotkov skrajna meja, pod katero je treba smatrati volilni izid za polom. Računati je treba, da je imela KD na prejšnjih volitvah 33 odstotkov glasov. Vsi dosedanji predvolilni testi pa govorijo o znatnem upadanju demokristjanskih glasov. Tudi v socialističnem taboru ni brezkrb-nosti. Na prejšnjih volitvah je PSI zabeležila 11 odstotkov glasov, na zadnjih evropskih volitvah pa je v Rimu dosegla 13,5 odstotkov. Craxi pričakuje, da bo zlezel vsaj na 15 odstotkov, toda zaupne sondaže ne krepijo tega upanja. Čeprav ne bi smela zlesti pod 15 odstotkov, naj bi socialistično stranko v Rimu prehiteli zeleni, ki naj bi postali tretja stranka. Kaj se bo dejansko zgodilo, bomo videli čez dva tedna. Sedaj pa lahko vidimo to, da se stranke med sabo obdelujejo brez zadržkov in prizanašanj. Tako za Forlanija kot za Craxija so komunisti glavna sila, proti kateri sta usmerila svoje težke topove. Medtem ko skuša Ferlani po že preizkušeni in ustaljeni praksi prikazati bližajočo se volilno preizkušnjo kot pravo križarsko vojno proti komunizmu, ki peha italijansko družbo v negotovost, se Craxi zgraža med dvoumnostjo KPI, ki še ni razčistila svoje sedanje in bodoče vloge v italijanski družbi in se ravna po načelu »volk sit in koza cela«. Vse to še ne pomeni, da si stranke vladne večine prizanaša- jo med sabo. Forlani kritizira predlog republikanske stranke o izvolitvi nekakšnega župana »super par-tes«, ki bi se ob sodelovanju vseh spoprijel z emergenčnim položajem večnega mesta. Takšna rešitev bi bila po mnenju KD in PSI trojanski konj, ki bi omogočil prodor komunistov. KPI ob vsem tem ne stoji z roko v roki in čaka. Prav včeraj je prešla s svojim kandidatom za župansko mesto Alfredom Reichlinom v odločen protinapad. Njegov oster poseg med neko predvolilno razpravo, ki sta se je udeležila tudi Ingrao ter minister v senci Ettore Scola, je presenetil celo nekatere v njegovi stranki. Nosilec liste KPI je namreč poudaril, da se oblast v Rimu odraža na perverzen način in da se celo oblikuje po modelih framazonske lože P2. Ta oblast po Reichlinovem mnenju ne zastopa interesov občanov, temveč nekaterih posameznikov in zato je v Rimu potreben nov vodilni razred, ki bo pometel z vso politično nesnago. Reichlinove izjave bodo prav gotovo izzvale ostre reakcije, kot jih je izzvala polemična izjava komunističnega tajnika Occhetta v Budimpešti, ko je označil Craxijev predlog o sklicanju srečanja evropskih socialističnih leaderjev v zvezi s spremembami v vzhodnoevropskih državah za »neapeljsko farso«. Occhettu je namreč takoj odgovoril Craxijev glasnik Intini. »Če bi se takšne neotesanosti nadaljevale s sektaško kampanjo proti naši stranki,« izjavlja Intini, »bi se moral uresničiti rek, da kdor seje veter, žanje vihar.« Nekaj trenja je kot rečeno tudi znotraj petstrankarske koalicije ter celo znotraj posameznih strank. De Mitov pristaš Mastella je ostro kritiziral težnjo socialistov, da si v rimskem občinskem svetu izbirajo zaveznike na podlagi volilnega izida, ne pa po predhodnih dogovorih. Znotraj KD pa je včeraj močno odjeknila izjava podtajnika stranke ter voditelja leve struje Bodrata. Po njegovem je znotraj Andreottijeve vlade nekakšna ožja vlada »v senci«. V tej vladi je namreč ozka skupina ljudi, ki odloča o vsem, ti ljudje pa naj bi bili Cirino Pomicino, Conte, Prandini in De Lorenzo. Izjava je seveda izzvala ostre reakcije v petstrankarski koaliciji, zlasti pa med zainteresiranimi ministri, ki so jim že nadeli naziv »banda štirih«. DUŠAN KALC Po enem mesecu azerbajdžanske gospodarske blokade Vlaki spet prihajajo v Armenijo položaj pa se še ni normaliziral MOSKVA — Po pisanju Pravde so Azerbajdžanci prekinili gospodarsko blokado Armenije, a so zato še okrepili blokado Gorskega Karabaha. Po trditvah zveznega podministra za promet Vladimirja Butka je v zadnjih petih dneh prispelo v Armenijo z azer-bajrižanskega ozemlja kar 7.190 vagonov z živili, gorivom in gradbenim materialom za obnovo krajev, ki jih je prizadel potres 7. decembra. Končala se je torej enomesečna blokada Armenije, ki je dvignila napetost v Zakavkazju do vrelišča in ki je grozila, da se bo izrodila v odkrit oborožen spopad med Armenci in Azerbajdžanci. Za Armenijo pa to še ne pomeni konca vseh križev in težav. Tak nenaden naval blaga je v bistvu razgalil vse pomanjkljivosti armenskih in za-kavkaških železnic. V Erevanu čaka tako na raztovor kar 4.875 vagonov. Ob nizki produktivnosti in premajhni delovni vnemi železničarjev je nevarno, da se bo položaj le postopoma normaliziral. Železniška blokada Armenije pa je posredno vplivala na celotno sovjetsko železniško omrežje. Na zahodni sovjetski meji je ustavljenih 230 vlakov z blagom, ki so ga kupili na Zahodu. Po besedah podministra Butka je samo na moskovskem železniškem omrežju blokiranih 50 tisoč vagonov, tako da bi se položaj lahko normaliziral šele v 40 dneh. Seveda, če bodo to dopustili azerbajdžanski nacionalisti, je takoj pripomnil podminis-ter Butko. Položaj v Azerbajdžanu je namreč iz ure v uro bolj napet. Po pisanju glasila sovjetskih sindikatov Trud je azer-bajrižanska ljudska fronta zagrozila s splošno stavko, če bodo preiskovalci sodstvu izročili dokazno gradivo o nezakonitem delovanju te fronte pri organizaciji blokade Armenije in Gor- skega Karabaha. Vsak čas se lahko torej položaj ponovno zaplete, azerbajdžanski šiiti vztrajajo v svoji zahtevi, da morajo specialci zapustiti Gorski Ka-rabah, prav tako naj bi Moskva čim-prej razpustila izredno zvezno upravo za Gorski Karabah in vzpostavila armensko oblast. Gorski Karbah je za Azerbajdžance njihov, armenski »neverniki« pa naj se kar izselijo v Armenijo, če nočejo priznati azerbajdžanske suverenosti nad tem ozemljem. Prebivalstvo te armenske enklave na azerbajrižanskem ozemlju pa se noče vkloniti takim diktatom. Prav za-toje ogorčeno nad neodločnostjo zveznih oblasti, ker te še niso uporabile svojih specialnih enot za preboj gos- podarske blokade, temveč skrbijo |z' ključno za red in mir na tem ozemlju tako da so na udaru skoraj izključno Armenci. Da bi bila mera polna, pa se v Stepanakertu nadaljujejo protestne manifestacije, ker so specialci pred tednom dni ubili dva Armenca. Prebivalstvo zavrača trditve o uboju v silobranu ter trdi, da so vojaki brez razloga streljali v Armence. Vojska dopušča te manifestacije, ki podpihujejo strasti, saj se boji, da bi vsak njen p°' seg povzročil še hujši požar. Na sliki (telefoto AP): armenski otroci v Gorskem Karbahu napovedujejo gladovno stavko, dokler n® bodo oblasti kaznovale krivcev za »krvavi torek« Bliskovit poseg ljubljanskih miličnikov proti uvoženim avtom lažnih zdomcev LJUBLJANA — Marsikateri slovenski (in zlasti ljubljanski) sosed je 4. oktobra privoščljivo kukal skozi zavese: policija je namreč tega dne v bliskoviti akciji zasegla več avtomobilov, s katerimi so se do tedaj postavljali lažni zdomci. Predvidevajo, da je v Sloveniji kakih 200 do 300 avtomobilov s celovško registracijo, ki pa jih vozijo čisto »navadni« Ljubljančani, Kranjčani in drugi smrtniki. Precej so jih miličniki spravili v carinsko skladišče, nekaj jih je pravočasno zavohalo nevarnost in so vozila spravili nazaj čez mejo, seveda pa je veliko tudi čisto pravih zdomcev, ki imajo vso pravico voziti avtomobile s tujo registracijo. V našem primeru gre predvsem za ljudi, ki so s pomočjo iznajdljivega avstrijskega trgovca ukanili carinske in devizne predpise in si za majhen denar kupili drage avtomobile predvsem japonske izdelave. Podjetni W.S. iz Celovca je najprej dvema Ljubljančanoma omogočil, da sta si kupila avto po nezakoniti poti. Ko se je izkazalo, da zade- va »deluje«, se je sprožil pravcati plaz nakupov na enal' način. Za 1500 ao 2000 mark je znal W.S. strankam priskj' beti bivalni ali delovni vizum, po potrebi pa tudi potrdil o zaslužku. S temi papirji so pri celovškem prevozniškem podjetju Sienčnik, ki ima tudi oddelek za leasing, sklenm pogodbo za najem avtomobilov. Po odplačilu predvidenin obrokov so nato sestavili le še kupoprodajno pogodbo m avto je zamenjal lastnika. Zdaj je seveda te pravljice konec, vozila in bivši lastni' ki pa čakajo na uradni postopek. Obtožnica jih bo breme' nila tako carinskih prekrškov, kot daso kršili tudi člene zakona o prometu s tujino, pri čemer jim poleg zaporne kazni kajpak grozi tudi odvzem vozil. ... »Zdomci«, med katerimi so večinoma obrtniki, športnik in uslužbenci, zdaj žalujejo za dobrimi avtomobili, marka' mi - vmes pa najbrž nekoliko preklinjajo tudi gospoda W.S. iz Celovca... (Z. S.) Predsednik SKZ Oman predaval o političnem položaju v Sloveniji V Jugoslaviji do sedaj dokaj nizko število ljudi, ki bolehajo za aidsom DUNAJ — »Jugoslavija lahko najde izhod iz krize le po poti demokratizacije, ki je obenem tudi pogoj za uresničitev gospodarskih reform v državi,« je predsinočnjim na Dunaju izjavil predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman v predavanju na temo Politični položaj v Sloveniji - vidiki razvoja v Jugoslaviji, ki ga je imel na povabilo politične akademije Ljudske (demokr-sčanske) stranke Avstrije. »Pripombe, da se Slovenija obnaša separatistično in da išče pot za združitev z Evropo, niso upravičene,« je dejal Oman in dodal, da se Slovenija zavzema za integracijo, vendar pa da zahteva enakopravnost in demokracijo. Dejal je, da si želijo Slovenci živeti v suvereni državi slovenskega naroda, da hočejo samostojno odločati o povezovanju z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru obnovljene Evrope in da za temelje slovenske države štejejo spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter demokracijo, ki vključuje politični pluralizem. Ko je govoril o napovedanih volitvah v Sloveniji, ie Oman dejal, da v zvezi s tem potekajo »okrogle mize« podobne tistim na Poljskem, da si bodo opozicijska združenja in ZK na volitvah »razdelili glasove«. Ko so ga povprašali, ali bi bila morebitna nova vlada sestavljena iz predstavnikov »opozicije« ali »s komunisti«, je Oman potrdil slednje in poudaril, da potrebujejo enotnost. Le krajši del Omanovega predavanja - pa tudi vprašanj -se je nanašal na samo kmečko zvezo oziroma na težave kmetovalcev, na kar ie kazala že sama izbira teme. Dejal je, da je bila zveza kmetov prva družbena organizacija v Sloveniji, ki so jo ustanovili zunaj oblasti ZK, da ima 25 tisoč članov ni da usklajuje delo s podobnimi združenji v republiki, (dn) BEOGRAD — Jugoslavija je letos do začetka oktobra svetovni zdravstveni organizaciji prijavila še 29 novih primerov obolelih za aidsom. Od leta 1985 je zbolelo 94 Jugoslovanov, od tega jih 5 ne živi v Jugoslaviji. V Črni gori in Makedoniji, po podatkih pristojnih služb, še vedno ni obolelih, v Srbiji se njihovo število nenehno povečuje. Dve tretjini obolelih (6) sta iz te republike, 49 pa jih je iz ožje Srbije, 9 iz Vojvodine, dva pa iz Kosova. Na Hrvaškem so registrirali 17 primerov, v Sloveniji 8, v BIH pa 4 obolele za aidsom. Zvezni zavod je svetovno zdravstveno organizacijo seznanil tudi s stopnjo smrtnosti v Jugoslaviji, česar po svetu praviloma ne spremljajo. Vsi tisti, ki so za aidsom zboleli leta 1985 in v prihodnjih letih, so že umrli. Od tistih, ki so zboleli leta 1987, jih je umrlo 66 odstotkov, od tistih, ki so zboleli lani, 61 odstotkov, od tistih, ki s zboleli letos pa 34,4 odstotka ,j Od trenutka postavitve diagnoze pa do srnt bolnikov z aidsom v Jugoslaviji mine v popre1-] osem mesecev. Ta čas je najkrajši pri narkom nih - 5,5 meseca, pri biseksualcih pa je ta ca nekaj daljši od desetih mesecev. , 0 Po svetovnih merilih je Jugoslavija še vem z majhnim številom obolelih. Po sedanjih stat'^ ličnih podatkih pridejo na milijon prebivalcev . Jugoslaviji štirje oboleli, v Švici 150, v Fran®' 140, v Veliki Britaniji, ZR Nemčiji, Španiji in liji od 50 do 70. Po podatkih zveznega zavoda Rj svetu v mesecu dni v poprečju za aidsom 5000 ljudi. Strokovnjaki menijo, da do kem ^ tega leta obolelih za aidsom ne bo več kot ker je znatno manj od napovedi svetovne zdr stvene organizacije, ki je menila, da bo dece bra letos v Jugoslaviji 180 primerov aidsa. Narkotrgovti ubili vrhovnega sodnika MEDELLIN — Predstavniki tiska in sodstva so v zadnjem času najpogostejša tarča zločinske organizacije kolumbijskih trgovcev z mamili. Tako so včeraj v Medellinu, središču te trgovine, neznanci ubili sodnika kolumbijskega vrhovnega sodišča in univerzitetnega profesorja kazenskega prava Hec-torja Jimeneza Rodrigueza. Odgovornost za umor so prevzeli pripadniki organizacije »izročljivih«. Gre za zločinsko organizacijo, ki so jo narkotrgov-ci ustanovili ob sprejetju zakonskih določil, po katerih je bil postopek za izročitev trgovcev z mamili ZDA izredno poenostavljen. Takrat so tudi zagrozili, da bodo za vsakega izročenega zločinca ubili deset sodnikov in pet ameriških državljanov. Rodrigueza so ubili, ko je vstopal v avto svojega kolega. Plačani morilec je takrat začel streljati na vrhovnega sodnika, Rodriguezov kolega pa je ostal nepoškodovan, čeprav je morilec streljal tudi proti njemu. Nesrečnega sodnika je zadelo šest krogel in je bil na mestu mrtev. Sodnik Hector Rodriguez je ena od najbolj uglednih žrtev totalne vojne, ki jo je narkotrgovcem napovedal kolumbijski predsednik Barco Vargas 19. avgusta letos. Jalova pogajanja za imenovanje predsednikov poslanskih komisij RIM — Medtem ko se v senatu nadaljuje razprava o finančnem zakonu, v medparlamentarni komisiji za pokole pa razprava o Ustici - prav včeraj je bilo sklenjeno, da bodo potekala nada-ljna zasliševanja vojaških in političnih predstan-vikov javno - se stranke vladne večine prepirajo za ključna mesta tako v velikih državnih ustanovah kot so ENI, IRI, ENEL, EFIM in RAI ter razne državne banke, kot v komisijah poslanske zbornice. Včeraj so se v zvezi z velikimi imenovanji oglasile manjše stranke vladnega zavezništva, ki se silno pritožujejo, da jih demokristjani in socialisti zanemarjajo pri razdeljevanju po-membninh mest. Socialdemokratski tajnik Carig-lia se je zato včeraj obrnil na Andreottija, liberalni tajnik Altissimo pa na Andreottijevo desno roko Cristoforija. Rezultat teh srečanj bo verjetno skorajšnje sklicanje tajnikov vseh petih strank koalicije, ki se bodo skupaj pogovorili, kako in kaj z imenovanji. Veliki manevri so včeraj potekali tudi s predsedniškimi mesti raznih komisij v poslanski zbornici. Prisostvovali smo pravcatemu vrtiljaku pogajanj med skupinami večine.. Najprej so socialisti izrazili pripravljenost, da prepustijo ob- rambno komisijo liberalcem, ki so nameravali postaviti za presednika bivšega ministra Zanone-ja, vendar pod pogojem, da bi jim KD prepustila proračunsko komisijo, ki je ostala po odhodu Cristoforija v vlado brez predsednika. V tem primeru bi se socialisti odpovedali finančni komisiji, ki ji je do nedavnega predsedoval socialdemokrat Romita, ki je medtem pristopil v PSI. To predsedniško mesto naj bi skratka ostalo social-demokratkom. Krog bi bil s tem sklenjen, toda vsi ti računi so šli na škodo KD, ki seveda ni pristala na to, da bi izgubila predsedstvo proračunske komisije. Skratka, prva popoldanska seja ni privedla do nobenega zaključka. Predstavniki so se razšli skregani. Na drugi popoldanski seji so KD, PSI in PLI sicer dosegle sporazum, s katerim pa se niso strinjali socialdemokrati, ki so se znašli izrinjeni iz igre. Dogovor predvideva naslednjo razdelitev predsedniških mest: proračunska komisija demokristjanom, finančna socialistom, obrambna liberalcem. Socialdemokratom pa nič. Igre pa s tem ni konec, naznanjajo užaljeni socialdemokrati ter grozijo celo s svojim izstopom iz vlade. D. K. Kongres ZKJ bo v Beogradu BEOGRAD — Predsedstvo C* ZKJ je sklenilo predlagati ce tralnemu komiteju, da 14. kong'a_ ZKJ pripravi v Beogradu, je raj sporočil član predsedstva ZKJ Marko Lolič, v pogovoru ^ novinarji pred 28. plenumom . ZKJ, ki bo potekal 20. in 21- ■- tobra. Lolič je povedal, da se U, predsedstvo tako odločilo na s^t ki je potekala v istem času ^ pogovor z novinarji in da s j, sklep sprejeli po preučitvi gospodarskih in organizacij tehničnih pogojev za pr'Pr je takšnega srečanja. Ob tem Potreba izraziti vse priznanje 0. gim mestom kandidatom. ev-čni sklep o kraju, času in a nem redu partijskega kongr® ;e ta teden sprejel CK ZKJ' |e znano je predsedstvo CK Z ^Qrl. pred časom predlagalo, naj m ... greš potekal 20., 21. in 22. lan Gospodarstvu EGS (tudi Italije) se vendarle pišejo boljši časi BRUSELJ Čeprav sta letošnja gospodarska rast in gibanje inflacije v evropski dvanajsterici malce slabša, kot sta bila lansko leto, se pišejo evropski konjunkturi boljši časi. Tako vsaj izhaja 'z rednega letnega poročila o razvoju gospodariva v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga bo Predstavil na današnji tiskovni konferenci v Bruslju podpredsednik komisije za ekonomske in toančne probleme Henning Christophersen. V rstini sicer ni niti ene besedice o wallstreetskem Padcu, vendar jo bodo skoraj gotovo pravočasno azurirali, predno pojde v pretres med gospodarje oziroma finančne ministre Skupnosti. Po prvih kriznih letih v tem desetletju je rast 9°spodarstva dosegla vrhunec lansko leto s povprečno stopnjo 3,8% ob inflacijskem porastu za iO/o. Potem se je začelo lahno upočasnjevanje, oaj pa pristojna telesa v ES predvidevajo, da se 0 notranji kosmati dohodek povečal za 3,5% do (°nca tekočega leta in za 3% v prihodnjem letu ®r da se bodo cene v nadrobni prodaji zvišale za /o oziroma za 4,5%. V tem sklopu ostaja Italija nekje v srednjem pasu stopnje rasti s količniki 3,9%, 3,5% in 3%, medtem ko naj bi raven inflacije šla navzgor za 4,9%, za 6,2% in za 6%. Pač pa Italije (skupaj z Grčijo in Portugalsko) ni več v srednjem pasu siceršnjih ekonomskih napovedi zaradi neravnovesij, ki jih vnaša v dva-najsterični sistem s svojim ogromnim proračunskim primanjkljajem in z deficitom na področju javnih izdatkov. In vendar je značilno, da omenjeno poročilo (takšno kakršno je bilo do včeraj popoldne) med neravnovesji znotraj EGS v prvi vrsti poudarja velikanski prebitek zahodnonem-ške trgovinske bilance, ki bi utegnil doseči leta 1990 kar 6% notranjega kosmatega dohodka in že zaradi tega ogroziti ne le relativno stabilnost menjalnih tečajev v EDS, marveč tudi gospodarsko (in siceršnjo?) stabilnost Zvezne republike Nemčije. O tem so ministri dvanajsterice sicer razpravljali že julija; tedaj je bila jasno poudarjena nuja o uskladitvi posamičnih ekonomskih strategij v vidiku 1. julija 1990, ko bi morala skupaj z liberalizacijo pretoka kapitalov steči prva faza postopka za gospodarsko-monetarno združitev Evrope, (dg) Švicarski frank za 242 lir: kje? V Campioneju RIM Švicarski frank = 242 lir: odlična menjava glede na uradno tržno kotacijo švicarskega denarja 830 -840 lir. Kje in zakaj to? Gre za novi menjalni tečaj med italijansko liro in švicarskim frankom, ki ga bodo za obdobje 1989-1991 odslej uveljavljala italijanska davčna telesa, sicer izključno v korist ljudi s stalnim bivališčem v italijanski enklavi Campione na švicarskem ozemlju. Po tej močno olajšani obrestni meri bodo pri vplačevanju davka na fizične osebe (IRPEF) prenesli v liro vse dohodke, ki so jih v Campioneju živeči davčni zavezanci ustvarili v švicarski valuti. Ustrezni menjalni tečaj, ki ga določa ministrski odlok, priobčen v včerajšnjem Uradnem listu italijanske republike, so izračunali tako, da so upoštevali razliko v gibanju maloprodajnih cen v obeh državah. Zanimivo. Morda kje tudi posnemanja vredno? Letos za dobrih 12.000 milijard lir premij Assicurazioni Generali: iz leta v leto krepkeje MUNCHEN Tržaški zavarovalski mogotec Assicurazioni Generali bo letos nabral za več kot 12.000 milijard lir premij (lani 10.872 milijard - 3.643,3 mrde na življenjskem in 7.237,7 mrde na odškodninskem področju), poleg tega bo kmalu izdal življenjsko-zavarovalne police v tujih valutah (prej že v ecujih), da bi zajamčil italijanskemu državljanu internacionalizacijo varčevalne naložbe. To so povedali predsednik AG Enrico Randone, delegirana upravitelja Al-fonso Desiata in Coppola di Canzano ter generalna direktorja Camillo Giussani in Luigi Amato Molinari na sestanku v Munchnu, katerega namen je bil (kot na prejšnjih srečanjih drugje v Evropi) pospešiti izmenjavo izkustev na zavarovalninskem področju v vidiku njegove splošne liberalizacije z izoblikovanjem tako imenovane Združene Evrope po letu 1992. Poudarili so poskok AG v sam svetovni vrh zavarovalništva po zaslugi ustrezne politike razčlenjevanja tovrstnih storitev glede na potrebe posameznih evropskih in zunaj evropskih tržišč. Tržaška grupa je v evropskem merilu vodilna družba: k njenemu laskavemu obračunu iz leta 1988 je italijanski trg prispeval s 36,1%, EGS s 40,5%, druge evropske države z 19,1% in zunajevropski svet s 3,3%. Grupa AG se močno uveljavlja tudi na področju vesoljskih poletov, tako tudi zadnje sovjetske odprave s sojuzom. Veleblagovnice v deželi FJK po bavarskem modelu? Zaenkrat vprašljivo! , Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske ji ajine Adriano Biasutti je ob orisu programske je*- 6 omenil med prioritetnimi nalogami spre-j 'ie zakona o ustanovitvi mreže veleblagovnic v čep6^' b' Bila za te kraje svojevrstna novost, takei V videmski pokrajini že imajo zametke čina prodaje. Da bi zvedeli, kako izglr take evropske veleblagovnice, smo šli v j ,ega načina prodaje. Da bi zvedeli, kako izgle-|)° take evropske veleblagovnice, smo šli v * t unchen in si ogledali dva blagovna centra, ki 1 smiselno in lastniško drugače urejena. trjPrva veleblagovnica - Suma - je sredi indus-Jske cone. Velik prostor je rezerviran za parki-l Ce gostov; poseben prostor je namenjen avto-v?K0rn' teh je bilo veliko iz raznih, predvsem hodnoevropskih držav, med njimi tudi turški tobus z delavci, ki so nabavljali razno blago 1 ed odhodom na dopust v domovino. Suma je žabi '6 ene9a podjetja. Blagovnica (v dveh eta-nit? pretežno namenjena prodaji prehrambe-tek a^tiklov, čistil in podobnega, le manjši del pa tek °nemu Blagu (zlasti drobnemu orodju) in Pu (pretežno druge kakovosti). Ponudba P "■* cicziiiu vil nunu v uaLij. i unuuuu kri fane Je že*0 pestra in namenjena potrošni-20nn *Z raz*’čnih delov sveta. Trgovina (dobrih •BOO kv. m) je odprta ves dan; v preddverju je bar, turistična agencija in prodajalna kuhane hrane. Kupcem so na voljo tudi avtobusi, ki jih brezplačno vozijo v razne dele mesta. Druga, zanimivejša in mnogo večja veleblagovnica (35.000 kv. m) je OUmpya-Kauf Zentrum in se nahaja v bivšem olimpijskem naselju. Prodajalne so zvrščene v dveh večjih in dveh manjših etažah. Tu imamo sklop zasebnih trgovin, slaščičarn, prodajaln kruha, igrač, kozmetike, a med drugim tudi frizerski salon, hitra popravljal-nica čevljev in zlatarna. Skratka, tu lahko človek dobi skoraj vse, kar potrebuje za dom in delo, razen velikih strojev in avtomobilov. Tu so tudi turistične in nepremičninske agencije ter lekarna. Na srednjem hodniku (4-5 m širine) so klopce, vaze z rožami pa tudi okrepčevalnice. Nekatere trgovine imajo stojnice (predvsem za sadje, zelišča in zelenjavo), druge pa tipično opremo veleblagovnice, kjer je blago na razpolago kupcem v samopostrežni obliki. Skoraj vse so na široko odprte, tako da skoraj nevede preideš iz ene v drugo. Težko se je odločiti med veliko ponudbo, ki je sicer slična, a nikdar enaka. Tu imaš občutek, da je razpored smiseln in prime- ren za večje družinske nakupe. Blago je v glavnem srednje kakovosti, razen vin in eksotičnih čajev. Delo gre hitro od rok, tu in tam pa so manjši zastoji pri blagajnah zaradi kupcev, ki želijo potrdilo za vračilo davka na dodano vrednost (IVA). Vračilo tega davka je nekaj posebnega in psihološko vpliva na tuje kupce. V vsaki trgovini (ne glede na vrednost nakupov ali posameznih predmetov - vključno s prehrambenimi artikli) lahko kupec zaprosi, da mu izpolnijo poseben obrazec, ki naj bi bil neke vrste izvozna deklaracija. Kupec (inozemec) sam vpiše naslov in številko potnega lista, prodajalec strnjeno vpiše nabavljeno blago, ceno in stopnjo davka. Ko kupec prispe na mednarodni mejni prehod, mu na carinarnici ožigosajo obrazec; carina bi lahko sicer zahtevala ogled blaga, a to se redko zgodi. Ker carina obratuje 24 ur dnevno, ne pride do zastojev. Če kupec vrne listino v roku 6 mesecev, dvigne v gotovini znesek davka. Zanimivo je, da ni važno, kdo prinese potrdilo o izvozu, v nekaterih primerih ga lahko vrneš po pošti in prejmeš mednarodni ček. V Avstriji je postopek malo drugačen, namenoma pa smo vzeli v poštev ZR Nemčijo, ki je članica EGS kot Italija. V Italiji je problematika vračila IVA dosti težja in zapletena, posamezni kosi odkupljenega blaga morajo imeti sorazmerno visoko vrednost, potem moramo čakati na urnik carine ipd., ravno tako pa vrniti trgovcu račun, da prejmemo vračilo davka, v kolikor nas sam trgovec ne pospremi do meje. To psihološko odvrača jugoslovanske kupce od Italije in jih veže na Avstrijo in Nemčijo. Zaradi teh togih predpisov je propadla tudi pobuda Tržaške trgovinske zbornice, ki je skušala urediti vračilo davka neposredno na meji. Munchen je večmilijonsko mesto, zato veleblagovnice ustvarjajo velik promet. Vprašljivo je, ali bi se taka pobuda obnesla tudi v FJK; nikjer ni tako visoke koncentracije prebivalstva in teoretiziranje, da bi na Tržaškem uredili še dve novi središči (poleg onega, ki bo kmalu nared y prostorih bivše pivovarne Dreher), je tvegano. Želja, da bi privabili tuje kupce, zlasti Jugoslovane, je vezana na primerno ponudbo - tudi tehničnega blaga višje kakovosti, a na enostavno vračilo davka. ODO KALAN j 'fig! S,.lyii«lliiflill • • • NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE TRŽAŠKA BORZA P 10.10. 17.10. 10.10. 17.10. 44000 18450 ^At)NE ROTACIJE Ubrali f l °vd........ r'sp................... 10400 *As ........................ 29400 Sai nsP..................... 13350 Sai ........................ 19550 M0n,Sp- ..................... 8300 ^Oni 'SOn ................... 2253 'Son risP.............. 1206 O'........................... 3495 pire !Sp..................... 3510 S„, 1 r'sp. nc .............. 2330 Sin,:,sp- "c................. 1680 l'ina!Cen,e.................. 7800 Pina C6r"e priv.............. 3670 Pren!Cente "sp............... 3600 S|p uda risp................. 1250 jj'P fisp/ “asr M astogj 3330 2700 401 3800 42900 18200 10290 28300 12800 18500 7760 2135 1135 3330 3280 2280 3070 2950 1610 7280 3470 3360 1800 1250 3240 2620 390 3880 Fidis....................... 7930 7500 Gerolimich.................... 127 118 Gerolimich risp................ 90 90 SME ......................... 4280 4080 Štet......................... 4480 4360 Štet W10 ....................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3650 3610 Tripcovich .................. 9385 9600 Tripcovich risp. nc.......... 3720 3700 Alt. Immobiliari ............ 4600 4540 FIAT ...................... 11700 11245 FIAT priv................... 7330 7005 FIAT risp.................... 7070 6860 Gilardini.................... 5350 4850 Gilardini risp.............. 3620 3500 Dalmine ..................... 341 300 Marzotto.................... 7650 7510 Marzotto risp............... 8150 7800 Marzotto risp. nc........... 6020 5500 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U................... 810 810 SO. PRO. ZOO.................. 900 1000 Carnica Ass................. 11500 10000 ? MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 17.10. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% . BTP maj 1990 ........... BTP januar 1990 12,5% 100,25 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10%--------- CCT julij 1992 IND......... CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND ........ 99.90 102.40 101.40 102,65 97,30 100,00 96,50 100,00 95,40 97,70 99,65 95.90 + 0,05 + 0,05 —.015 —0,10 —0,05 + 0,05 —0,05 —0,10 —0,05 —0,16 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE v —— _ 17.10. spr. % AS riSD '............... 28390 +6,37 So 0rp' POrt................... 12810 +5,00 Rn'Po| Driv.............. 22150 +5,48 ScaPr'v- ................ 17300 +4,72 r nc° p: S1"1- Italiana .... 5231 +1,55 >,0,ta^a .......... 2131 +5,50 l>banca ' ° ........... 2610 +2.35 M di°banrPnV'............ 61000 —7,02 ^ 3 ... ........ 27300 +8,55 Cart J?A 'NDUSTR|JA - CEMENT___________ ^Sr30°rd............... 15460 +3'°7 C^adori ................. 24000 +4,35 tVdadori nri............. 33950 +6,09 c!'9raf Edit! j......... 27000 +0,75 dientj,- dltor,ale..... 5350 —1,29 3290 +3,46 17.10. spr. % Italcementi............. 120800 +3,25 Unicem.................... 26700 +4,71 Unicem risp............... 14100 +2,17 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4465 + 3,89 Fidenza Vetrar 1000 7710 + 4,19 Italgas 2718 + 3,35 Mira Lanza 53900 + 3,65 Montedison 1000 2120 + 1,78 Montefibre 1325 + 7,03 Pirelli 3340 + 4,38 Pirelli risp 3280 + 2,47 Recordati ord 12390 + 5.45 Saffa 10815 + 2,32 Siossigeno 45500 + 1,22 Snia BPD 2950 + 2,79 Snia Fibre 1700 + 2,41 Snia Tecnopolimeri 7120 + 3,04 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7320 + 1,64 Standa 30900 + 6,55 Standa risp. po rt 11800 + 7,37 Alitalia cat. A 2400 + 2,56 Alitalia priv 1900 + 2,98 Italcable 16100 + 5,44 SIP 3120 + 2,80 SIP risp. port 2625 + 2,94 Sirti 10685 + 6,32 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5110 —5,35 3150 +4,79 17.10. spr. % Bastogi 383 + 3,79 Bonifiche Siele 34370 + 1,99 Bonifiche Siele risp 9300 + 4,49 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5230 + 2,35 CIR risp 5230 + 2,55 Cofide 5150 + 5,10 Comau Finanziaria 3880 + 6,59 Editoriale SpA 3420 + 0,56 Euromobiliare 6000 —0,33 Ferruzzi Agric 2400 + 2,13 Fidis 7500 + 0,50 Fimpar 2740 + 1,59 Finarte 5700 + 2,70 Fiscambi Holding 5550 — Fiscambi risp 2000 — Fornara 3190 + 10,00 Gaic 22450 + 3,46 Gemina 2280 + 2,70 Gemina risp 2490 + 11,91 Gerolimich 120 + 18,81 Gerolimich risp. port. . . . 91 + 13,04 IFI priv 24500 + 1,45 IFIL fraz 6700 + 1,82 IFIL risp. port. fraz 3330 + 1,83 Italmobiliare . 181200 + 1,74 Pirelli & C 8898 + 2,99 Riva Finanziaria 8850 + 5,11 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3190 + 1,27 SME 4017 + 2,87 SMI Metalli 1438 + 5,74 SMI Metalli risp 1100 + 5,77 SOGEFI 4760 + 1,28 Štet 4320 + 3,10 Štet risp. port 3650 + 2,82 17.10. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,90 — CCT februar 1991 IND 99,55 + 0,05 CCT februar 1997 IND .... 93,25 + 0,05 CCT junij 1993 CV IND 96,10 — CCT marec 1991 IND 99,50 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,65 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,60 + 0,05 CCT avgust 1992 IND 97,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,00 — CCT avgust 1990 IND 99,60 — CCT avgust 1991 IND 99,90 —0,05 CCT avgust 1995 IND 93,95 —0,05 CCT avgust 1996 IND 93,15 + 0,05 CCT april 1991 IND 100,35 —0,05 CCT april 1995 IND 92,80 —0,16 CCT april 1996 IND 93,25 + 0,16 CCT december 1990 IND . . 101,30 + 005 CCT december 1991 IND . . 99,95 — CCT december 1995 IND . . 94,65 —0,11 CCT december 1996 IND . . 94,10 —0,05 » ) 17.10. spr. % Tripcovich 9600 + 7,87 Tripcovich risp. nc 3700 + 2,78 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4530 + 4,14 Calcestruzzi 16850 + 3,95 Cogefar 6260 + 6,10 Del Favero 6000 + 7,14 Grassetto SpA 14645 + 4,61 IMM Metanopoli 1322 + 4,67 Risanamento Napoli 37000 + 4,20 Vianjni 3790 + 1,34 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3320 + 3,72 Danieli & C 8290 + 3,63 Data Consyst 11000 + 5,26 Fiar SpA 22850 —2,77 Fiat 11199 + 3,68 Fiat priv 6955 + 3,79 Fiat risp 6850 + 3,79 Franco Toši 28895 + 2,83 Gilardini 4950 + 7,61 Magneti Marelli 2080 + 5,10 Merloni 3100 —0,64 Necchi ord 3640 + 5,51 Olivetti ord 8222 + 3,41 Olivetti priv 5115 + 2,32 Pininfarina 13180 + 2,17 Rodriguez SpA 9500 + 6,03 Safilo 10200 — Safilo risp 10150 + 5,73 Saipem 2325 + 4,54 Saipem risp 2350 + 2,17 Teknecomp 1339 + 6,27 17.10. spr. % CCT februar 1991 IND 100,80 — CCT februar 1992 IND .... 98,20 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,70 —0,16 CCT februar 1996 IND .... 94,30 —0,11 CCT februar 1997 IND .... 93,15 —0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,05 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,05 — CCT januar 1991 IND 101,05 — CCT januar 1992 IND 99,30 + 0,05 CCT januar 1992 11% 98,30 — CCT januar 1993 IND 97,15 + 0,05 CCT januar 1996 CV IND , . 94,80 — CCT januar 1997 IND 93,70 —0,05 CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 94,50 + 0,05 CCT julij 1990 IND 99,90 —0,05 CCT julij 1991 IND 100,20 + 0,05 CCT julij 1995 IND 94,60 —0,11 CCT julij 1996 IND 93,95 —0,11 CCT maj 1991 IND 100,35 —0,05 CCT maj 1992 IND — — CCT maj -1995 IND 93,00 + 0,11 CCT maj 1996 IND 93,25 —0,11 CCT maj 1997 IND 93,20 — CCT marec 1991 IND 100,10 —0,05 CCT marec 1995 IND 92,90 —0,05 CCT marec 1996 IND 93,40 —0,05 CCT marec 1997 IND 93,35 —0,05 CCT nov. 1990 IND 99,80 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,20 — CCT nov. 1991 IND 100,20 — CCT nov. 1992 IND 97,75 — CCT nov. 1995 IND 94,60 —0,11 CCT nov. 1996 IND 93,95 —0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 97,60 — CCT oktober 1990 IND 99,90 — CCT oktober 1991 IND 100,15 — CCT oktober 1995 IND 94,55 —0,05 CCT oktober 1996 IND ... . 93,45 —0,05 CCT sep. 1990 IND 99,60 — CCT sep. 1991 IND 99,80 —0,10 CCT sep. 1995 IND 93,80 — CCT sep. 1996 IND 93,40 —0,05 CTS marec 1994 IND 73,75 — CTS april 1994 IND 73,45 + 0,07 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 100,90 + 0,20 ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 103,80 + 0,10 RENDITA — 35 5% 74,00 — Predstavili so ga Spadava, Bordon in Chiarante Zakonski osnutek KPI za vrednotenje in zaščito beneško-istrske kulture Na včerajšnji tiskovni konferenci v dvorani Granzotto je KPI predstavila svoj zakonski osnutek za zaščito in valorizacijo beneško-istrske kulture. Osnutek je prvi zakonski predlog za celovito valorizacijo istrske kulture, kar izzveni dokaj čudno, če pomislimo, da je bilo o Istri in Istranih izrečeno ogromno besed, politične sile pa niso pomislile, da so ljudje tudi nosilci kulture in ne le glasov in preferenc. Osnutek so novinarjem predstavili Stelio Spadaro, poslanec VViller Bordon in senator Giuseppe Chiarante, ki je tudi član vsedržavne strankine direkcije. Nikakor pa ne gre tega predloga zamenjati z že znanimi predlogi v korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Spadaro je v svojem uvodnem posegu naglasil, da se je zakonski osnutek rodil brez kakršnekoli nostalgije in vračanja v preteklost. Njegov namen je ovrednotiti istrsko kulturno dediščino v Italiji in Istri ter hkrati omogočiti njen današnji in bodoči razvoj. Kultura je tu mišljena v modernem smislu, torej kot celovitost, ki je tesno povezana z okoljem, ljudmi in z njihovim načinom življenja. Beneško-istrska kultura je v tem smislu vrednota in hkrati vrednost in zato je nujno, da italijanska država to upošteva in naredi, kar je dolžna. Valorizacijo istrske kulture je mogoče uspešno uresničiti v sodelovanju z Jugoslavijo, saj ostaja osrednje vprašanje italijanska manjšina v Istri. Spadaro je poudaril, da je danes to mogoče prav zaradi osimskih sporazumov, ki so uredili vsa odprta vprašanja meje, pri čemer je tudi neposredno polemiziral s tistimi, ki nostalgično govorijo o nekih revizijah. Spadaro pa je opozoril, da je treba zapustiti obojestranska manihejska stališča in razmišljati v novi luči. V tem kontekstu je treba omeniti poseg Guida Miglie, ki je naglasil, da je treba upoštevati tudi slovensko in hrvaško večino, saj se manjšine ne sme izolirati. Poslanec Bordon je orisal posamezne zakonske člene, hrati pa je povabil politične sile, razne organizacije in po- sameznike, naj aktivno prispevajo k izdelavi čim boljšega zakona, saj KPI ni ljubosumna na to, da je prva izdelala tovrstni osnutek, ampak si želi, da bi le-ta čimprej postal državni zakon. Prvi člen osnutka pravi, da italijanska država priznava beneško-istrsko kulturo kot pomemben italijanski in evropski kulturni izraz. Drugi člen predvideva ustanovitev tehničnega in znanstvenega odbora, ki bi deloval v okviru ministrstva za ohranitev kulturnih in naravnih dobrin. Odbor, ki bi ga sestavljali razni strokovnjaki, bi programiral in vodil najrazličnejše posege. Četrti člen odraža voljo KPI po decentralizaciji, saj predvideva aktivno vlogo Dežele Furla-nije-Julijske krajine in Dežele Veneto. Peti člen predvideva ustanovitev posebnega sklada, ki pa nikakor ne bi smel nadomestiti že obstoječih organizacij. Šesti člen jasno razglaša načelo, da je treba istrsko kulturo valorizirati na podlagi aktivnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter s Slovenijo in Hrvaško. O sodelovanju in sporazumnih odločitvah govorita tudi 8. in 9. člen, medtem ko 7. člen vzpodbuja tudi aktivno angažiranje krajevnih ustanov in inštitutov ter zasebnih organizacij. Senator Chiarante je v svojem zaključnem posegu dejal, da se prizadevanja za ovrednotenje istrske kulture vključujejo v nove evrospke tokove in spremembe. Valorizacija kulture predpostavlja širše posgge, saj si ni mogoče zamišljati kulturnega razvoja brez gospodarskega. Zakonski osnutek predlaga, naj se v Italiji ustanovijo študijski in drugi centri in naj Italija s svojimi nemajhnimi zmogljivostmi pomaga pri raziskovanju in vrednotenju. Delati je treba tudi v Jugoslaviji, in to sporazumno. Chiarante je pri tem naglasil splošni razvoj, saj ne gre le za muzejsko konserva-cijo nekaterih spomenikov, ampak za vrednotenje žive kulture, ki ne more obstajati brez ljudi. Predloženi posegi naj bi se torej izvajali v konkretnem in ustvarjalnem kontekstu. Jutri javna razprava pri Sv. Ivanu Za ureditev območij bivše konjušnice in kamnoloma Ovrednotenje iz različnih razlogov zapuščenih območij se z neizprosno stalnostjo pojavlja na dnevnem redu razprav v voljenih organih. Gre za vprašanja, ki se vlečejo dolga leta in pridejo večkrat tudi v javno obravnavo. Takšna nespodbudna uvodna razmišljanja veljajo tudi v primeru ureditve območja bivše konjušnice pri Sv. Ivanu in kamnoloma Faccanoni. Na to temo prireja rajonski svet za Sv. Ivan javno skupščino, ki bo jutri, 19. t. m., ob 19. uri v župnišču v Ul. San Cilino 101. Glede obeh navedenih območij je rajonski svet izdelal stališča, ki jih je pred skupščino poslal odgovornim oblastem ter tisku. Glede območja bivše konjušnice, na katerem naj bi našla prostor dva bazena in druge strukture, rajonski svet ugotavlja, da bi morali z gradnjo nadaljevati. Po stečaju gradbenega podjetja je namreč gradnja načrtovanega pokritega bazena povsem zastala, vendar bi morali z delom nadaljevati, kajti v proračunu Občine Trst so v rubriki javnih del že predvidena tudi sredstva za ta objekt. Nujno pa je, da bi gradnjo poverili res zanesljivemu podjetju. Glede kamnoloma Faccanoni pa rajonski svet pripravlja poseben dokument, v katerem bo še enkrat naglasil bistvene zahteve, ki jih bo naslovil na občinsko oziroma deželno upravo. Najprej bi moralo lastništvo - po pre' j emu ustreznega dovoljenja Dežele dopolniti že odobreni načrt o delova-nju kamnoloma. Rajonski svet nadalj6 zahteva, da bi natančneje preučili značilnosti terena, da bi sanirali območj6 nekdanjega kamnoloma in končno, d® bi pri odločanju o nadaljnji usodi biv' šega kamnoloma sodeloval tudi rajonski svet. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole sporoča, da se začne tečaj za vzgojiteljice slovenskih otroških vrtcev danes, 18. oktobra, ob 16.30 na šoli France Bevk na Opčinah. V prvem sklopu, 18., 25. in 27. oktobra, bo predavala prof. Olga Bertok, docent na Pedagoški akademiji v Ljubljani, in sicer na temo : »Jezik - sporočevalno sredstvo«. Predavanja bodo združena z jezikovnimi vajami, ki bodo potekale ločeno po skupinah in pri katerih bo sodelovala tudi prof-Vida Udovič. Ob številnih shodih in srečanjih Na Pomorski postaji odprli 7. prodajni sejem antikvariata V Miljah še zadnji dnevi kampanje pred volitvami Dragocenosti in starinski predmeti za vsak okus in pogosto globok žep Volilna kampanja pred nedeljskimi volitvami za obnovo miljskega občinskega sveta doživlja svoje zadnje dneve. V petek opolnoči bodo zvočniki (ki sicer niso bili nikoli posebno glasni) utihnili, sobota bo, kot običajno, posvečena »premisleku«, v nedeljo in ponedeljek (do 14. ure) pa bodo-besedo imeli volilci. Osrednji dogodek včerajšnje volilne kampanje v Miljah je bila nedvomno pobuda Društva Slovencev miljske občine, ki je povabilo komunističnega senatorja Giuseppeja Chiaranteja, da bi govoril o predlogih KPI in o parlamentarnem postopku zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Na srečanju s Chiarante-jem, ki je član vsedržavnega vodstva KPI, je bil navzoč tudi deželni svetovalec KPI Miloš Budin. Pač pa se ni mogel udeležiti miljske volilne kampanje znani italijanski režiser (rojen v Trstu) Giorgio Strehler, ker je zadržan v Parizu. Režiser je v pismu »miljskim prijateljem« opozoril na nevarnost, da bi izbrisali pozitivne Socialisti o uporabi nekdanjega begunskega taborišča pri Padričah Na srečanju med pokrajinskim tajnikom PSI Perellijem, podžupanom Seghenejem, občinskim odbornikom za urbanistiko Cecchinijem, predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveta Turittom in svetovalcem Puric-hem so obravnavali vprašanja v zvezi z uporabo območja bivšega begunskega taborišča pri Padričah. Turitto je ugotovil, da je problem obtičal na slepem tiru, kar je po eni strani preprečilo konkretne perspektive ponovne uporabe območja, po drugi pa je sprožilo napetosti in spore, ki so bili včasih tudi umetno napihnjeni. Perelli je poudaril nujnost povezave in soočenja s krajevno skupnostjo o vseh možnostih uporabe begunskega taborišča. Po njegovim mnenju bi bilo treba najti povezave med nastajajočimi znanstvenimi strukturami in bivšim taboriščem, kjer bi lahko nastanili razne socialne, obrtne in športne objekte, vendar brez novih gradenj, pač pa ob strogem spoštovanju naravnega okolja. Obe tamkajšnji stvarnosti -krajevna in znanstvena - bi tako našli oblike medsebojnega bogatenja, ne da bi to pomenilo integracijo. Prav zato pa je potrebno soočanje s prebivalstvom. Odbornika Seghene in Cecchini sta obravnavala nekatere specifične probleme in med drugim ugotovila, da je namestitev muzeja De Henriguez na tem območju za zdaj najboljša možna rešitev v pričakovanju alternativnih lokacij bliže mestnemu centru. Že zdaj pa je po njunem mnenju treba pripraviti splošni načrt o uporabi območja, kjer bi - seveda ob sodelovanju krajevne skupnosti - lahko zrasle gospodarske in družbene dejavnosti, povezane z Raziskovalnim centrom in s sinhrotronom, in kjer bi našli prostor tudi za pobude, ki bi še posebno zanimale tamkajšnje prebivalce. rezultate dolgoletne levičarske uprave. Milje je Strehler v svojem pismu označil celo kot »zastavo človeškosti in resnosti« in zato toplo pozval Milj-čane, naj »potrdijo svoje že zgodovinske izbire«. Že danes bodo medtem zaključili svojo volilno kampanjo Zeleni smejočega se sonca s shodom, ki bo ob 18. uri na Marconijevem trgu in na katerem bodo govorili štirje nosilci liste: Benini, Capuzzo, Rota in Fabbretti. Zeleni v Miljah pa bodo ob isti uri v kulturnem centru (ex Olimpia) na Trgu Repubblica priredili javno razpravo o vprašanju posledic človeškega posega na teritorij, ki se je bo udeležil tudi evropski poslanec Virginio Betti-ni, poleg njega pa še predsednik Italijanskega združenja naturalistov dr. Sauli, inž. Laureni od službe za medicino dela pri tržaški KZE in inž. Rus-signan kot moderator. Ob 16. uri pa bodo v istem centru odprli razstavo o ekoloških temah, ki bo posvečena predvsem osnovnošolski mladini. Na posnetku so mikavne stare zibke iz Slovenije, ki jih lahko uporabite -svetuje starinar - kot okrasni predmet, v katerega lahko položite revije ali lončnice. Naj izdamo še ceno: vsaka zibelka stane približno 400 tisoč lir. Pri istem starinarju lahko kupite še voziček (Foto Magajna) Za restavrirano kavarno San Marco v • I I vv xz f f f • se začenja novo, bleščeče obdobje Tisti del Trsta, ki je že obupno lačen »neuradne« kulture in sproščenega 'odnosa do nje, si bo kmalu vsaj delno opomogel. Čez dva tedna bodo namreč odprli prenovljeno kavarno San Marco, edini tržaški lokal, ki je skozi desetletja ohranil svojo prvenstveno vlogo shajališča, kjer so v sproščenem ozračju možni tako čisto običajen klepet kot bolj ali manj spontani kulturni dogodki, in ki je zlasti v zadnjih letih spet zaživel v blišču srednjevropskih kavarn. Tudi od 3. novembra dalje, ko bodo kavarno slovesno odprli, bo San Marco ostala zvesta svojemu izročilu, saj bosta njen upravitelj Mario De Vita in zadruga, ki je v zadnjih nekaj letih skrbela za kulturne prireditve v njej, vztrajala na začrtani poti in še naprej tkala »srednjeevropske kulturne vezi«. Preureditvena dela, ki so trajala šestnajst mesecev (skoraj leto več, kot so na začetku predvidevali), namreč niso izmaličila kavarne in njenega značaja (tako kot se je zgodilo s kavarno Tom-maseo, ki je sedaj bolj podobna nočnemu baru). Novega so dodali res malo, v bistvu le lestence, ki so nadomestili stare in neprijetne neonske luči. Drugače pa so se restavratorji potrudili, da so ohranili staro udobno ozračje, kakršno smo poznali. Opravili so najnujnejša posodobitvena dela na električnem in grezničnem omrežju, predvsem pa so očistili stenske slikarije in okrase ter restavrirali marmornate mizice (prav to priča o skrbi, s katero so preuredili kavarno, saj bi jih stalo veliko manj, če bi kupili nove mizice). V tem svojem »arheološkem« delu pa so šli še dlje, saj so sneli »pustne« slikarije, s katerimi so v letih '30 pre- krili freske nekaterih znanih tržaških slikarjev. Preureditvena dela sta finansirala zavarovalnica Generali, ki je lastnica poslopja, in upravitelj kavarne De Vita. Kot rečeno, bodo v kavarni tudi v prihodnje prirejali raznolike kulturne dogodke. O njih so spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se udeležili tudi upravitelji dunajskih zgodovinskih kavarn (vodil jih je predsednik Franz Griindwalt), predsednik avstrijskega združenja trgovcev Peter Langhammer in pomočnik avstrijskega trgovskega delegata v Trstu Jtirgen Mahler. Želja po krepitvi vezi s srednjeevropskimi kavarnami bo odražala tudi otvoritvena slovesnost, o kateri je včeraj spregovoril scenograf in član zadruge za kulturne storitve kavarne Sergio D’Osmo. Otvoritve se bodo udeležili dunajski, bu-dimpeštanski in beneški župani, ob tej priložnosti pa se bo kavarna San Marco pobratila z znanima kavarnama Hungaria v Budimpešti in Florian v Benetkah. Kulturni spored bodo oblikovali igralec Omero Antonutti, ki bo bral Sabove in Giottijeve pesmi, stilist Ottavio Missoni, ki bo razstavil svoje tapiserije, ciganski ansambel kavarne Hungaria in dunajski baletniki. Predsednik zadruge za kulturne storitve Gianni Fenzi pa je nazadnje napovedal nekaj nadaljnjih prireditev: nadaljevali bodo s srečanji z gledališkimi igralci, predstavljali knjige, prirejali koncerte, in manjše gledališke uprizoritve, za mlade pa bodo prirejali ure branja časopisov in lutkovne predstave. Pri vsem tem, je poudaril Fenzi, pa želimo ovrednotiti vse komponente našega mesta, tudi njegove različne narodnostne komponente, (bg) Na sliki (foto Križmančič) prenovljena notranjost znamenite kavarne San Marco. Za nami je čas, ko je veliko lju^ starim predmetom kratkomalo rek* stara šara. Odkar so tudi na naših p°® strešjih lepe stare skrinje prava red kost, smo starinske predmete vzljubd in z vseh vidikov ovrednotili. Ta* splošen spremenjen odnos do stareg® prihaja do izraza tudi ob pobudah, ka kršna je prodajna razstava antikvari® ta, ki postaja že nekakšna stalnica tud v Trstu. Včeraj so namreč na Pomors* postaji odprli sedmi tovrstni sejem, *_ ga prireja konzorcij Promotrieste v so delovanju s Trgovinsko zbornico. j da Prav velik naval občinstva na lan: sejem je spodbudil organizatorje, so letos pobudi dodelili dan več, *®J bo trajala do vključno ponedeljka * j t. m. Kot je na kratki otvoritveni sv® čanosti poudaril podpredsednik motrieste Andrea Gandolfi, se sej611 antikvariata iz leta v leto številčno kakovostno krepi, še zlasti, odkar se J nastanil na Pomorski postaji. Na u.| peh prodajne razstave pa je opoZ° ovinsk »gl® sil, da si je lanski sejem ogledalo v tudi predstavnik tržaške Trgovin5’* zbornice Giulio Petrucco, ki je nagk. Največje in seveda tudi naj o dragocenosti so razstavljene v P*’^ji kot deset tisoč obiskovalcev. Na letošnjem, ki je sicer sedmi, v® . dar šele drugi v organizaciji Prorno , este, sodeluje več kot 40 razstavi) cev, ki so v veliki večini iz Trsta. ”®v stava se pravzaprav deli na tri del6, v prvi hali se predstavlja antikvaria pravem pomenu besede, v drugi so • ogled stari, bolj ali manj dragoc predmeti, medtem ko so pol nads'-r k ja više prostor dodelili starim knjig® delu. Na svoj račun bodo tam P* a ljubitelji starih slik, preprog, P°^*Lta, porcelana, srebrnine in seveda na* Večina predmetov je s konca prej51 po ga oziroma z začetka tega stoletja-slogu jih zato lahko prištevamo v ,g. dermajer in secesijo, ki jo sicer P® yjj ni radi označujejo kot slog liberty-teh »dunajskih spominih«, kot ji111 vij o tuji ocenjevalci, pa je rno9 j, najti tudi kakšen bolj eksotičen P met, , Še bolj pisana je ponudba v jj) hali, kjer je na ogled veliko za^gijci' predmetov, ki imajo glede na dr Jjd' cenosti iz prve hale spodbudno P nost, da so cenejši in zato dostop ^ širši publiki. Iz kopice razstavi]6 npr. padejo v oči nekoliko neobi^. sg predmeti, kot so lesene zibelke, jjg. po zagotovilih starinarja iz Slov r-V obeh halah velja posebno P ^ je nost nameniti pohištvu, po katet :V0 povpraševanja vedno več. Za n je, da se zato njegova cena v,sa' časno pa niža, če jo primerjam®^* ^ P la j-a- tegne tudi nakit, ki pa v nekai°r M](ji jemno lepih primerkih zelo »lepe« cene raščajočo ceno modernega P1-"' pr1' slovitega dizajna. Poglede seve p-teone tudi nakit, ki na v neka 6 md doseg3 aSJllž> Vsaj omembo in vaš ogled 'LI)i id tretji del, kjer med starimi knjN ,anje grafikami lahko najdemo nevs re-darilce tudi za nekaj tisoč ^T' one&e\ čeno, bo razstava odprta do p V ka, in sicer danes in jutri od . 'g0bolv ter od 15.30 do 19.30, v petek m od 10. do 13. ter nedeljo neprekinjeno ponedeljek pa od 10. 15.30 do 19.30. (bip) J.ou, V Ul1-' v m Ho Pester dnevni red včerajšnje seje deželnega sveta V ospredju ekološka vprašanja in gradnje avtocestnih povezav Uspešen poseg sen. Arduina Agnellija Na obzoiju novi državni prispevki tržaški znanosti Včeraj se je na svojem sedežu v Tr-stu ponovno sestal deželni svet Furla-niJe-Julijske krajine, ki se je po programskih izjavah in diskusijah lotil “konkretnega« dela. Tako je bila na vfsti serija vprašanj, ki so jih svetoval-D naslovili na posamezne odbornike, kiovor je bil o okolju, o cestnih povezah in o smučarskih središčih, ki se Pripravljajo na novo zimsko sezono. Prvi je moral odgovarjati prav odbornik za prevoze Di Benedetto, ki je bkiral pojasniti probleme, nastale za-radi nesreče na avtocesti. V nesreči se |e iz tovornjaka izlila večja količina komičnih snovi, ki bi bile lahko ogro-2lie prebivalstvo. K sreči ni prišlo do bojših posledic, posegel pa je oddelek 2a civilno zaščito iz Pordenona in tudi delavci KZE iz Portogruara. Vsekakor Je nesreča ponovno opozorila na pereč Problem prevažanja strupenih snovi, .a tem področju bi bila potrebna več-kontrola, saj je nedopustno, da lehnjaki prevažajo v cisternah strupe-b® snovi brez posebnih dovoljenj in .Premstva; cestna nesreča se tako lahko spremeni v katastrofo. ■ Prav tako je Di Benedetto odgovarja na vprašanja cestnih povezav v , brlaniji in o novih avtocestnih odse-kln, ki bodo povezovali razne kraje z srednjima avtocestnima žilama, ki Pijeta v smereh proti Benetkam in Proti Trbižu. Isti odbornik pa je na Od danes po avtocesti najhitreje 130 km na uro Danes je začel veljati ministrski odlok o novih omejitvah hitrosti, ki ga je izdal minister za javna dela Giovanni Prandini v dogovoru z ministrom za prevoze Carlom °erninijem, potem ko je parlament menil, da so novi predlogi Utemeljeni. Minister Prandini je med drugim posegel pri ministru Za notranje zadeve Gavi, kateremu je predočil nujnost, da bi varnostne organe in karabinjerje podali k čim strožjemu nadzorovanju spoštovanja novih predpisov m določil o varnostnih pasovih. Podoben telegram je minister Prandini naslovil tudi na občine. Z novim odlokom bodo po avtocestah avtomobili do 1.100 kubi-kov in motorna kolesa do 350 kužkov smeli voziti največ 110 km jm uro, močnejši avtomobili in motorna kolesa pa največ 130 km -a uro; po navadnih cestah pa bo e naprej veljala omejitev 90 km na Uro za vse. vprašanje listarja Gambassinija govoril tudi o novi družbi, ki sta jo ustanovila tržaško in koprsko pristanišče. Di Benedetto je zanikal, da bi lahko novoustanovljena družba pomenila tudi novo konkurenco. Dejstvo je, da morajo pristanišča nuditi ladjam vedno večje storitve, kar je veliko lažje v sodelovanju. V ta okvir sodi tudi avtocesta, ki naj bi povezovala Italijo z Reko. Zaradi finančnih težav, s katerimi se sooča Jugoslavija, še niso pričeli z izdelavo načrta, zato pa se je tudi dežela FJK odpovedala avtocestni povezavi med Padričami in Peskom in načrtuje manjše posege, ki naj bi olajšali turistični promet. Podpredsednik deželnega odbora Francescutto je orisal deželno konvencijo med Občino Aviano in družbo Promotur za upravljanje vlečnic na Pi-ancavallu. Kot je znano, se je turistično središča znašlo v težavah, zato je namen deželne uprave, da poseže. Deželni odbor namerava nameniti 600 milijonov lir za popravilo vlečnic. Francescutto je govoril tudi o načrtu velikega blagovnega centra Coopsette v Miljah. Naglasil je, da je načrt nesprejemljiv, ker v kraju, kjer naj bi objekt uresničili, ni primernega prostora. Deželna uprava pa itak ne namerava izdati dovoljenj za nove blagovne centre, dokler ne bodo sprejeli deželnega zakona o trgovini in trgovinah (pole- mika med malimi trgovci in trgovskimi centri se vleče že dalj časa). Na včerajšnjem zasedanju sveta so med drugim izglasovali tudi tri nove zakone. Naj omenimo vsaj zakon o zamenjavi nepremičnin med deželno upravo in vojsko, ki zadeva tudi Prečnik. Deželni svet se bo sestal tudi danes, na dnevnem redu pa je razprava o zakonskem osnutku o prevenciji in zdravljenju aidsa. Gre torej za pereče vprašanje, kateremu se bo pridružila razprava o zakonskem osnutku, ki zadeva ostarele ljudi. V teh dneh stalne senatne komisije zaključujejo obravnavo predračunov osameznih ministrstev, o katerih se o nato do 2. novembra izrekla senatna proračunska komisija, nakar jih bo obravnavala zbornica v plenarni razpravi o finančnem zakonu in o ukrepih, ki bodo finančni zakon spremljali. Tržaški senator Arduino Agnelli je bil poročevalec za predračun šolskega ministrstva, posegel pa je tudi v razpravi o predračunu ministrsta za univerzo in znanstveno raziskovanje. Oglasil se je predvsem zato, da bi poudaril potrebo po ustanavljanju specializi- V petek posvet v Ul. San Nicold Za boljše upravljanje z energijo Krepitev občinskih podjetij za vodo, elektriko in plin oziroma njihovo povezovanje bo glavna tema petkovega posveta, ki ima več prirediteljev. Glede na otipljiv pomen, ki ga ima za vse prebivalstvo smotrno upravljanje navedenih elementov, so se za posvet o tem vprašanju dogovorili KPI, PSI, sektorski organizaciji CGIL oziroma CISL ter interni sindikat tržaškega občinskega podjetja ACEGA. Posvet bo v petek, 20. t. m., ob 16. uri v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5. Srečanje nosi tudi precej dolg naslov, in sicer »Prednosti ustanovitve podjetja za elektriko, ki bi prešlo občinske meje - Vprašanje metana na območju pokrajine«. Razpravo bo uvedel Enio Gobbo, vodil jo bo Sergio Tremul, medtem ko se je bosta udeležila tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice inž. Giorgio Tom-besi in občinski odbornik za industrijske storitve Edoardo D'Amore. Zanimiva pobuda rajonskega sveta »Bonsai« navdušil obiskovalce razstave v palači Ferdinandeo Tridnevna razstava mini drevesc, ki jim po japonsko pravimo bonsai (»bon« pomeni rastlina, »sai« pa vaza), v palači Ferdinandeo je privabila več tisoč gledalcev. Že sama postavitev razstave - priredila sta jo rajonski svet za Kjadin in Rocol ter Kulturni center v Ferdinandeu v sodelovanju s tržaškim Bonsai Clubom - v tem zgodovinskem poslopju, ki si ga je le malokrat mogoče ogledati, je namreč predstavljala zanesljiv čar. A tudi mini drevesca imajo v Trstu očitno veliko prvir-žencev, ki niso hoteli zamuditi prve obsežnejše razstave teh svojevrstnih rastlin v našem mestu. Razstavo je med drugimi obiskal tudi predsednik Italijanskega združenja Bonsai in italijanski predstavnik združenja European Bonsai Associati-on Gianfranco Giorgi, ki je pohvalil izdelke tržaških privržencev bonsaia. Na risarskem natečaju med dijaki te mestne četrti pa so zmagali dijaki šole Stuparich Marco Leoni, Anna Degrassi in Alberto Cozzi, dijaki šole Rismondo Monica Bonicardi, Piero Covacich in Fausta Lorenzon ter obiskovalci rekre-atorija Lucchini Vari DOrso, Anna Gamboz in Niccolo Caroti. Po uspehu te prireditve želijo člani rajonskega sveta za Kjadin in Rocol prirediti še eno podobno razstavo, prihodnji kulturni dogodek v Ferdinandeu pa bo (28. t. m.) koncert ženskih zborov San Pio X. in Herbert Svetel. CGIL obsoja mačehovski odnos do SSG Tržaška pokrajinska sindikalna zveza FILIS-CGIL je včeraj izdala tiskovno sporočilo v zvezi s časopisnimi vestmi, po katerih naj bi štirim gledališkim hišam v Furlaniji-Julijski krajini razdelili poldrugo milijardo lir. Sindikat izraža namreč ob tem svoje veliko začudenje oziroma nestrinjanje z dejstvom, da je bilo pri tem hudo zapostavljeno Slovensko stalno gledališče. Tako FILIS-CGIL kot Nova delavska zbornica CGIL iz Trsta hkrati zahtevata pojasnilo o tem, na kakšnih osnovah in po kakšnih kriterijih je deželni odbor sklenil razdeliti omenjeno vsoto oziroma dodeliti Slovenskemu stalnemu gledališču samo borno vsto-to 20 milijonov lir. Sicer pa so omenjene sindikalne organizacije prepričane, da niti skupna vsota poldruge milijarde lir ne odgovarja dramatičnim potrebam teh pomembnih in dragocenih ustanov in zato vabijo vse ostale javne ustanove, naj se bolj vztrajno zavzemajo za to, da bi lahko vsaj delno rešili hude probleme, ki tarejo gledališke hiše v Fur-laniji-Julijski krajini. ranih muzejev, kakršen je oziroma naj bi bil Laboratorij znanstvenega imagi-narija v Trstu, ki bi lahko odigrali dragoceno vlogo pri širjenju znanstvene kulture oziroma za seznanjanje širšega občinstva z znanstvenim raziskovanjem. Agnelli se je poleg tega zavzel tudi za to, da bi država podprla konzorcij za upravljanje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Po posvetovanju s funkcionarji raznih ministrstev je skupno s senatorko Ma-nierijevo predložil tudi predlog, kako bi to izvedli. Predlog predvideva, naj bi padriškemu Centru za znanstvene in tehnološke raziskave dodelili redni letni prispevek v znesku najmanj 6 milijard lir in enako velik izredni prispevek za izpopolnitev posegov v okviru samega centra. Kot piše v tiskovnem poročilu PSI, je predlog Agnellija in Manierijeve podprl poročevalec Adriano Bompiani in nato sprejel sam minister za univerzo in znanstveno raziskovanje Ruberti. Maketa tržaškega sinhrotrona v Toulouseu Predstavitve tržaškega sinhrotrona »Elettra« širšemu občinstvu v okviru salona znanosti in tehnologije Spazio 6, ki se je pred dobrim tednom zaključil na Tržaškem velesejmu, so bile zelo uspešne. Tako vsaj meni vodstvo družbe Sincrotrone Trieste, ki v svojem tiskovnem sporočilu navaja tudi število ljudi, ki si je projekt ogledalo. Lekcij o tržaškem sinhrotronu se je udeležilo kakih 1.500 višješolskih dijakov, skupno število študentov, ki si je ogledalo stand z maketo sinhrotrona, pa je znašalo 2.100. Dober je bil tudi obisk predavanj, ki so jih imeli načrtovalci sinhrotrona za šolnike. Medtem pa je maketa sinhrotrona odpotovala v Francijo, točneje v Toulouse, kjer je od včeraj razstavljena na salonu visoke tehnologije SITE F. Delovanje Deželnega centra za storitve Tržaški župan Richetti je sprejel ravnatelja Deželnega centra za storitve (CRES) Giorgia De Marchija in se z njim pogovoril o rezultatih dveletnega delovanja te razvojne agencije v okviru Centra za znanstvene in tehlološke raziskave pri Padričah. Deželni center za storitve ima za cilj to, da pomaga majhni in srednje veliki industriji k uvajanju in razvijanju višjih tehnologij. V dveh letih se je njenih storitev poslužilo 500 podjetij, med temi 100 s Tržaškega. Center namerava svojo dejavnost v bližnji bodočnosti še povečati tudi s prispevki ES. Predvčerajšnjim pri Sv. Jakobu Agenti aretirali mamilaša s pravcato zalogo mamil 'Valter Par o vel A _ ^Vesture* Ustečega oddelka tržaške sPt4viij 80 v Ponedeljek ponovno ulanca ZA zaPahe svojega starega !raiterj' aj-ietnega brezposelnega "~/l, jn parovela z Ženjanske rebri °val ^ P°d obtožbo, da je pose- večkrat imel Prek8pravico zaradi najrazličnej-d6c^jek Sk°V| 80 agenti zasačili v po- S ko*LPopoldn.e v Ul. della Guar-^ hiarrm sedi imel pravcato zalo-Jpriern r,Kh icisti so bili sicer na obi-hls° niti bodu, tako da se pravzaprav je 7h ™.®nhi zanj. Njihovo pozoren Ph j„ Uchlo dejstvo, da je Parovel, Ori^Pbn sZa9^ehal, sunkovito pritisnil ž0raa'jil. -r.0J®ga mopeda in se naglo tj >t aa° ]e seveda pritegnilo po-*er j-^ntov, ki so mu začeli sledi-z mopedom ni mogel zbe- žati, je Parovel naenkrat pritisnil na zavore in se zatekel v vežo stanovanjske stavbe s hišno številko 44. Agenti so mu seveda sledili in ugotovili, da je v poštni predal skušal odvreči majhen zavojček. Med osebno preiskavo so pri njem našli 1,7 grama hašiša in žepni nožič, v poštnem predalu pa so odkrili še pet vrečk, ki so vsebovale skupno 5,5 grama kokaina ter 24 tabletk sintetičnega mamila LSD. Ker je bila bera osebne preiskave tako bogata, so šli še na njegov dom in ga ob prisotnosti staršev preiskali. Tako so v predalu Paro velo ve nočne omarice našli še 4,5 grama anfetamina. V stanovanju pa so odkrili tudi štiri radijske sprejemnike in oddajnike, za katere družina Parovel ni imela dovoljenja. Da ne bi poslabšal sinovega položaja, se je oče Pietro hitro znašel in agentom izjavil, da so radijski aparati njegova last. Podvig tržaških speleologov Skupina sedmih tržaških speleologov, ki so člani jamarske sekcije kluba Alpina, je postavila zavidljiv primat. Po 26 urah neprekinjenega spuščanja so namreč pristali v globini tisoč dvajset metrov. Novo odkrita jama sodi v območje Kanina in se nahaja prav na italijansko-jugoslovanski meji oziroma sega za 50 metrov na jugoslovansko ozemlje. Jamo pravzaprav sestavlja več vodoravnih galerij, ki so skupno dolge več kot dva kilometra in pol. S skupino tržaških speleologov so pri tem podvigu sodelovali tudi speleologi iz Slovenije. Nočni podvig mladega tatu končal v Koroneju Ponedeljkov nočni podvig po tržaških trgovinah se je za 24-letnega Gio-vannija Magheta s Trga Foraggi 2 končal v Koroneju. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so ga namreč zasačili s plenom, ukradenem v dveh središčnih trgovinah, in ga pod obtožbo, da je kradel v obremenilnih okoliščinah, prepeljali direktno v ko-ronejski zapor. Da se je v bližini Ulice Mazzini dogajalo nekaj nenavadnega, je policijo obvestil anonimen stanovalec, ki je okrog 2. ure zaslišal hrušč raztreščenih šip. Agenti letečega oddelka so tako prihiteli v omenjeno ulico in po krajši preiskavi ugotovili, da so neznanci razbili izložbi trgovin Prisco v Ul. San Spiridione in Giglio v Ul. San Nicold. Agenti so se takoj razpršili po bližnjih ulicah in na križišču med ulicama Mazzini in Cassa di Risparmio zasačili fanta, ki je odgovarjal opisu anonimnega stanovalca. Fant je med drugim imel pri sebi torbo, ki jo je pravkar ukradel v trgovini Giglio, tam blizu pa so agenti pod parkiranim avtomobilom odkrili tudi pet spodnjih hlač, ki jih je Maghet odvrgel, ko je opazil bližajoče se agente. Včeraj zjutraj pod Montebellom Komaj 18-letni mladenič ob življenje v predoru V predoru pod Montebellom je včeraj zjutraj prišlo do srhljive prometne nesreče, v kateri je umrl komaj 18-letni motociklist Paolo San-zin iz Ulice Žara 64. Fant se je nekaj pred 9. uro peljal z motorjem honda 125 po predoru v smeri proti Trgu Foraggi. Na mokrem cestišču pa ga je nenadoma zaneslo, tako da je izgubil nadzor nad dvokolesnim vozilom in padel na cestni tlak. Pri padcu se Sanzin ni hudo ponesrečil, imel pa je res usodno smolo, saj je v tistem trenutku pripeljala v isti smeri vespa 50, ki jo je upravljal mladoletni P. M. iz Ul. Mascagni. Zaradi slabe razsvetljave v predoru voznik vespe ni pravočasno opazil ponesrečenega fanta, ki je obležal na tleh, tako da je prepozno pritisnil na zavore in ga dejansko povozil. Pri tem je tudi P. M. padel s svojega vozila in se lažje ponesrečil. Mimoidoči so na vrat na nos poklicali reševalce Rdečega križa, vendar so bila vsa prizadevanja zdravnika RK zaman. Zaradi številnih notranjih in zunanjih poškodb je fant izdihnil že med potjo v katinarsko bolnišnico. Paolo Sanzin Vespistu, ki se je potolkel po nogah, so v katinarski bolnišnici nudili samo prvo pomoč in ga odslovili. Okreval bo v desetih dneh. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji, ki pa nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče. Nesprejemljivo ravnanje z ostarelimi Tržaške krajevne uprave so spet na zatožni klopi zaradi neobčutljivosti, ki naj bi jo kazale v skrbstvu za ostarele, in to še zlasti v okviru preurejevanja bivše bolnišnice Grego-retti v dom za ostarele. Na zatožno klop so jih včeraj javno postavila pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so se zbrala na zborovanju s predstavniki sindikatov upokojencev in sorodnikov pacientov Gregorettija. Kot beremo v tiskovnem sporočilu, so udeleženci zborovanja, ki je bilo včeraj popoldne v na sedežu UIL v Trstu, izrazili oster protest zaradi vsak dan bolj nevzdržnih raz- mer, v katerih živijo pacienti Gregorettija, in so odločno zavrnili sklep, ki ga je glede Gregorettija sprejelo vodstvo Tržaške krajevne zdravstvene enote in s katerim je pisno seznanilo sorodnike pacientov. V tem smislu so tudi poslali brzojavke predsedniku KZE, tržaškemu županu in deželnima odbornikoma za zdravstvo in skrbstvo. Na zborovanju so sorodniki pacientov Gregorettija tudi ustanovili odbor, ki bo stal ob strani sindikatom v njihovih prizadevanjih za pozitivno rešitev tega vprašanja. Počastili ga bodo na po njem poimenovani šoli Priprave na proslavo 100-letnice rojstva književnika Karla Široka Prizor s proslave ob poimenovanju šole v Ul. Donadoni Osnovna šola Karel Širok v središčni Ul. Donadoni se pripravlja na prireditev, s katero se bo spomnila 100. obletnice rojstva zavednega slovenskega pesnika, pisatelja, plodnega prosvetnega in kulturnega delavca, ki se je rad ukvarjal še z novinarstvom, glasbo in dramsko umetnostjo, po katerem nosi ime. Karel Širok se je namreč rodil 26. oktobra 1889 v Šmartnem v Goriških Brdih, šola pa bo obletnico počastila v soboto, 28. t. m., ob 11. uri v svojih prostorih. »Naša želja je,« so nam povedale učiteljice Maruška Kuret, Mirella Granduč in Barbara Kozmina (na šoli poučujeta še Elizabeta Kovic in Franko Mevlja, ki vodi dopolnilni pouk), »da bi bila proslava oddolžitev spominu na tega velikega Slovenca, ki se je vse svoje življenje boril za pravice svojega naroda, prestal mučenja in ječe, nakar so ga kot talca 5. januarja 1942 ustrelili v Dragi pri Begunjah. Zakopali so ga naskrivaj, na neznanem kraju, tako da še danes nihče ne ve, kje je njegov grob. »Ko smo se pred tolikimi leti odločali za izbiro imena naše šole, je anketa med starši in slovenskim prebivalstvom tega predela mesta pokazala, da so se odločili za njegovo ime, ker so ga že poznali po njegovih pesmih in prozi in ker jim je predstavljal svetel zgled borca proti fašizmu, za mir v svetu, predvsem pa borca za pravice svojega naroda.« V programu proslave bodo sodelovali prav vsi učenci, od prvega do petega razreda, ki se že vneto pripravljajo. Obsegal bo recitacije pesmi Karla Široka, nastop šolskega zbora, razstavo njegovih knjig in seveda kronologijo njegovega življenja. Priprave so kot rečeno v polnem teku, učitelji pa bi radi pritegnili k njim čim več ljudi: starše, prijatelje šole pa tudi nekdanje učence in njihove starše. »Veste, časi se zelo hitro spreminjajo, z njimi pa tudi učenci in starši, ki morda ne vedo vsega o tem našem priljubljenem literatu. Zato menimo, da bi bila tokratna proslava primerna priložnost za srečanje vseh, ki nam je slovenska šola pri srcu, pa tudi priložnost, da se obudijo spomini na tisti 19. marec leta 1978, ko je dobila naša šola ime po Karlu Široku.« __________gledališča______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Danes ob 16. uri ponovitev W. Shakespearovega dela RIHARD III v režiji Gab-rieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - Jutril9., v petek, 20. t. m„ ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 21. t. m., ob 18. uri (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argiri-sa, pianist H. Francesch. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 izredni koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-R1MO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. GLEDALIŠČE SCUOLA DEI FABBRI Zaradi izrednega uspeha je Zadruga La Collina podaljšala uprizoritve Kroet-zovega dela ROBE DE OMINI do sobote, 21. t. m., vsak dan ob 20.30 in v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri. Režija Mario Uršič, nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin. Danes šteje šola okrog 30 učencev. V njej poteka bogata in živahna dejavnost, ki se z dopolnilnim poukom podaljša tja do 16.30. »To je šola, ki deluje v središču mesta. Otroci niso med seboj tako povezani, kot na šolah v okolici Trsta. Zato pa starši zelo cenijo dopolnilni pouk, ki omogoča otrokom, da napravijo v šoli nalogo in da se potem ukvarjajo še z raznimi dejavnostmi, kot so priprava nekakšnega šolskega časopisa oziroma tednika z opisom pomembnejših dogodkov, poslušanje pravljic, ki jih učenci nato sami dramatizirajo in popestrijo z risbami ali lutkami, izdelava likovnih izdelkov, enkrat tedensko telovadba in še popoldnevi, ki jih preživijo z igranjem na igrišču, ki jim ga daje na razpolago tamkajšnje župnišče. »Še posebno navdušeni so naši otroci za poskusno dejavnost, torej za razne poskuse iz kemije in fizike. Ko je na vrsti ta dejavnost, nikoli ne manjka udeležencev,« pravijo učitelji. Ob poimenovanju šole pred 17 leti je bila lepa prireditev, na katero so vezani številni spomini. »Takrat smo pripravili bogat program: otroci so recitirali in peli, skladatelj Aleksander Vodopivec pa je za tisto priložnost uglasbil tudi pesmi o polžku, ki jih učenci še danes radi prepevajo.« Proslavo 100-letnice rojstva Karla Široka, ki je kot učitelj služboval tudi v Križu, Skednju, Rojanu in nekaj časa tudi na Ciril-Metodovi šoli, bi učitelji in učenci radi obeležili tudi z izdajo brošure, ki bi obsegala podatke o Karlu Široku in njegovi dejavnosti, pa tudi podatke in spomine nekdanjih učencev in njihovih staršev na čas, ki so ga preživeli v tej šoli. »Z zbiranjem gradiva bi začeli takoj, da bi lahko brošuro izdali do konca šolskega leta. Proslava se nam zdi zato primerna priložnost, da se nas zbere čim več takšnih, ki nam je skrb za slovensko šolo vedno na prvem mestu in ki se želimo s primerno brošuro oddolžiti tudi spominu na tako plodnega kulturnega delavca, ki je zapustil mladim toliko svojih pesmi, zgodb in povesti.« Ko smo odhajali, smo med prispevki za tedenski časopis zasledili zapis prvošolčka, ki je z velikimi črkami napisal: »Rad hodim v šolo« in šolsko poslopje še narisal. NEVA LUKEŠ kino ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze, r. Pupi Avati. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Super maschio per mogli viziose, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 La bestia, r. Valerian Borovvczjk, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 17.00, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □ EDEN - 15.30, 22.00 Intimitš bestiali di mia moglie, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Arma letale 2. LUMIERE FIGE - 17.30, 22.15 Gorilia nella nebbia, i. S. VVeaver. ALCIONE - 17.00, 22.15 Palombella ros- sa, r.-i. Nanni Moretti. RADIO - 15.30, 21.30 Approcci, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ solske vesti Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 prinaša popravljeni razpis natečaja za petletno dodelitev učnega osebja deželnemu pedagoškemu zavodu IRRSAE. Razpis in informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 29. oktobra. SLOVENSKO [ STALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE: jutri, 19. oktobra, ob 20.30 - RED E, v soboto, 21. oktobra, ob 20.30 - RED F in v nedeljo, 22. oktobra, ob 16. uri - RED G. Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! razna obvestila KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure. SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure. 50-letniki z Opčin, iz Banov in od Ferlugov ponovno sklicujejo sestanek v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom Jutri, 19. oktobra 1989, ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljene. KD Kraški dom obvešča, da bo jutri ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu prvi informativni sestanek o tečaju angleščine. KD Kraški dom obvešča, da se bo v torek, 24. t. m._ pričel tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar, pri kateri poteka tudi vpisovanje in sicer do sobote, 21. t. m. (tel. 327488). Tečaj se bo odvijal v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 20. uri. Osnovna šola M. Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani prireja tečaj slovenščine za odrasle. Tečaj bo v šoli ob torkih od 20.00 do 21.40. Zainteresirani naj telefonirajo na šolo od 8. do 16. ure na št. 812214. V Barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo v petek, 27. t. m„ ob 20. uri prof. Jože Pirjevec predaval na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA. Vabljeni. včeraj-danes Danes, SREDA, 18. oktobra 1989 TRAVICA Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 10.50 - Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 11.17. Jutri, ČETRTEK, 19. oktobra 1989 STOJGOJ PLIMOVANJE DANES: ob 4.29 naj-nižja -17 cm, ob 10.30 naj višja 47 cm, ob 17.31 najnižja -52. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1031,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tommaso Ramella, Valentina Giordano, Andrea Rizzi, Nic-holas Coccoluto, Andrei Cirielli, Michele Ignoto, Laura Šamani, Valentina Por-cheddu. UMRLI SO: 75-letna Beatrice Pascolut-ti vd. Cortigiani, 82-letni Albino Furlan, 85-letni Bruno Ienco, 51-letna Daniella Gotti, 79-letni Bruno Goruppi, 89-letna Maria Salamon vd. Bertelli, 66-letni Um-berto Solazzi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5U Trg. sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrolo-gio 6. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ol GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1989-90 Danes, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Slovenski kvintet trobil Na sporedu: Purcell, Handel, Holmes, Rathburn, J. S. Bach. Ho-rovitz, Joplin. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat. Vpisovanje abonmajev na GM od 10. do 12. ure. Po koncertu bo od 22. do 1. ure odprt bar KGB. koncerti razstave izleti Bi se nam radi pridružili dne 27., 28. in 29. t. m. na izlet v Medjugorje? Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150-200382 od 18.00 do 20.30. Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo udeležence izleta na Reko in Krk, da je odhod avtobusov v petek, 20. t. m., ob 7. uri s Trga Oberdan (deželna palača). SPDT prireja v petek, 27., in v nedeljo, 29. t. m„ izlet v MARANO LAGUNARE. Nedeljski izlet je že zaseden, za petek pa je na razpolago še nekaj mest. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) do vključno petka. Vpisati se je treba osebno, cena izleta pa je 40 tisoč lir, ki vključuje prevoz z avtobusom, vožnjo z ladjo po laguni in kosilo. Vabljeni! Darujte v sklad Mitje Čuka menjalnica Danes bo ugasnila 10. svečko naša draga MIRIAM Vse najboljše ji želijo mama, očka in mala Marta Danes praznuje 50. rojstni dan ADA HLABIAN Iz srca ji voščijo mož Darjo, sin Ed-mund, hči Elena z Marinom, vnuk Dejan pa ji pošilja koš poljubčkov. V Dolini naša draga ADA HLABIAN 50. rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo mama Marija, oče Albin, Boris in Sandro Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, še danes, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Verdi V ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji tržaške pokrajine, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN. S prihodom VERONIKE in GABRIJELA jih je sedaj pri Brajkovih toliko, da se bodo morali prevažati s kombijem. Vso srečo na življenjski poti želimo lepi družini kolegi TKB-jevci Ob rojstvu prvorojenca ERIKA izrekajo iskrene čestitke Bojani in Andreju kolegi in predsedstvo S D G Z čestitke V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja še jutri, 19. t. m., svoja dela slikar STEFANO COMELLI. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius razstavlja do 26. t. m., svoje grafike tržaška umetnica ELETTRA METALLINO. V galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA. V galeriji Malcanton je do 27. t. m. odprta razstava ANNAMARIE D'ONOF-RIO DI BIASE. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo v petek, 20. t. m., ob 18. uri odprtje razstave grafičnih listov akademskega slikarja HAMA ČAVRKA. Razstava bo trajala do 1. novembra. mali oglasi PRODAM BMVV R 100 RS, 1. 1984, prevoženih 35.000 km, rdeče barve. Tel-(0481) 882019 ob 20. uri. PRODAM opel corsa 1000 po zelo ug°°' ni ceni zaradi vojaških obveznosti. Tel-51370. PRODAM BMW 320, 1. 1980, v dobre® stanju. Tel. 299726 ob urah obedov. PRODAM prodajalno sadja in zelenjav® v centru mesta z licenco in oprem0' Tel. 228390. PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. 327438. PRODAM akacijeva in hrastova drva P° ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. (0481) 884161. PRODAJAMO licenco za obratovanje gostinstvu in za tobakarno. Tel. na 5t' 232505 v večernih urah. PRODAM vespo 125 letnik '64 v dobre® stanju, brez evidenčne tablice in čelado za 1.200.000 din. Tel. 229246. SAMOPOSTREŽNA trgovina išče vaje® ca. Tel. na št. 228729 v večernih ura® PODJETJE s sedežem v Milanu i5° mladega, energičnega elektrotehničnega inženirja s stanovanjem v Milan za prodajo po Jugoslaviji. Pismene p° nudbe na upravo Primorskega dnev® ka, Drevored 24 Maggio 1, 34170 G®1 ca, pod šifro "Zamejec ZAPOSLITEV, tudi part time, na rekla®; nem področju z možnostjo dobrega za_ služka nudimo osebam z lastnim avt mobilom. Naj nižja starost 25 let. In® resenti naj se javijo v Ronkah, Roma 76, jutri, v ponedeljek, 16. t. ®" ob 17. uri. , ‘ DARUJEM pult še v dobrem stanju. T® 943388. SLOVENSKO PODJETJE išče elektron skega tehnika z znanjem informat® Pismene ponudbe na upravo Pri®0^ skega dnevnika, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Tehnik". NEPREMIČNINSKA družba išče uradn co/uradnika z višješolsko izobraz ^ Pismene ponudbe poslati na upra ,, Primorskega dnevnika, Ul. MontecC 6, 34137 Trst, pod šifro »Nepremič® ska družba«. . ,a DVA MILIJONA lir da tuj zbiratelj ", lepak Radenske vode s tekačem-572734. a MLAD PAR išče zemljišče v naje® -e Krasu ali v okolici Trsta za parki® prikolice. Tel. na št. 828251. v PRENOVLJENO gostilno daje® najem. Tel. 824685 v uradnih urah. prispevki jeta V spomin na Karla Rudeža dar® Ladi in Magda 50.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Marijo Pipan vd. Ko5™ daruje Frančko Stefančič 20.000 lir za kliški zbor Vesna. ,gi> Namesto cvetja na grob Karla R®5 ^ daruje družina Civardi 20.000 1® Sklad Mitja Čuk. ,arii- V spomin na inž. Borisa Sancina pj. je podjetje Agroforest 100.000 lir za jaški dom. TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... .. 1371,750 1355,— Nemška marka .... .. 735,630 732. - Francoski frank ... .. 216,460 214, - Holandski florint . .. 652,310 648,— Belgijski frank .. 35,029 34,50 Funt šterling .. 2162,700 2140,— Irski šterling .. 1960,000 1935,— Danska krona .. 188,730 185,50 Grška drahma 8,249 7,70 Kanadski dolar .... . . 1158,750 1120,- ________________________17. 10- TUJE VALUTE ™AN Japonski jen ......... 9,637 Švicarski frank..... 839,210 Avstrijski šiling... 104,559 Norveška krona...... 196,900 Švedska krona....... 211,760 Portugalski eskudo . 8,600 Španska peseta ...... 11,554 Avstralski dolar.... 1047,50 Jugoslov. dinar ____ — ECU................ 1507,350 198^, BA$s°f 9,!° 836-'' BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Agencija Dornjo Agencija Rojan Draga DARIAI Za tvoj rojstni dan 11 želim, da bi se vse tvoje želje izpolnil®' Z vsem srcem ti želim mnogo zdravj*' sreče in veselja. Samoa Koncert z Lorinom Maazlom navdušil milansko občinstvo ženska in njena stvarnost breda pahor Zakon o enakih možnostih tudi v FJK Milansko občinstvo, ki je zasedlo gledališče do zadnjega sedeža in stojišča, je sinoči v Scali pozdravilo z vedrim navdušenjem simfonični orkes-®r iz Pittsburgha in dirigenta Lorina Maazla, na koncu koncerta pa je izvajalce nagradilo s petnajstminutnim Ploskanjem, s čimer si je seveda »za-s užilo«, da mu je dirigent »podaril« še °datno skladbo izven sporeda - enega od Slovanskih plesov Antonina Dvoraka. Nastop slavnega orkestra in prav ako slavnega dirigenta spada v okvir ovropske turneje. Lorin Maazel je umetniški vodja cenjenega orkestra že °d leta 1988, prej pa je bil njegov glavni dirigent in strokovni svetovalec. Lorin Maazel spremlja tudi orkester Scale na turneji v Moskvi, a je kljub temu priletel v Milan za koncert z orkestrom Pittsburhg Symphony. Spored je bil seveda primerno bogat. Gledalce je, denimo, navdušila Suita št. 3, ki jo je Peter Iljič Čajkovski napisal v mesecu dni in za katero je izjavil: »Nihče ni ustvaril nič bolj genialnega od moje suite...« Skladba terja od izvajalcev neobičajno virtuoznost. Sledila je Simfonija št. 3 Ludviga Van Beethovana ali Eroica, ki je bila skladateljeva »najljubša kreatura«. Napisal jo je leta 1802 in jo v začetku poklonil Napoleonu. Posebni vizum za obisk Gracelanda Oboževalec Elvisa Presleya je od sovjetskih oblasti prejel posebni vizum, aa ie lahko obiskal slavno rezidenco in rojstni kraj kralja rocknrolla. Kolja Vasin je star 44 let, sicer je kipar, a ukvarja se tudi z organizacijo koncertov rock glasbe. Že dolgo je želel obiskati Presleyjevo rojstno hišo in, ko So mu oblasti to dovolile, je nemudoma odpotoval iz Leningrada v Massachu-spts. Takoj nato se je podal v Tupelo (Mississippi), kjer se je veliki Elvis rodil. h-me ie ^vis bog, predvsem obožujem njegov glas. Trideset let sem sanjal, da 1 obiskal Graceland, sedaj mi je pa uspelo, da sem končno uresničil stare Sanje...« je izjavil navdušenec. V ZDA so si za to potovanje izmislili tudi novo besedo - Presleynost, ki uKrifo namiguje na glasnost Mihajla Gorbačeva. Potovanje je organiziral klub ‘Visly Yours, ki združuje Prešleyeve ianse in oboževalce v Londonu. Prav pred kratkim so v Sovjetski zvezi začeli tudi uradno prodajati album Ivisa Presleya, ki je umrl leta 1977. Kipar Giuseppe Zigaina pred mikrofonom Na deželni radijski mreži (italijanski) se nadaljuje niz A tu per tu, kj je lani doživel kar precejšnji uspeh. Gost druge oddaje iz letošnjega n|za, na sporedu jutri ob 15.15, bo znan tržaški slikar in kipar Giuseppe Zigaina. Kot vsi gostje oddaje bo govoril predvsem o svojem ustvarjanju in 0 svojem prvem stiku z umetnostjo. Ustavil pa se bo tudi ob srečanju z drugim umetnikom - s pisateljem Pier Paolom Pasolini. Tako srečanje dveh osebnosti je zapustilo namreč marsikatero sled. Urednika oddaje sta Daniele Damele in Giancarlo Deganutti. Oddajo bodo ponovili tudi v nedeljo ob 15. uri v okviru rubrike L'ora della Venezia Giulia. Razprava o enakopravnosti med moškim in žensko je v zadnjih letih v državah, ki pripadajo razvitejšemu svetu, uravnana na temo o enakih možnostih. Po obdobju, v katerem se je bilo treba potegovati za uveljavitev zelo splošnega načela o enakih pravicah med državljani različnih spolov, je nastopilo enako težavno obdobje, ko bi bilo treba sprejeta načela udejanjiti. Med ustreznimi sredstvi, ki bi učinkoviteje od golega sklicevanja na sprejeta načela skušala uresničiti vizijo o resnični enakopravnosti med moškimi in ženskami, so ženske v raznih državah izdelale strategijo o enakih možnostih. V zelo skopih besedah povedano, gre za omogočanje pripadnicam tako imenovanega šibkejšega, v resnici pa zapostavljenega spola, enakih izhodiščnih pozicij. To velja predvsem, a ne izključno, za področje dela. O enakih možnostih med moškimi in ženskami se v teh dneh razpravlja tudi v okviru deželnega sveta Furlani-je-Julijske krajine. Po zgledu nekaterih drugih italijanskih dežel se namreč tudi v naši snuje posebna komisija, ki naj bi bedela nad enakimi možnostmi vseh prebivalcev ne glede na spol. Kot velja za večino zakonskih predpisov je tudi ta zakonski osnutek prehodil že dolgo pot, ne da bi bil že tik pred ciljem. V prvi vrsti se sklicuje na Resolucijo o položaju žensk v Evropi, ki jo je januarja 1984 osvojil Evropski parlament. Omenjeni dokument so kot priporočilo sprejele vse članice Evropske gospodarske skupnosti in v skladu s to resolucijo so tudi pri predsedstvu italijanske vlade ustanovili Komisijo za uveljavljanje enakopravnosti med moškim in žensko. Načela o enakih možnostih pa dejansko izhajajo že iz tretjega člena italijanske ustave ter iz tretjega člena deželnega statuta. Tako poudarja osnutek, ki ga je izdelal ožji odbor šeste deželne komisije in ki nosi naslov Ustanovitev deželne komisije za enake možnosti med moškim in žensko. Odbor je besedilo, ki ga je julija letos odobrila tudi komisija na plenarnem zasedanju, sestavil na osnovi petih predlogov. Predložili so jih deželni svetovalci petih strank in sicer KD, FG, PSI, KPI in PSI (po vrstnem redu, ki ga navaja besedilo komisije). Prejšnji teden se je začela o tekstu, ki ga pa po vsej verjetnosti ne bodo spremenili, nekakšno širše soočanje. Za mnenje o zakonskem osnutku so namreč vprašali organizacije, ki bi prišle v poštev za sestavo deželne komisije. Iznešenih je bilo več pripomb, predvsem o sestavi komisije. Komisija, ki jo nameravajo ustanoviti pri deželnem odboru, bi bila posvetovalni organ odbora in sveta. Njena glavna naloga pa bi bila, da nadzoruje, če se v okviru Furlanije-Julijske krajine resnično izvajajo načela o enakopravnosti in o družbeni enakosti (člen 1, drugi paragraf). Članice komisije pa bi moral imenovati predsednik deželne vlade, deloma na predlog organizacij. Kot veliko drugih posvetovalnih teles gre torej za nekakšen kompromis, ki naj bi ga sklenili v splošno korist. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 { RAI 2 ^ RAI 3 | fjf RTV Ljubljana 1 H®) TV Koper q ~ * ‘n-iuamu: uno mauma Nan.: Santa Barbara 0- 30 Dnevnik «J.40 Dok.: Laurel & Hardy 'J 9 n« Yreme in dnevnik ■U5 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in n giallo Uno Dnevnik - tri minute Uin Rubrika: Fantastico Bis 1 s no Dok.: Kvarkov svet 15 9n Odprta šola lR nn 0°k- oddaja: Novecento 'u° Razgovor z ministrom 1- j„„ Giorgiom Ruffolom 17 s? Ook.: Wildside 18 n« *z Parlamenta - vesti 5 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito bal- 19 are '^3 Almanah, vreme in 2q o dnevnik 5 Nogomet: Milan-Real 22 on Madrid 22 o? Dnevnik Variete: Microfono dar- 23 n, gento 89 2340 n'?lske novosti Dokumentarna oddaja: Ee giornate dedicate a Visconti Nočni d Rubrika: Mezzanotte e dmtorni 7.00 Risanke 8.00 Film: Aida (opera, It. 1952, r. Clemente Fra-cassi, i. Sophia Loren) 9.30 Božanska komedija 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 14.30 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.25 Iz parlamenta - vesti 16.35 Odprti prostor 16.55 Nogomet: Fiorentina-Sochaux, vmes (17.45) Večerni dnevnik 18.45 Nanizanka: Miami Vice - Sguadra antridroga 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Maigret e la vecchia signora di Ba-yeux (krim., r. Philippe Laik, i. Jean Richard) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Šport: hokej na ledu 16.00 Film: Treno popolare (kom., It. 1933, r. Raffaello Matarazzo, i. Mar-cello Spada) 17.00 Risanka: Blob 17.15 Nanizanki: I mostri - 11 ballo dei genitori, 17.45 Vita da strega - La visita di Leonardo da Vinci 18.15 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.10 Nogomet: Pariš St. Ger- main-Juventus (iz Pariza), vmes (20.05) Deželne vesti 21.05 Film: Tootsie (kom., ZDA 1982, r. Sydney 2$ Nočnfdnevnik 22.15 Variete: Cinema, che Pollack, i. Dustin Hoff- 21.30 follia! man, Jessica Lange), 23.15 Aktualno: Druga polovi- vmes (22.25) Dnevnik - 21.50 ca noči nocoj 22.05 23.45 Dnevnik in vreme 23.05 Aktualno: Storie vere - 23.05 24.00 Film: Class (kom., ZDA Nani come noi 1982, r. L. J. Carlino, i. 24.10 Nočni dnevnik Jacgueline Bisset) 23.55 Dok.: Pred 20 leti 23.10 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja Cerro Torre, 10.20 Osmi dan, 11.00 Svet na zaslonu 11.40 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Osmi dan, 17.30 Svet na zaslonu 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Repica (Lojze Krakar), 18.30 gledališka predstava Za devetimi vrati 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus angleškega filma: Rad se te spominjam (dram., VB 1987, r. David Leland, i. Emily Lloyd, Tom Bell, Pat Heywood) Kratki film: Off Road Festival ropskih prvakov Gre-ningen-Partizan 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - prvenstvo YB (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke Box 20.30 Bezbol - Major League 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2 18.30 Studio Maribor 19.00 Pred izbiro poklica - V skrbi za naravo 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 S prvega evropskega tekmovanja organistov: koncert zmagovalcev, vmes (20.50) Žarišče 22.00 SP v gimnastiki - ženske ekipno (posnetek iz Stuttgarta) 0.10 Nogomet: za pokal UEFA CZ-Jalgiris ° ^anizanki: Fantasilan-9 oo ku' 8-°° Hotel pRtualni oddaji: Agen-Zla matrimoniale, 9.30 10.00 7arcoe°ffro 10.30 tdravniški pregled rJVlzl: Časa mia, 12.00 , .f' 12-45 II pranzo e ser- 14 is t?'30 Cari genitori, pie R gl°co delle cop- °° ^ktualni oddaji: Agen-na matrimoniale, 15.30 16.00 7arc°eoffro 16.30 AkhV?iŠkipre9led pRtualno: Canale 5 per Kvizi; Dfjppi0 siaiomi '•30 Bsibnonia, 18.00 19 nn n prezzo b giusto, iP-00 II gioco dei 9, 19.45 20.3q p.a m°glie e marito f Citre ogni limite (dram ZDA 1986, r. Ro-p Young, i. Farrah 22.00 nh ceH' James Russo) 22.45 Av,?:SuPer Dallas 23.30 \oUalno: Forum stanlete: Maurizio Co- 1.20 vanz°Show l-3o m rJ®te: Bogni d'oro 2 3n,1Zanki: Petrocelli, z-30 Lou Grant RETE 4 ITALIA 1 8.30 Nanizanka: La grande vallata L insegnante di Nameh lindiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Čosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California I demoni di Empire Val-ley 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.:Febbredamore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy - Se-polto vivo 20.30 Film: Vorrei non essere ricca (kom., ZDA 1964, r. Jack Smight, i. Sandra Dee, Robert Goulet) 22.30 Film: Impiegati (kom., It. 1984, r. Pupi Avati, i. Luca Barbareschi) 0.15 Nanizanke: Ironside, 1.15 Agente speciale, 2.15 Adam 12 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Tele Vision 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Nogomet - evr. pokali 20.45 Nogomet: Wettingen-Napoli (pokal UEFA) 22.45 Variete: Televiggiu 23.45 Dok. oddaja: Jonatan 0.25 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 1.25 DJ Television (pon.) nes, 17.00 Cuore di piet-' ra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Tim (kom., Avstral. 1979, r. Michael Pate, i. Piper Laurie, Mel Gibson) 22.30 Film: Slash all inferno e ritorno (pust., ZDA 1986, r. John Gale, i. Ron Krištofi) 0.30 Nanizanka: T and T 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Film: Giocando con il brivido (krim., ZDA 1985, r. VVilliam VViard, i. An-thony Geary) 22.20 Nogomet - evr. pokali 0.15 Vesti 0.30 Šport: SP v gimnastiki TELEFRIULI TMC ODEON 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio- 8.30 9.00 9.30 10.15 10.45 11.30 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 Dok. o naravi Nanizanka: Get Smart Nadaljevanka: Adamo contro Eva Nanizanka: Il giudice Nad.: Terre sconfinate Rubrika: Ženska TV TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Toshiyuki Uno, i. Guy Boyd, 1. del) Vesti in šport Glasba: Clip clip Risanka: Snack Kviz: Girogiromondo Film: Due čare canaglie (kom., Avstral. 1978, i. Tony Lo Bianco) 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: I ragazzi di celluloide (r. Sergio Sollima, i. Massimo Ra-nieri, 1. del), 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Condo 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: Il grande te-atro del West 22.30 Jazz: Lino Patruno ricor-da Bix Beiderbecke 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ko zgodovina zazveni (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 S Cecilijanke 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: pianist Dario Sepini; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Poje mezzosopranistka Nora Jankovič; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Priljubljene operne melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Pričetek 2. akademskega leta visokošolskega tečaja v Gorici V prostorih malega semenišča, ki ga je odkupila Tržaška univerza in ki ga bodo postopoma preuredili v univerzitetno središče, je bila včeraj dopoldne slovesnost ob začetku 2. akademskega leta za slušatelje dveletnega tečaja za operaterje v turizmu. Skoraj petdeset slušateljev bo prihodnje leto dokončalo študij in tudi opravilo predpisano prakso, prav toliko pa so jih sprejeli v prvi letnik. Lekcije se bodo pričele čez kakšen teden, kajti urejanje in opremljanje prostorov še ni opravljeno. "Kljub temu smo se odločili, da se akademsko leto uradno prične", je na slovesnosti dejal prof. Giacomo Borru-so, ki je zastopal rektorja. Borruso je posebej naglasil specifično usmeritev visokošolskega tečaja. V tem pogledu opravlja Gorica pionirsko nalogo. O usmeritvi pouka in o organizacijskih zadevah je podrobneje govoril ravnatelj univerzitetnega tečaja prof. Giorgio Valussi, ki je orisal tudi priprave na uresničitev pobude, ki je med prvimi v Italiji in po kateri se vzgledu) ej o tudi v Venetu (Ca' Fosca-ri), Toskani in Milanu. Ker gre za novost in je dejavnost ter usmeritev šole razmeroma slabo poznana, je Valussi pretežni del svojega posega posvetil prav opisovanju dejavnosti, organizaciji dela na šoli, statusu diplomantov in možnostim zaposlitve. Tako je recimo Univerza povabila k sodelovanju vseh 84 turističnih uradov v deželi in vse avtonomne le-toviščarske ustanove, bodisi kar zadeva organizacijo delovne prakse za prvo skupino diplomantov, bodisi glede kasnejših možnosti zaposlitve in tudi sodelovanja pri prilagajanju in usklajevanju programov študija. Čeprav gre za novost, pa so bile priprave na odprtje tečaja zelo dolge, je povedal Valussi. Na Tržaški univerzi so o taki obliki usmerjenega izobraževanja začeli razpravljati že konec leta 1982 in so za vzgled vzeli posebno šolo za turistične operaterje v Riminiju. Dve leti zatem je bil pripravljen prvi statut, ki je bil v dokončni obliki potrjen in objavljen lani poleti. Vsak začetek spremljajo tudi težave. Tako pogrešajo lingvistični laboratorij, naprave za informatiko, knjižnico itd. Učni kader je po besedah prof. Valussija odličen (okrog trideset profesorjev, od teh dvanajst v rednem sta- ležu), čeravno bi bilo treba za še boljši uspeh rešiti tudi nekatera vprašanja nagrajevanja. Naj povemo še, da je bilo tudi letos več prošenj, kakor je bilo število razpoložljivih mest (50) in da so selekcijo opravili na izpitu v začetku oktobra. Sola je po svoji naravi usmerjena v mednarodno okolje, mednarodna pa je tudi glede na prisotnost študentov. Poleg domačih so bili namreč sprejeti tudi študenti iz Jugoslavije (sedem) in Grčije (en). Udeležence slovesnosti ob začetku novega akademskega leta sta nagovorila tudi goriški župan Scarano in odbornik na pokrajini Mirko Spazzapan. (Na sliki - foto Bumbaca - udeleženci včerajšnje slovesnosti). Iraški ladjedelnici naročilo za sto milijard vredno ladjo Družba Fincantieri je včeraj sporočila, da so si zagotovili še eno pomembno naročilo za tržiško ladjedelnico. V Tržiču bodo namreč zgradili novo ladjo velikanko. Vrednost tega novega pomembnega naročila presega sto milijard lir. Ladjo je državni ustanovi IRI, v okviru katere deluje Fincantieri, naročila družba Athesis iz Genove, ki deluje v Italiji kot zastopnik nemške družbe Krupp. Ladja, ki jo bodo gradili v Tržiču bo tipa "ore-carrier" z nosilnostjo 260 tisoč ton. Šlo bo torej za tretjo ladjo s podobnimi značilnostmi, ki so jih v zadnjem času naročili v Tržiču: podobno ladjo že izdelujejo po naročilu družbe italijanske Sidemar, pred nekaj dnevi pa so z isto družbo sklenili pogodbo za izdelavo druge tovrstne ladje. Tri ladje bodo največje ladje za blagovni promet, kar so jih kdajkoli zgradili v Italiji. Dolge bodo po 312 metrov, široke pa 54. Ladja, ki jo bodo izdelali po naročilu družbe Athesis bo plula na relaciji Brazilija-Rotterdam-Taranto. Na osnovi poslovnega dogovora med italijansko družbo Ilva in nemško Krupp bo prevažala v Evropo rudnine iz Brazilije. Na goriškem valu Ob 14.30 se bo na radiu Trst A odvijalo tedensko srečanje z goriškimi sodelavci in poslušalci. Pregled kultur-no-prosvetne dejavnosti bo podal Marko Čubej, Aleš VValtritsch bo govoril o sejmu Motor Expo Racing, daljši pogovor pa smo namenili 30. obletnici Zveze slovenske katoliške prosvete. Po običajnem pregledu športne dejavnosti na Goriškem, se bo Marko Lutman pogovoril s predsednikom TO ZSŠDI za goriško pokrajino prof. Al-dom Ruplom o posvetu, ki se je prejšnji četrtek odvijal v Kulturnem domu v Gorici. Ogenj poškodoval dva avtomobila Včeraj ponoči in zjutraj je ogenj v Gorici povzročil večjo škodo na dveh avtomobilih. Gasilce so najprej okrog 1.15 ponoči poklicali v Tržaško ulico, kjer je gorel lancia beta Massimiliana Cecovinija iz Ločnika, Ul. Cicuta 6. Nekaj ur kasneje, okrog 9. ure, so morali še v Ul. Baiamonti, kjer je pred hišo št. 14 gorel alfa romeo giulietta 1800, last Vincenza Sblendoria iz Gorice. Voznik je povedal, da je takoj p° vžigu motorja opazil dim, ki se je vil iz motorja. V obeh primerih je škoda precejšnja, saj je ogenj tako na lancii kot na giulietti uničil motor in poškodoval druge dele avtomobilov. Vzrok požarov gre najbrž iskati v kratkih stikih. razna obvestila SMReKK vabi jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na predvajanje diapozitivov Poletje '89. Sodelujejo Rajko Petejan - Filipini, Tatjana in Mauro Guadagnino - Kanada, Rafko Butkovič in Marko Jarc - Čile in Peru, Herman Kosič - Korzika-KD JADRO v Ronkah prireja 3. tečaj klekljanja. Odvijal se bo ob sredah med 15. in 17. uro. Pohitite s prijavami, ker se bo tečaj pričel v prihodnjih tednih. Kritike prijavi policaja ki ni kaznoval kolesarja »Policaju Paolu Curciju izrekam vso svojo solidarnost in upam, da bodo sodni organi čimprej arhivirali postopek, ki so ga morali odpreti proti njemu«. Tako je na ponedeljkovi občinski seji dejal župan Scarano v zvezi s skoraj grotesknim dogodkom, ki se je pripetil pred nekaj dnevi v Gorici. Mestni redar Paolo Curci je nekega dne - bila je nedelja okrog 9.30, ko torej po mestu res ni velikega prometa - ustavil kolesarja, ki se je peljal po Korzu Italia na pasu, ki je namenjen pešcem. Curci je kolesarja - šlo je za predsednika UGG Benita Zollio - ustavil, ga opomnil in mu ukazal, naj nadaljuje peš. Toda nekaj dni kasneje je na poveljstvo mestnih redarjev prišlo pismo neke goriške občanke, ki ja zahtevala, naj proti Curciju postopajo zaradi neizpolnjevanja uradnih dolžnosti, torej v kazenskem zakoniku predvidenega prekrška. Ženska navaja, da naj bi policaj, medtem ko je govoril z Zollio, popolnoma spregledal drugega kolesarja, ki se je peljal po pasu za pešce, medtem ko bi ga moral kaznovati z globo. Ker je v pismu šlo za prijavo kazenskega prekrška, so ga pač morali predati sodnim organom, ki so uvedli preiskavo. Policija je že zaslišala Cur-cija in druge pri tej zadevi soudeležene osebe. Morebitni kazenski pregon policaja je na seji občinskega sveta javno ožigosal komunist Busolini in izrekel so- lidarnost Paolu Curciju. Pri tem je še opozoril na pomanjkanje prog za kolesarje v mestu: vse dokler ne bo občinska uprava zagotovila kolesarjem varnih in izključno njim namenjenih voznih pasov, je dejal Busolini, naj se kolesarji kar peljejo po pločnikih in sprehajališčih za pešce. Župan je sicer spregledal te kritike na račun uprave, pač pa tudi sam odločno zagovarjal ravnanje mestnega redarja. Z ostrimi besedami je ožigosal pisno prijavo proti njemu in dejal, da bi tudi sam ravnal natanko kot Curci, saj je nesmiselno preganjati kolesarje, zlasti ko ne povzročajo nobene nevarnosti za pešce. Padel z lestve Včeraj okrog 19.30 je v Šlovrencu Mario Franco nerodno padel z lestve. Ponesrečenec je bil namenjen po leseni lestvi na domač senik v Ul. Udine 37, ko je izgubil ravnotežje in padel z višine štirih metrov na tla. Franca so z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so kasneje zdravniki odredili njegov prevoz na nevrokirurški oddelek tržaške splošne bolnišnice na Katinari. Zdravniki so si zaradi močnega udarca v glavo in morebitnih zlomov pridržali prognozo, sicer ponesrečenec ni v smrtni nevarnosti. Pričetek gledališke sezone v znamenju zmernega optimizma V preddverju pred pričetkom predstave (Foto Čubej) V ponedeljek in s ponovit volj o sinoči, se je pričela tudi na Goriškem letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča. Prva igra v abonmajskem sporedu, drama Friedricha Schillerja Spletke in ljubezen, v režiji Zvoneta Šedlbauerja, je privabila v Kulturni dom lepo število občinstva. Po polno zasedeni dvorani lahko sodimo, da je bila akcija za vpis abonmajev uspešna. Pred ponedeljkovo predstavo, prvo v novi sezoni, smo v Kulturnem domu zabeležili nekaj vtisov. Miladin Černe: »Mislim, da je letošnji program zelo pester, lep in upam, da se bodo ljudje odzvali še v večjem številu, ker je SSG naše gledališče in ga zato moramo podpreti. Schillerjeva uvodna igra pa je bila nedvomno posrečena izbira tržaškega gledališča«. Dorica Makuc: »Želim si, da bi bila letošnja sezona tako dobra kot lanska«. Elda Nanut: »Lansko leto se mi je zdelo vse pozitivno, upajmo, da bo tako tudi letos ali pa celo še več«. Nada Sancin: »Pričakujem si veliko. Mislim, da bomo danes videli dobro predstavo, vsaj po tem kar sem o njej brala. Nedvomno pa je že velik uspeh, ker je danes dvorana polna. To je dober začetek in veliko voščilo«. Nataša Sirk: »Letos je prvič, da sem se odločila za abonma. Upam, da bom od tega čimveč odnesla«. Sten Vilar: »Komaj sem čakal, da bom videl premiero. Vsak začetek je najtežji, vsekakor pričakujem nekaj novega in novo doživetje«. Edmund Košuta: »Na premiero prihajam z zelo lepim in dobrim občutkom, še posebej pa, ker sem videl, da je pripeljal s Krasa poln avtobus mladine. To je najlepše voščilo za letošnje delovanje Kulturnega doma in SSG«. Mirka Bralni: »Na premiero prideš vedno z dobrimi in veselimi občutki. Upam, da bodo letos predstave lepe in navdušujoče«. Začetek je torej v znamenju op0' mizma. Ob koncu želimo dodati še to-tudi tisti, ki se še niso odločili za abonma, lahko v naslednjih dneh P°' skrbijo za vpis. Na razpolago je b‘a" gaj na Kulturnega doma, obrnejo pa s,e lahko tudi do poverjenikov po drus tvih. Gledališče jim bo zamujen predstavo skušalo nadoknaditi tak0' da bodo imeli popust pri izvenabo11 majskih predstavah. Novembra v Gorici Kongres Društva Filologica friulana Predsednik in podpredsednik Furlanskega filološkega društva - Societa filologica friulana, Alfeo Mizzau in Eraldo Sgubin, sta obiskala župana Scarana in ga seznanila s programom skorajšnjega kongresa društva, ki bo letos sovpadal s proslavo 70-letnice ustanovitve. Kongres bo 26. novembra v Gorici, kjer je bila FF ustanovljena leta 1919. Prav med Furlani na Goriškem je bilo več ustanovnih članov društva. Prof. Eraldo Sgubin je županu prikazal tudi vsebino publikacije, ki jo je izdalo društvo ob kongresu in v počastitev 70-letnice ustanovitve. Občni zbor števerjanske SSk V Števerjanu bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri občni zbor tamkajšnje sekcije Slovenske skupnosti. Zasedanje bo v Sedejevem domu z naslednjim dnevnim redom: izvolitev predsedstva, pozdrav predsednika sekcije, pozdravi gostov, poročilo tajnika sekcije, razprava, izvolitev novega odbora, slučajnosti. Kasacijsko sodišče: oporečniška propaganda ni kaznivo dejanje Dokončno oproščeni goriški oporečniki Kasacijsko sodišče v Rimu je v ponedeljek razveljavilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča, ki je 2. marca letos obsodilo tri goriške oporečnike na 4 mesece zapora, ker da so hujskali ljudi, naj ne plačujejo davkov, namenjenih oboroževanju. Prvi kazenski odsek kasacijskega sodišča (preds. Carnevale, por. DelFAnno) ni odredil ponovitve prizivnega procesa, pač pa ga je kratkomalo razveljavil in s pravnomočno razsodbo oprostil obtožence. Trije obtoženci, 39-letni Mario Leghis-sa ter 43-letna Renato Fiorelli in Giuseppe Ieusig, so bili tako dokončno oproščeni. Dogodek, zaradi katerega so jim sodili, se je pripetil marca 1987, ko je skupina oporečnikov demonstrirala pred davčno izterjevalnico v Gorici in delila letake, s katerimi so vabili ljudi, naj ne plačujejo 5,5 odstotka davkov, kolikor znašajo sredstva za vojsko v državnem proračunu. Na prvostopenjskem procesu so jih goriški sodniki oprostili, češ da je bilo vabilo posredno in nikjer na letakih ni bilo zapisano, da ljudje ne smejo plačevati davkov. Prizivno sodišče v Trstu pa je marca letos razveljavilo to razsodbo in spoznalo obtožence za krive hujskanja ljudi, naj kršijo norme javnega reda. Odtod priziv kolegija branilcev obtožencev (odv. Chirco, Maniacco, Melli-ni in Ramadori) na kasacijsko sodišče in končna oprostilna razsodba. »Razsodba je izredno pomembna«, nam je včeraj povedal odv. Roberto Maniacco, »ker je z njo kasacijsko sodišče prvič v Italiji razsodilo, da je oporečniška propaganda povsem legitimna. Razveljavitev obsodbe namreč pomeni, da po mnenju kasacijskih sodnikov dejanja obtožencev ne pred- stavljajo hujskanje h kršenju zakonov; pač pa legitimno propagando«. Poleg tega je razsodba potrdila stališče go-riških sodnikov, ki so pred nedavnim ponovno oprostili skupino dvanajstih oporečnikov glede vsebine propagandnih letakov, ki so jih novembra lani delili v Redipuglii. »Razsodba nam omogoča nadaljevanje naše kampanje s konstruktivnimi cilji in brez strahu pred kazenskimi posledicami«, je včeraj izjavil Renato Fiorelli v imenu goriškega Koordinacijskega odbora oporečnikov. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 3 kino Gorica ,-n0 CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22-^ »Indiana Jones - 1'ultima crociata«-Ford in S. Connery. VERDI 18.00-22.00 »Storie di ragazzi ragazze«. VITTORIA 17.30-22.00 »La calda sign°^ dietro la porta«. Prepovedan m*a pod 18. letom. Tržič k0 TEATRO COMUNALE - OBČIN3" GLEDALIŠČE Zaprto. Nova Gorica t0. SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Av cesta strahu«. DEŽURNA LEKARNA V GORlClte). D’Udine - Trg sv. Frančiška 4 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^-j. Al Redentore - Ul. Fratelli Rose tel. 410340. pogrebi ec Danes v Gorici ob 9.30 Aurelia po-na iz bolnišnice sv. Justa na 9la seviž kopališče, ob 11. uri Ermelinda <- g0ga vd. Boschin iz bolnišnice Janeza v v cerkev sv. Justa in na pokop pot-Štandrežu, ob 13.15 Nadia vi Toso iz splošne bolnišnice , RomanS’ Ponedeljkov tržaški koncert največjega živečega violončelista NenadMjivi Mstislav Rostropovič Mstislav Rostropovič v Trstu (foto Križmančič) Trst nima pogoste sreče, da bi ga obiskali umetniki najvišjega ranga, zato pa je že samo ime Mstislava Rostropoviča, nesporno največjega živečega violončelista, zadostovalo, da se je prostorno in slavnostno okrašeno Verdijevo gledališče po dolgem času spet skoraj do kraja napolnilo za dobrodelni koncert, ki ga je tržaškim ljubiteljem glasbe ponudila CpL (Concessionaria di pubblicita) pod pokroviteljstvom deželne uprave s sponsorizacijo Hranilnice in posojilnice in deželne finančne družbe Friulie. Z Rostropovičem je nastopil komorni orkester »Paul Kuentz« iz Pariza pod taktirko svojega ustanovitelja Kuent-za. Na sporedu so bili Mozartova Simfonija v C-duru »Jupiter« K 551, Schumannov Koncert v A-duru op. 129 za violončelo in orkester ter Hay-dnov Koncert v C-duru za violončelo in orkester. Osrednja osebnost koncerta je bil razumljivo virtuoz Rostropovič in užitek, ki ga je s svojim mojstrskim muziciranjem nudil občinstvu, je bil prvovrsten. Čeprav v orkestru morda ni imel najbolje razpoloženega soizvajalca, a zato seveda še vedno na visoki ravni, je Rostropovič zlasti v Haydnovem baročnem koncertu, ki sodi v njegovem repertoarju med najbolj priljubljene skladbe v zadnjih dvajsetih letih, izpričal malodane neverjetno suverenost v obvladanju glasbila in zraščenosti z njim, ki se odraža v skrajni lahkotnosti muziciranja v enem samem neprekinjenem interpretativnem loku z virtuozno tehniko prstov, intonančno preciznostjo v vseh legah in vseskozi čistem dotiku loka s strunami, ki mu pojejo z močno vsebinsko emotivnostjo. Briljan-tnejše in stilno čistejše izvedbe si skratka ni mogoče predstavljati in moč njegove umetniške osebnosti je kar potegnila za seboj tudi orkester, ki je muziciral bolj doživeto kot na primer v Schumannovem Koncertu, v katerem pa je tudi sicer odmerjena violončelu vodilna vloga, orkestru pa bolj spremljevalna. A tudi pri Schumannu je prišla do polne veljave intenzivna romantična spevnost godala v Rostropovičevih rokah, ob kateri se poslušalec komaj zave virtuozističnih fines, s katerimi mojster gradi in oblikuje svoje interpretacije. In če je bil potreben še kak dokaz violončelistove muzikalne absolutnosti, potem ga je v zvrhani meri dodal s poklonom še dveh Bachovih skladb, Sarabande v d-molu in Bouree v C-duru, ki ju je podal z globoko duhovno poglobljenostjo in meditativno predanostjo. V uvodu je orkester pod vodstvom Paula Ku-entzeja izvedel Mozartovo Simfonijo v C-duru K 551 »Jupiter«, skladbo preproste pa vendar veličastne tonalnosti, ki sprošča izjemno arhitekturno monumentalnost v dosledni izrazni čistosti skozi vse štiri stavke Allegro vivo, Andante can-tabile, Minuetto in Allegro molto s končnim fu-gatom. Orkester je skladbo pod rutiniranim dirigentovim vodstvom podal z lepo zvočno plemenitostjo tako godal kot pihal in trobil, a je izvedba vendarle zapustila občutek nekakšne zadržane veličastnosti in zastrte barvitosti. Aplavzi, velikemu mojstru Rostropoviču predvsem, se kar niso hoteli poleči in ob za take mojstre kar neobičajni radodarnosti, se je Rostropovič predstavil tudi kot človek preproste humanosti in simpatične živahnosti, mimogrede pa tudi odločnosti, ko je z ostro gesto nagnal fotografe iz stranske lože, ki so očitno motili njegovo zbranost. JOŽE KOREN Po široki razpravi pripravili ustrezni predlog V Ilirski Bistrici skrb za kulturno dediščino Na seji upravnega odbora vrsta aktualnih vprašanj Društvo slovenskih pisateljev o bližnjih volitvah v Sloveniji V Ilirski Bistrici so po široki razpravi in sodelovanju z novogoriškim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravili predlog odloka o Uglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti Oa njihovem območju. Akt bodo kma-obravnavali-tudi delegati občinske 'n kulturne skupnosti. Najpomembnejše posledice bo imel odlok prav gotovo za območje krajinskega parka Snežnik, ki med drugim vključuje tudi naravna rezervata Snež-nik-Zdrocle in Zatrep ter več edin- Še »Robe de omini« Robe de omini, drama nemškega dramatika F. X. Kroetza, ki jo /e v režiji Maria Uršiča postavila zadruga La Collina, je doživela v Trstu topel sprejem občinstva. Zato bodo delo, v katerem nastopata Miranda Caharija in Clau-dio Misculin, ponovili še danes, iatri, 20., in 21. t. m., ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri v gledališču v Ul. Fabbri 2. stvenih naravnih, arheoloških in umetnostno-zgodovinskih spomenikov. Več skrbi kot naravni spomeniki pa Bistričanom povzročajo kulturne in zgodovinske znamenitosti, ki zaradi pomanjkanja denarja v glavnem nezadržno propadajo. To velja tako za staro jedro Bistrice kot za naselje Prem s cerkvijo sv. Helene in dokaj dobro ohranjenim gradom. Njegova obnova se je ustavila nekje na sredi in zato zanj Občinarji že nekaj časa zaman iščejo dobrega (in predvsem dovolj bogatega) gospodarja. Odlok bo vsaj na papirju vzpostavil strog in podroben varstveni režim. Vendar se zdi, da ga bo težko uresničiti brez rednega in doslednega nadzora, pa tudi brez večje in bolj množične naravovarstvene in splošne kulturne osveščenosti prebivalcev. Ne nazadnje pa naj bi obravnava tega akta spodbudila tudi pripravljanje krajinskih zasnov za snežniško območje, ki naj bi končno enkrat za vselej končale prepire okrog usode in razvojne prihodnosti tega priljubljenega izletišča in rekracijskega območja. JANEZ ODAR Pretekli teden je bila na sedežu v Ljubljani seja upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev. Ob precej natrpanem dnevnem redu je odbornikom uspelo rešiti ali se poglobljeno pogovoriti o marsikaterem kočljivem vprašanju. Velik del pogovora je zajela diskusija, ali naj se Društvo slovenskih pisateljev predstavi na bodočih volitvah (spomladi 1990) kot samostojna stranka ali ne. Zaenkrat so se slovenski pisatelji odločili, da ostane njihova organizacija nad dogajanjem, da ohrani svojo moralno moč in dostojanstvo, saj je s tema dvema vrednotama v zadnjih letih pokazala, da je lahko uspešen katalizator zapletenih in delikatnih sprememb v družbeno-političnem kontekstu današnje slovenske in jugoslovanske družbe. Nato je stekel pogovor, kako naj se slovenski pisatelji ravnajo po 1. januarju 1990, ko bodo ukinjene interesne skupnosti (torej tudi kulturna skupnost). Društvo slovenskih pisateljev ni zavzelo stališča, vendar je sklenilo aktivno sodelovati na sestankih na naj višjih ravneh, kjer se bo odločalo o organiziranju slovenske kulture v spremenjenih (novih) razmerah. Upravni odbor DSP je soglasno sprejel in potrdil ustanovitev podružnice na Primorskem ter potrdil naziv Združenja književnikov Primorske ter posebni položaj združenja, ki zaradi specifičnih razmer na Primorskem (na obeh_ straneh meje) vključuje tudi književnike, ki še niso člani DSP. Predsednik Združenja oz. podružnice je po statutu DSP tudi član upavnega odbora Društva slovenskih pisateljev. Upravni odbor DSP je soglasno sprejel in podprl zamisel Franceta Pibernika za odkritje plošče pesniku Francetu Balantiču, z željo, da bi podobna priznanja bili deležni tudi drugi »odpisani« slovenski književniki. Komisija za sprejem novih članov je med drugim dala povoljno mnenje za tržaškega pisatelja Rafka Dolharja in ga je upravni odbor sprejel v Društvo slovenskih pisateljev. Od vrste drobnejših vprašanj, o katerih je tekla razprava, je upravni odbor DSP bil mnenja, da bi založbe nove izdaje slovenskih pisateljev predstavile najprej na sedežu DSP, po en izvod vsakega dela pa naj bi postal dolžnosten, tako kot za knjižnice, (ris) Slovo od Danila Kisa avtorja Enciklopedije mrtvih V Beogradu se bodo danes poslovili od Danila Kiša, velikega srbskega pisatelja, ki je v nedeljo v 54. letu starosti preminil v Parizu po dolgi neozdravljivi bolezni. V jugoslovansko glavno mesto so ga prepeljali na njegovo izrecno željo, saj je bil zadnja leta razpet med Parizom, kjer je pisal svoje poslednje stvaritve, in Beogradom, kjer je leta 1962 izšel njegov prvi roman Mansarda. Kiš je bil eden najpomembnejših jugoslovanskih književnikov druge polovice dvajsetega stoletja. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike, z zbirko novel Enciklopedija mrtvih (1983), ki je postala prava uspešnica, pa si je pridobil mednarodni sloves. Mnogi literarni kritiki in izvedenci so ga postavljali ob Nabokova in Borgesa, nekateri so celo napovedovali, da bo v devetdesetih letih posegel po Nobelovi nagradi. Bila so to kar se da laskava priznanja za nekdanjega fantiča, ki se je moral med drugo svetovno vojno zateči iz rodne Subotice v izgnanstvo na Madžarsko, da se je izognil nacistični protiju-dovski gonji, katere žrtev so bili tudi njegovi starši. Po vojni je živel v Vojvodini in v Beogradu, predaval pa je tudi na številnih evropskih univerzah. Prvo priznanje je požel leta 1972 z romanom Peščena ura (prejel je Ninovo nagrado), njegovo najboljše delo pa je menda prav knjiga novel Grobnica za Borisa Davidoviča, ki je izzvala val negodovanj in tudi obtožbo, da gre za plagiat. Kiš je svojim nasprotnikom odgovoril po svoje - s polemično knjigo Ura anatomije. Ponedeljek, 2. oktobra Ob šestih let z aerodroma v Ronkah, ob 7.00 j?ristanek v Budimpešti, ob 10.00 v Pragi. Hvala °9u, Evropa končno spet dobiva svoj pravi ob-Na letališču me čaka asistent, ki ne skriva, NJUb vljudnosti, da mu ta corvee - namreč spre-J rnati tuje goste - ni prav všeč. Da ga malo potolažim, se zanimam za njegovo raziskovalno el°. Tako na potu do Prage zvem marsikaj o Zv°iu prometa na Češkem v zadnjih dveh de-c l etjih. Namestijo me v domu za inozemske do-t®nte, ki je dva koraka od Vaclavskih namesti, jQrei v samem srcu mesta, v prijetni palači, ki so na novo preuredili. Svojemu spremljevalcu aa^ein' kaj bi rad v arhivih videl, in ga prosim, loč- na fakulteti poizve, kje naj se javim. Ko se ki 1Va. grem najprej v gledališče Na Zabradli, w,r ie zaposlen kot dramaturg Karel Steiger-ke Njegov naslov sem dobil od Liehma, češ-Zii s eipfgrantskega intelektualca, ki živi v Parili • eigerwald je sicer človek srednjih let, a Pravr Radostnega ima na sebi in je takoj prida m* en P°magati. Liehm se ni motil, ko je dejal, T k P°Rja k najboljšemu človeku, ci r aze se tudi, da je bil Steigerwald v Vileni-da arnor pa je prišel šele zadnji trenutek, tako p0 ® fam nisva srečala. Vsekakor je Vilenica da ^tn.f)en adut v tem navezovanju stikov, zgle-katera *e v češkem prostoru že postala pojem, o pov em m treba posebej razlagati. Steigerwaldu 2hal *?.' ^a kf v tednu, ko bom v Pragi, rad spo-ipe j kaj je novega v češkem gledališču. In on predsta f)ovat3f' nal že zvečer pridem k njim na *>raqi0cm P0 slerav*f° z denarjem UNESCA) in vrnili stari čatp ,ne samo baročnim in neoklasičnim pala-ja. NjVhnveč tudi celi vrsti lepotic začetka stolet->h cvetr^h zlatih štukatur, pastelnih barv, fresk ncnih motivov preprosto ni mogoče pre- Praški dnevnik Jože Pirjevec zreti. Kako so bili optimistični, kako so verjeli v svoje vrednote njihovi meščanski graditelji! Na Vltavi je pod večer vse belo od galebov, ki se zbirajo v jate in pripravljajo spat. Gledališče Na Zabradli je v stari hiši, ki me očara s šarmom svojih stoletij, čeprav so njeni prostori tesni in skromni. Igrajo pantomimo Nos, zabavno metaforo o dobrem in zlem, o neskončni igri človeških clownov. Ladislav Fialka, vodja skupine, je liričen, zabaven in nekoliko akademski. Mlajši sodelavci so bolj nepredvidljivi in razigrani. Publika je navdušena. Torek, 3. oktobra Z univerze so mi sporočili, da so papirji, za katere se zanimam, v arhivu zunanjega ministrstva. Naj grem v palačo Černin in se tam predstavim z njihovim spremnim pismom. Grem na vse zgodaj brez prave vere, a vendar s kancem upanja, saj sem jim predmet svoje raziskave že pred meseci sporočil. Palača Černin je nedaleč od Hradčanov - impozanten, v renesančnem slogu grajen dvor s plemenitim pročeljem. Vstopim in se znajdem v veliki vhodni veži, od koder dve stopnišči vodita v zgornja nadstropja. Med njima vojak, ki kontrolira prepustnice, na desni vratarjeva loža. Grem k vratarju in mu povem, da bi rad šel v arhiv. Reče mi, naj telefoniram na to in to številko. Telefon je ob vhodnih vratih. Telefoniram in oglasi se uslužbenec, ki mi v polomljeni nemščini pove, da se moram javiti pri direktorici arhiva dr. Korihovi. Ta pa pride šele ob desetih. V redu, storil bom tako, toda, ali ne bi bilo mogoče, da že njemu prej povem, kaj hočem? Ne, to bi bilo preveč osebno. Prav, izrabil bom čas za sprehod po Petrin-skem parku, ki se dviga nad Hradčani. Zakoračim po lepih gosposkih ulicah in se veselim praškega baroka. Nato zavijem v hrib proti as- tronomskemu observatoriju skozi sadovnjak. Neko dekle pobira zrela jabolka, ki leže v travi. Ko me zagleda, ji je nerodno in me po rusko vpraša, ali je dovoljeno. Zakaj pa ne? »V Sovjetski zvezi namreč ni«, hiti pojasnjevati. Podatek o življenju v sovjetskem paradižu, za katerega nisem vedel. Ko se vrnem v zunanje ministrstvo, telefoniram dr. Korihovi. Komaj rečem nekaj besed, spusti telefonsko slušalko na vilice, kot da bi jo pičila kača. Še enkrat zavrtim številko - telefon zvoni in zvoni, a nihče se ne javi. Grem k vratarju in mu rečem, da želim govoriti z dr. Korihovo. Po nekaj poskusih jo končno prikliče in spet jo imam na telefonu. Povem ji, za kaj gre: Naj počakam, odgovarja, prišla bo v vežo. Grem na nasprotno stran, kjer so fotelji in se v enega zasidram. Čakam. Na koncu se pojavi mlajši moški, ki me suho vpraša, kaj hočem. V istem tonu mu odgovarjam, da pišem zgodovino Jugoslavije in da me zanima korespondenca med jugoslovanskimi politiki iz dvajsetih in tridesetih let in Čehi. Moja zahteva ga zabava, kot da bi si želel luno. To ni mogoče kar tako, treba je vložiti prošnjo, preden jo odobrijo, če jo, mine precej časa. Protestiram, da sem na fakulteto že pred meseci sporočil temo svoje raziskave in jo v septembru še enkrat pismeno predstavil. S fakultete niso dobili nobenih informacij. Pa naj prinese formular, da vložim prošnjo; če treba, sem se pripravljen pred koncem leta tudi vrniti. Gre po formular, še prej pa me vpraša, v katerem jeziku sem govoril z dr. Korihovo. Po nemško in prav dobro sva se razumela, a vtis sem imel, da se me je ustrašila. Ko se vrne, je dosti bolj vljuden. Opraviči se mi in nekaj onegavi, da me je dr. Korihova zamenjala za raziskovalca, ki že ima dovoljenje. Te besede preslišim in mu naredim kratko pridigo o pomenu mednarodnega sodelovanja, ki naj ne bo samo deklarativnega značaja. Povem tudi, da bom o vsem poročal svojemu rektorju. Ločiva se skoraj prisrčno - pri njih je pač takšen red. Z delom torej ne bo nič: šel se bom turista, konec koncev je Praga vredna petih, šestih dni. Ob dveh pride dr. Pelikan. Pri tridesetih je in nad mojo avanturo v arhivu sploh ni začuden. Pri njih je pač tak red. Pelikan poučuje zgodovino socialističnih dežel in kar dobro govori rusko (vsekakor bolje od mene). Sledi tudi razmeram v Jugoslaviji in mi obljublja, da bo pripravil bibliografijo tega, kar je na to temo izšlo v zadnjih letih na Češkem. Pri njih ni nikogar, ki bi se z Jugoslavijo specifično ukvarjal. Zadnji je bil profesor, ki so ga leta 1968 odžagali in ga poslali delat v fabriko. Uboga Karlova univerza - prva univerza v srednji Evropi, eno od evropskih intelektualnih žarišč. S kriminalno lahkotnostjo so jo oblastniki po letu 1968 oropali najboljših moči, ne da bi se zavedali, kakšno rano zadajajo celemu narodu. Ali bodo kdaj poklicani na odgovor? A tudi če bodo, narejene škode ni mogoče popraviti. Zvečer grem v Realističkč divadlo, kjer mi je Steigerwald priskrbel karto. Gledališče je precej daleč od centra in, da ne bom iskal, vzamem taksi. Seveda desetminutno vožnjo preplačam, a obenem tudi izrabim priliko, da zamenjam nekaj denarja. Uradni kurz je 100 DM — 500 kron. Taksist mi za isto vsoto da 2100 kron (in če bi se pogajal, bi dobil še kaj več). Taksisti so imeniten pokazatelj razmer. Kadar zaračunajo, kolikor hočejo in se bavijo z menjavo denarja, je gotovo, da je država na psu. Realističke divadlo. Na sporedu je komedija z naslovom Figaro, ki jo je pripravil in postavil na oder režiser Križ. Gre za collage iz Beaumarchai-sa in Oedona von Horvatha, v kateri se dogajanje iz lahkotnosti Matičkovega veselega dne prevesi v tesnobo Figarojeve razporoke. Seveda brez političnih poant ne gre, čeprav jih lahko le mestoma ujamem: problem revolucije, njenega udejanjanja in utapljanja v sivino vsakdana, Fi-garovega bega in povratka domov. Bolj od igre same me zanima pozneje diskusija v obrekovalnici. Sedimo pri kozarcu vina, igralci, nekateri še v maski, odhajajo in prihajajo, in s Steigerwaldom, njegovo lepo ženo (Madžar-ko), s Križem in direktorjem gledališča govorimo dolgo v noč o gledališču, o literaturi, o Češki, o nas. (Se nadaljuje) Danes glavnina prvih tekem 2. kola v evropskih nogometnih pokalih V ospredju pozornosti Milan ■ Real Madrid Dvoboj kandidatov za SP A. Karpov in Timman finalista Pokal pokalnih prvakov Sampdoria neverjetno iztržila izenačenje Borussia - Sampdoria 1:1 (0:0) STRELCA: Wegmann (B) v 63', Mancini v 89'. BORUSSIA: Beer, Schulz, Kutowski, Kroth, Helmer, Mcleod, Lusch, Zorc, Driller, Moeller, Mili (v 46' Wegmann). SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Car-boni, Pari, Vierchowod, Pellegrini, Victor (v 73' Lombardo), Katanec, Vialli, Mancini, Dossena (v 77' Salsano). SODNIK: Spirin (SZ). KOTI: 12:2 za Bo-russio. OPOMIN: Mannini, Carboni, Mancini. GLEDALCEV: 50 tisoč. DORTMUND — Boškovova Sampodo-ria je z veliko dozo sreče (vendar kaj sreča ne pomaga tistemu, ki si jo zasluži?) izenačila v Dortmundu na prvi tekmi osmine finala pokala pokalnih zmagovalcev ter lahko gleda na povratno tekmo z veliko dozo optimizma, saj ji sedaj zadostuje že izenačen izid z 0:0 za napredovanje. Vendar pa današnja tekma nikakor ni bila lahka za Viallija in tovariše. Emblematično je namreč dejstvo, da je Boškov ob koncu tekme svojim igralcem naravnost odšteval minute, ki so manjkale do zaključka sinočnje muke. In bili smo pri izidu 1:0 za domačine... Sicer pa se je odločilni dogodek srečanja pripetil le minuto pred iztekom srečanja, ko je po napačnem posredovanju nemških branilcev žoga nepričakovano in nenadejano prispela do odličnega Mancinija, ki je hladnokrvno premagal sicer solidnega vratarja Beera. Skozi celotno tekmo so imeli domačini teritorialno premoč, vendar pa so tokrat dokazali, da je naziv "nogometnih kovačev" dokaj primeren za enajsterico iz Dortmunda. Tehnika večina nogometašev Borussie je namreč zelo povprečna, pa tudi veliko so grešili. Atletsko pa so bili izredno pripravljeni in prav temu se morajo zahvaliti, da lahko še upajo v napredovanje. POKAL PRVAKOV Osmina finala 1.tekma ž.tekma Malmoe (Šve.) - Malines (Bel.) danes 1.11. Marseille (Fr.) - Aek Atene (Gr.) danes 1.11. Spada Praga (ČSSR) - Sredets (Bol.) danes 1.11. Milan (It.) - Real Madrid (Šp.) danes 1.11. Dnjeper (SZ) - Ti rol Innsbruck (Av.) danes 1.11. Bayern (ZRN) - Nentori 17 (Alb.) danes 1.11. Steaua Bukar. (Rom.) - Eindhoven (Niz.) danes 1.11. Honved (Madž.) - Benfica (Pod.) danes 1.11. POKAL POKAL ZMAGOVALCEV Osmina finala 1. tekma 2. tekma Anderlecht (Bel.) - Barcellona (Šp.) danes 1.11. Groningen (Niz.) - Partizan BG (Jug.) danes 1.11. Admira (Av.) - Ferencvaros (Madž.) danes 1.11. Borussia Dod. (ZRN) - Sampdoria (It.) 1:1 1.11. Monaco (FrA - Dinamo Berlin (NDR) 0:0 1.11. Valladolid (Šp.) - Djurgarden (Šve.) danes 1.11. Panathinaikos (Gr.) - Dinamo (Rom.) danes 1.11: Torpedo Mosk. (SZ) - Grasshopers (Švi.) danes 1.11. RIM — »Razpolovljeno predstavništvo« v evropskih nogometnih pokalih bo danes merilo moči v zadnjem jesenskem kolu pred zimovanjem (le v pokalu UEFA bodo kot ponavadi igrali tudi decembra). Od današnjih tridesetih dvobojev je težko vnaprej napovedati favorita, mogoče le tekma med munchenškim Bayernom in Nentorijem iz Tirane ima že znanega zmagovalca. Prvo kolo je zdesetkalo vrste »Pepelk« in obveljal je zakon močnejšega. Vseeno so mnoge znane enajsterice že izpadle, med temi Inter, Goteborg in Ajax. Ekipe iz Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Belgije, Francije in Avstrije so vse brez izjeme premostile prvo oviro, s scene pa je iziginilo kar enajst držav: Poljska (štiri izločene ekipe), Danska, Turčija, Irska, Norveška, Severna Irska, Islandija, Ciper, Luksemburg in Mlata (tr), VVales (ena). Italijanske ekipe so po poti že izgibile dva od sedmih predstavnikov in jih danes čakajo nasprotniki različne jakosti. Osrednja tekma bo prav gotovo na stadionu San Siro, kjer se bosta pomerila lanska polfinalista Milan in Real Madrid. Neracionalno izdelan sistem žrebanja (brez nosilcev skupin) je postavil drugo pred drugo dve od najmočnejših ekip v pokalu prvakov in v obeh taborih močno obžalujejo, da je do tega srečanja prišlo že v 2. kolu, saj bo eno društvo tako prikrajšano za bajne zaslužke, ekipa pa bo ostala brez enega od glavnih ciljev sezone. Lani je Milan dosegel zgodovinsko zmago s 5:0, kar je verjetno neponovljiv uspeh. Milančani zdaj niso v pravi formi in jih pesti cel kup poškodb. Drevi se igra v povsem spremenjenih okoliščinah, tudi in predvsem zato, ker je to šele prva tekma in Milan nima za sabo prednosti gola, doseženega na stadionu POKAL UEFA šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Bruges (Bel.) - Rapid Dunaj (Av.) danes 1.11. Fiorentina (11.) - Sochaux (Fr.) danes 1.11. Sion (Švi.) - Karl Marx Stadt (NDR) jutri 1.11. Koln (ZRN) - Spartak Moskva (SZ) danes 1.11. Zaragoza (Šp.) - Hamburg (ZRN) danes 31.10. Pariš SG (Fr.) - Juventus (It.) danes 1.11. Crvena zvezda (Jug.) - Žalgiris (SZ) danes 1.11. Hibernian (Škot.) - Liege (Bel.) danes 31.10. Antverpen (Bel.) - Dundee Un. (Škotska) 4:0 31.10. Dinamo Kiev (SZ) - Banik Ostrava (CSSR) danes 1.11. Rovaniemi (Fin.) - Auxerre (Fr.) danes 31.10. VVerder Bremden (ZRN) - Austria (Av.) danes 31.10. Zenit Leningrad (SZ) - Stuttgard (ZRN) danes i.11. VVettingen (Švi.) - Napoli (It.) danes 1.11. Porto (Pod.) - Valencia (Šp.) danes 1.11. Wien (Av.) - Olympiakos (Gr.) 2:2 2.11. • četrtina finala bo 7. in 21. marca; polfinale 4. in 18. aprila. Bernabeu v Madridu. Zato bi bili v Milanovem taboru že zelo zadovoljni, če bi Reala premagali z 1:0. Ostalim ekipam s Polotoka bi moralo biti lažje. Napoli v Švici res ne bi smel naleteti na enakovrednega nasprotnika, morebiten spodrsljaj pa bi lahko še vedno nadoknadili čez petnajst dni v Neaplju. Wettingen je sicer baje zelo neugodna ekipa, ki predvaja oster nogomet. Fiorentina bo na nevtralnem igrišču v Perugii (zaradi obnovitvenih del na stadionu v Firencah) ^gostila francoski Sochaux, ki ga trenira Jugoslovan Takač. Čeprav je Giorgi-jevo moštvo v krizi, Baggio pa še pod vplivom kritik zaradi slabega nastopa z azzurri, bi moralo le doseči uvrstitev v osmino finala. Juventus pa bo drevi nastopil v Parizu proti Saint Ger-mainu, za katerega pravijo, da v prvenstvu igra zelo slabo, toda tudi v Turinu s svojo ekipo niso kaj prida zadovoljni. Za Francoze, ki jih trenira Jugoslovan Tomislav Ivic (v ekipi pa igrata modra Susič in Vujovič), je pokal priložnost za oddolžitev, zato je Juventusov predsednik Boniperti pred tekmo zelo zaskrbljen. Veliko vprašanje je, ali bo Jugoslavija po 2. kolu sploh še ohranila kakega svojega predstavnika. Partizan (pokal pokalnih zmagovalcev) bo gostoval na Nizozemskem proti nevarnemu Groningenu, Crvena zvezda pa bo v Beogradu merila moči s sovjetksim Žalgirisom. Nasprotnika jugoslovanskih ekip nista zelo znana, toda izhajata iz držav s priznano nogometno šolo. TV SPORED Milan - Real (Raiuno ob 20.30); Fiorentina - Sochaux (Raidue ob 17.00); Pariš SG - Juventuds (Raitre ob 19.15); Wettingen - Napoli (Italia 1 ob 20.30). LONDON — Bivši svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov in nizozemski velemojster Jan Timman sta finalista dvoboja kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka Garrija Kasparova. Srečala se bosta maja prihodnjega leta, zmagovalec pa bo naposled naskakoval Kasparovov svetovni "prestol". Včeraj je torej bil v Londonu razburljiv dan, saj sta se obe odločujoči in zadnji partiji dvoboja zaključili z odločitvijo. Vendar če pa je Timmanova zmaga povsem zaslužena, saj je bil skozi celotni dvoboj boljši od sicer nadvse presenetljivega Jonatana Speelmana, ki ni še pred kakim letom pomenil ničesar v svetovni šahovski hierarhiji, pa je zmaga bivšega prvaka nezaslužena. V celotnem meču je bil namreč slabši nasprotnik od odličnega rojaka Artura Jusupova, v treh tekmah pa je bil celo izgubljen. Včeraj pa je prvič zaigral resnično dobro. Imel je namreč bele figure in takoj jurišal na nasprotnikovega kralja. Nato je celo žrtvoval figuro, katero je moral nato pred matnimi grožnjami Ju-supov vrniti, vendar pa je kmalu Karpov tudi realiziral svojo prednost in osvojil partijo in zmago v dvoboju s 4,5:3,5. Timman pa je s črnimi figurami izkoristil izredno bledo igro Speelmana, ki se je očitno nasprotnika zbal, kar ga je seveda drago stalo. Dokaj hitro je izenačil pozicijo ter nekaj potez kasneje strl sicer genialnega šahista. Timman je tako osvojil partijo in zmago v dvoboju z identičnim izidom, kot Karpov: s 4,5:3,5. Poraza Stefanela in S. Benedetta LIVORNO, BOLOGNA — V petem kolu italijanskega košarkarskega pokala je sinoči v Livorno domača ekipa Gares-sio 2000 premagala tržaški Stefanel 5 100:94 (54:60), v Bologni pa je domači Knorr premagal goriški San Benedetto s 98:89 (41:50). Obe ekipi se nahajata na dnu lestvice svoje skupine z dvema oz. z nič točkami. Zmaga IMT nad Jugoplastiko BEOGRAD — V anticipiranem srečanju tretjega kola prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči v Beogradu domači IMT tesno premagal splitsko Jugoplastiko s 81:80 (37:38). To je vsekakor presenečenje, saj so Spličani prvi favoriti prvenstva. Na mednarodnem tekmovanju v Fonzasu Zahtevno za rolkarje Grmade Hobles V nedeljo so se rolkarji Grmade Hobles udeležili mednarodnega tekmovanja v Fonzasu. Tekma se je odvijala v zelo vzpenjajočo reber iz Felter do prelaza Croce Daune. Grmada-Hobles se je udeležila tekmovanja v okrnjeni postavi, namreč samo s tremi atleti. Tem sta se pridružila dva jugoslovanska rolkarja in sicer Niko Svol-šak iz Škofje Loke ter Franc Kavka iz Domžal. Tekmovanja se je udeležilo 255 tekmovalcev, med katerimi so bili tudi svetovno znani nordijski smučarji kot mitični Sittonen, De Zolt, Polvara, Puglie, Dal Sasso in mnogi drugi. Naši atleti so bili prisotni v kategorijah cicibanov in pionirjev. Mlajša cicibana Umek in Pipan sta morala na tem tekmovanju zaradi mednarodnega pravilnika prestopiti v višjo kategorijo cicibanov. V isti kategoriji je tekmoval tudi Erik lori, ki se je uvrstil na 7. mesto, Umek in Pipan pa na 12. oziroma 15. mesto. V kategoriji pionirjev sta se Svolšak in Kavka uvrstila na 15. oziroma 18. mesto. CICIBANI 1. Flavio Vaccaretti 14'06"01 (GS Bassano), 7. Erik lori 16'49'00, 12. Jan Umek 19'25"03, 15. Vasilij Pipan 20'51'00 (vsi Grmada-Hobles). PIONIRJI 1. Maurilio De Zolt 38'34"03 (Vigili fuoco Belluno), 15.. Niko Svolšak 51'16"08, 18. Franc Kavka 54'57' 02. (Ervin lori) Trofeja Aldo Picciulin Začetek kvalifikacij V soboto, 21., in nedeljo, 22. t. m., bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici namiznoteniško tekmovanje za trofejo "Aldo Picciulin". Tekmovanje, ki ga prireja goriško športno društvo Azzurra, bo letos že 9. zapovrstjo in je prva preizkušnja kvalifikacijskega dela državnega mladinskega prvenstva in tretje kategorije. Tekmovanja se bo udeležilo okrog 150 tekmovalcev iz naše dežele ter tuji igralci in igralke, ki nastopajo za deželna društva. V soboto se bodo dvoboji pričeli ob 15. uri, ko bodo nastopili posamezno dečki, naraščajniki in mladinci v ženski in moški konkurenci. Ob 16.30 bodo na sporedu srečanja ženskih in moških mladinskih dvojic. V nedeljo ob 9. uri se bodo med seboj pomerile tretjekategornice in tretjekate-gorniki, ob 11. uri bo tekmovanje v dvojicah v moški in ženski absolutni konkurenci in ob 12. uri tekmovanje v absolutni konkurenci mešanih dvojic. Ob 15. uri bodo memorial zaključila tekmovanja v ženski in moški absolutni konkurenci. (mč) obvestila - obvestila ZSŠDI vabi vsa športna društva s Tržaškega na sestanek o športni rekreaciji, ki bo jutri, 19. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ Oiympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo. SK BRDINA sporoča, da bo tradicionalno zimova-nje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26.12. do 2.1.1990. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine - Pro-seška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Glede na omejeno število mest, prosimo zainteresirane, da se čimprej prijavijo. Nadalje sporoča, da bo rekreacijsko-predsmučarska telovadba ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle v torkih in petkih od 21.00 do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. SPDT prireja v nedeljo, 29. t. m., zanimiv naravoslovni izlet v Marano Lagunare. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) do vključno petka. Vpisati se je treba osebno, cena izleta pa je 40 tisoč lir, ki vključuje prevoz z avtobusom, vožnjo z ladjo po laguni in kosilo. Vabljeni! PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da tudi 24. t. m., iz tehničnih razlogov, odpade plavalni tečaj v Hotelu Maestoso v Lipici. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v koči Pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije. Dnevni red: drugo zamejsko balinarsko prvenstvo za dvojice. Po tretjem kolu ženskega namiznoteniškega državnega prvenstva Kras mora sedaj nadoknaditi zamujeno Presenetljiva Tanja Ravbar med igro V tretjem kolu ženskega namiznoteniškega prvenstva za ekipni državni naslov se na lestvici že grupirajo ekipe, ki se bodo v play offu potegovale za državni naslov in druge manj srečne, ki se bodo poskušale izogniti izpadu iz A lige. V prvo skupino spadajo Barcellona, Vittoria in Verona, v pla-youtovski skupini pa se nahajajo Enigma, Kras in Ora Auer Platter. Čeprav je še preuranjeno govoriti o takšnih predpostavkah pred koncem prvega dela prvenstva, si pri Krasu ne zatiskajo oči pred dano realnostjo in bodo poskušali nekaj sedaj zamujenega popraviti v povratnem delu prvenstva. Kot smo že poročali, so Krasova dekleta izgubila v soboto na domačih tleh z Enigmo iz Messine. Tesen poraz z izidom 4:5 je bil naraven davek neizkušenosti pomlajene Krasove ekipe. V naslednjem kolu (4. 11. ob 10. uri) se bodo krasovke srečale v Zgoniku z bocenskim Ora Auer Platter. IZIDI 3. KOLA A SKUPINA: Surgelati Arena Verona - Barcellona P.G. 3:5, ŠK Kras -Enigma Messina 4:5, Ora Auer Platter - Vittoria Ragusa 3:5. LESTVICA A SKUPINE: Barcellona P.G., Vittoria Ragusa 6, Surgelati Arena Verona 4, Enigma Messina 2, ŠK Kras, Ora Auer Platter 0 točk. B SKUPINA: Comafer Coccaglio -Libertas Genova 5:3, TT Citta della Calza - TT A 4 Verzuolo 5:1, TT Gar- den Hotel Terni - Ouattro Mori Cagli-ari 0:5. LESTVICA B SKUPINE: Comafer Coccaglio 6, Libertas Genova, Ouattro Mori Cagliari, TT Citta della Calza 4, TT A 4 Verzuolo, TT Garden Hotel Terni 0 točk. ŽENSKA B LIGA Z gladkim 5:0 so odpravile krasovke ekipo Fincantierija v postavi Della Barca, Alessia Piani in Cristina Buttel-li. Gostje so v Zgoniku igrale precej medlo in nezbrano, treba pa je reči, da so tudi krasovke igrale mnogo bolje in pokazale dosti več, kot na izgubljenem srečanju s Karneidom. To velja še zlasti za Martino Ravbar, ki ji še manjka iniciativne napadalnosti, kar se je zlasti pokazalo v njenem srečanju proti Della Barcovi, s katero sta odigrali tri sete. Biserka Simoneta je zelo prepričljivo premagala Pianijevo v prvem setu (21:9), v drugem pa si je nasprotnica revanžirala in tretji set je bil pravo napeto pričakovanje, v katerem je Pianijeva vodila do dvajsete točke. Krasovka ga je končno obrnila v svojo korist (23:21). V tej tekmi je priskočila na pomoč Sonja Milič, ki je brez težav osvojila dve točki, Simonetova prav tako dve in Martina Ravbar eno točko. KRAS - FINCANTIERI 5:0 S. Milič - Buttelli 2:0 (21:6, 21:5), Simoneta - Piani 2:1 (21:9, 17:21, 23:21), M. Ravbar - Della Barca 2:1 (19:21, 21:16, 21:19), Simoneta - Buttelli 2:0 (21:7, 21:10), S. Milič - Della Barca 2:0 (21:7, 21:11). OSTALI IZIDI 3. KOLA: Recoaro Agostini Bočen - Karneid 5:1, Azzurra Gorica je počivala. LESTVICA: Bor Farco Trst 6, Recoa-ro Agostini Bočen, Karneid 4, Azzurr Gorica, Kras Zgonik 2, Rencio Boceh' Fincantieri 0 točk (Azzurra Gorica, coaro Agostini Bočen, ŠK Kras s tekmo manj), (j.j.) V tretjem kolu ženskega maniznote niškega prvenstva B lige je Bor Fatc dosegel že tretjo zaporedno zmago 1 je tako ostal s polnim številom t°!-sam na vrhu lestvice. Mlade borovk letos res presenečajo, saj takega ra pleta ni pred začetkom prvenstva r-hče pričakoval. - Varovanke trenerja Marina Filip8’« so tokrat v Bocnu odpravile tamkajsW Recoaro kar s 5:0. Toda izid ustvafl lažno podobo o lahki zmagi »plavi ' kajti v resnici je bilo srečanje mn°9 bolj izenačeno, kot bi lahko sodili P rezultatu. Domačinke so se namreč ^ redno ostro upirale Tržačankam, r%. katerimi so tokrat presenetile Pr® vsem mlade igralke. Bersanova in ». segova sta namreč osvojili kar tn 1 -0 ke in sta obe premagali tudi najbo i 0 nasprotno igralko. Božičevi sta j8 a preostala le dva nastopa, da je z nJ^ Bor Farco spet odnesel od miz® izkupiček, (-boj-) MOŠKA C LIGA y, Pomlajena ekipa krasovcev Jez9-gostovanja v Esteju prinesla tretjo 0 površino zmago. Srečanje z e Rendetore so krasovci zaključili z j# dom 1:5, saj jo sestavljata dva f n$ši neizkušena igralca, ki so jima bili fg. fantje zlahka kos, kot pričajo tu°,vZel zultati. Edino točko je Krasu najboljši nasprotnikov igralec Ga jg, rin proti Marjanu Miliču, ki mu ^e-žal nasprotnikov obrambni nacm yna Krasovci si po tretjem kolu dem jp lestvici prvo mesto s CMM-J Fincantierijem. j;5 RENDETORE ; KRAS l2:2ll' Borsetto - Štoka 0:2 (16:21. g.2l), Mirandola - Mersi 0:2 (13:21'2i:l2l' Gambarin - Milič 2:0 (21:14' jjr Borsetto - Mersi 0:2 (6:21, , ,?vlir8rr barin - Štoka 0:2 (14:21, 19:21). 1 dola - Milič 1:2 (22:20, 19:21, lz: casSa IZIDI 3. KOLA: CMM Trst - {ica Rurale Villazzano 5:1, Azzurr^ etor - Alto Adige Bočen 4:5, K A9°S Este - Kras Zgonik 1:5, Recoaro tini Bočen - Fincantieri 0:5. _ ,anti®{* LESTVICA: CMM Trst, vi!'. Trst, Kras Zgonik 6, Cassa K AzZ r l lazzano 4, Alto Adige Bočen v (J. ra Gorica, Rendetore Este 0 t Na nedeljski regati »mat eh race« v Tržaškem zalivu Žensko odbojkarsko prvenstvo under 18 Uspeh Teloha v razredu meteor Slogašice zdaj pni favorit Tržaški zaliv je bil tudi v nedeljo Prizorišče dveh zanimivih jadralnih Prireditev. Odborniki in člani SVBG 80 priredili regati Alpe-Adria kermes-se in match race. Ti dve regati sta v bistvu nadaljevanje že dobro znanega jesenskega pokala. V nedeljo so tekmovale le posadke, ki so zasedle najvišja mesta na absolutni lestvici in lestvicah posameznih kategorij. Med selekcioniranimi je oila tudi najmanjša Čupina jadrnica, ki je na »Barcolani« v razredu meteor zasedla odlično 2. mesto. S to uvrstitvi0 si je Dario Bensi zagotovil nastop na match-race regati. To je regata v kateri tekmujeta le dve jadrnici za vsako kategorijo. V malem tekmovalnem polju zmaga posadka, ki prispe dvakrat prva na cilj. Posadko Teloha sia poleg Bensija, sestavljala še Branko Briščik in David Poljšak. V prvi preizkušnji so naši štartali odlično, vendar so zagrešili veliko na-Pako pri obratu prve boje. Ta napaka hm je bila usodna, saj zamujenega niso nadoknadili.V revanži pa so bili Jadralci JK Čupa bolj zbrani in so po dobrem štartu vodili celo regato in zmagali. Za določitev zmagovalca dvoboja je mia tako potrebna še tretja preizkušnja. Ta je bila najbolj napeta. Do polo- Dario Bensi vice tekmovanja je z minimalno prednostjo vodil Teloh, potem pa mu je le uspelo streti odpor zagrizenih tekmecev. Na cilj je prispel s 30 sekundami prednosti. To je res lepo priznanje za JK Čupa in Darija Bensi, ki s svojim malim, a hitrim Telohom že več let uspešno sodeluje na raznoraznih regatah. (D. P.) Jesenski pokal v Kopru Sabadin (Sirena) soliden osmi V tretji od štirih regat v seriji za Jesenski pokal, ki je bila v nedeljo v Koprskem zalivu, je v razredu optimist, ki je namenjen najmlajšim, nastopilo tudi sedem Sireninih tekmovalcev. Spet je bil med njimi najboljši nekoliko starejši in bolj izkušeni Ne-vio Sabadin, ki je po dveh preizkušnjah s šestimi in desetim mestom dosegel skupno uvrstitev na osmo mesto, v drugi preizkušnji pa je bil na prvi orci celo v vodstvu. Ostali Sirenini člani, ki so še začetniki, a naglo napredujejo, so dosegli sledeče uvrstive: 18. Alenka Pertot; 22. Andrej Močilnik; 28. Aleš Omari; 35. Katja Omari; 36. Danjel Leone; 37. Dario Košuta. Zanje je v bistvu predvsem pomembno, da so regato izpeljali do kraja. Nastopilo je 45 tekmovalcev, med katerimi so bili praktično vsi najboljši jugoslovanski jadralci te kategorije. Zadnji sklop regat bo v nedeljo v Kopru. BOR FRIULEXPORT - SLOGA KOIMPEX 0:3 (9:15, 8:15,12:15) BOR FIULEXPORT: Vidali, Sancin, Fučka, Grbec, Vitez, Gulič, Callegaris. SLOGA KOIMPEX: Lupine, Škerk, Marucelli, Fabrizi, Ciocchi, Žbogar, Starc, Spacal. V osrednji tekmi 2. kola in verjetno tudi celotnega prvenstva under 18 je na stadionu 1. maj Sloga zasluženo slavila v manj kot uri igre. Zmaga gostujoče ekipe je bila popolnoma zaslužena, saj je bila dosti boljša v serviranju in v sprejemanju servisa, medtem ko sta si bila nasprotnika v ostalih elementih bolj enakovredna. Sloga je v vseh treh setih visoko povedla že na začetku, v prvem 11:2, v drugem 9:2 in v tretjem 12:4, sledila je nato reakcija borovk, ki pa je bila prepozna, in ni mogla resneje ogroziti izkušenejših in bolje razpoloženih slo-gašic, ki so po tej zmagi potrdile vlogo favorita za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka.(Igor) BREG - PREVENIRE 3:0 (15:2, 15:4, 15:4) BREG: Canziani, Giorgi, Tatjana in Erika Žerjal, Pertot, Gaburro, Sancin, Seganti, Ota. Brežanke so brez težav osvojile lahko tekmo. Nasprotnice jim niso bile dorasle. Tekma je bila na tehnično precej nizki ravni. Kljub popolnoma pozitivnemu rezultatu, bi lahko Brežanke prikazale lepše akcije in boljše kombinacije.(Ota) OSTALA IZIDA 2. KOLA: OMA - Julia 3:0, Kontovel - Club Altura (danes ob 17.30 na Proseku). LESTVICA: Sloga Koimpex 4, Kontovel, Bor Friulexport, Breg, CUS in OMA 2, Club Altura, Julia in Preveni-re 0. (Breg, CUS, Club Altura in Kontovel imajo tekmo manj) Mladinke Agoresta drevi v Kulturnem domu Ta teden se prične na Goriškem žensko odbojkarsko prvenstvo under 18. V skupini A nastopa tudi šesterka Agoresta. Poleg naših predstavnic nastopajo še ekipe G.S. Farra, Siel S. Lu-igi, Fresco Discount, Pall. Mossa in Li-bertas Gorizia. Igralke Agoresta bodo že drevi ob 18. uri stopile na igrišče v mestnem derbiju proti ekipi Libertasa. Srečanje bo v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo igralke Agoresta opravile vse domače nastope. V znamenju razpoloženih napadalcev Skoraj na vseh tekmah je padlo veliko število golov Sovodnje premočno dobile goriški derbi cicibanov Na Tržaškem UNDER 18 SKUPINA I “REG - AZZURRA 2:2 (1:2) STRELCA ZA BREG: Švara in avtogol. BREG: Turco, Štefančič (Visentin), Ota, |ancin, Pečar, Zupin, Bandi, Crissani, ^vara, De Franceschi, Bianchi, Giglifano, ''■aJc, Cividin, Majovski. Brez dvoma bo sobotna tekma med regom in Azzurro ostala v spominu seh prisotnih, saj smo bili priča zares abavni tekmi. Že v tretji minuti so Brejci povedli in zgledalo je, da bo na-Pfotnik lahek plen domačinov, a podce-kmVanje jih je drago stalo. Azzurra je toalu izenačila, čenrav ie bil ni en nana- dale, izenačila, čeprav je bil njen napa-v ' off-sideju. Nato so Brežani ostali .desetih zaradi izključitve in minuto jQsneje je domači branilec poslal z glavo SQ9b v lastno mrežo. V drugem polčasu ^ bili Brežani stalno v napadu, a zelo str i r nasprotnikov vrater je ubranil vse 0(,eie in žoga se je odbila od vratnice in ju Prečke. Zaslužen zadetek so dosegli tlaezarfi prav v poslednjih minutah, po tj Paki nasprotnikovega vratarja. Omeniti® treba slab dan sodnika ter dober stop Turca, ki je po nekaj letih spet r?oal kot vratar. (E. B.) ttiri TAU izidi 3- KOLA: CGS - Forti-Peli° S- Sergio - Olimpia 1:0, Campa-z0j " Costalunga 1:2, Edile Ad. - Giariz-m:® 0:0, Muggesana - S’ Nazario 1:1, Do-. "Opicina 0:1. le*-t:STVlCA: CGS, Edile Adr., Giarizzo-tg. • S. Sergio, Opicina 4, Fortitudo, 60^?esaria, S. Nazario, Costalunga 3, Azzurra, BREG 2, Olimpia 1, atnPanelle 0. SKUPINA H ^ORJE - MARIANO v.i |z:ij PRtx,CA: Trampuš 3, Praselli 1. Stela Blason, Sterni, Praselli, Tenr Tomaž Tence, Zorzut, Maxi Prnc °ta' Trampuš, Ban. prvi n 2el° šibki ekipi so naši osvojili igra (raF.točk v prvenstvu. Čeprav je bila zirariaasib povsem raztrgana in neorgani-v°dstv S° rdeče-rumeni prešli kmalu v Zehske° ^rasseHi je s strelom izven ka-Vratarj^a Pr°stora presenetil furlanskega Tratnia' Drugi gol je padel po zaslugi Pil. p za' katerega strel vratar ni ubra- rezUUartU9em Pbišasu so naši zaokrožili Puža. pr s. čudovitima zadetkoma Tram-kp )v]a ,VI je padel po odličnem predlož-Prosteaa)a Tenceia. drugi pa direktno iz JVa§j C, strela s premočnim strelom. yoljo ,ko z večjo koncentracijo in se prnj^b še kopico zadetkov. Naj lepotice pnystt so imeli Maxi in Tomaž 4 Tram„° ,a^° zaslužijo, poleg bomber-^tapričjjj^gjtudi Požrtvovalni Štolfa in ^“ssatn1 ,IZIDI 3.(KOLA: Montebello -bac0 . c 1 ,Vellesse - S. Canzian 0:3, Tur-š;2, Starš ^aarco El, Chiarbola - Fogliano , LESTVI^1"0 - s- Luigi 2:2. ‘M0sSa c S. Marco, Staranzano 5, Turri>anzian in Chiarbola 4, S. Lui-MQRjp ?bo 3, Fogliano, Villesse, PRI-' Montebello 2, Mariano 0. naraščajniki SKUPINA A ll»!|L|AA8B