PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abto. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 168 (13.399) Trst, četrtek, 20. julija 1989 Pogajanja med vladno komisijo in stavkovnimi odbori obrodila prve sadove Vrhovni sovjet o rudarskih zahtevah Policija ni kos položaju v Abhaziji Gorbačov je opozoril na govorice o bližnji množični stavki železničarjev V Abhaziji kljub naraščajočemu nasilju vlada ni oklicala izrednega stanja MOSKVA — Na današnjem zasedanju vrhovnega sovjeta je Mihail Gorbačov z daljšim uvodnim posegom govoril o položaju v ukrajinskih in južnosibir-skih premogovnih središčih. Brez olepšav, vendar tudi brez dramatičnega prizvoka, je pojasnil, da je položaj kritičen in da so pogajanja med vladno komisijo in stavkovnimi odbori mrzlična, a konstruktivna. Prav ta pogajanja so menda prepričala kakih 24 tisoč rudarjev iz Kuzbasa, da se vrnejo na delo, čeprav se stavka velikanske večine še nadaljuje. Gorbačov je med drugim tudi pohvalil disciplino stavkajočih. Sovjetski predsednik pa ni mogel obiti problemov, ki so neposredna posledica rudarske stavke. V izgubo je šlo več kot milijon ton premoga, to izgubo pa bodo izredno težko nadomestili. V govoru je opozoril tudi na govorice, ki se vse bolj širijo in ki napovedujejo, da bodo 1. avgusta začeli stavkati tudi železničarji. »Če bi se to uresničilo, bi državo privedlo na rob katastrofe,« je poudaril in še opozoril, da bi nova masovna stavka lahko izničila vse napore, ki jih perestrojka vlaga v gospodarski in družbeni napredek Sovjetske zveze in da bi popolnoma spremenilo njene kratkoročne in celo dolgoročne reformne načrte. Pred vrhovnim sovjetom pa je Gorbačov ponovil zagotovilo, ki ga je že dal stavkovnim odborom, in sicer, da se v nobenem^ primeru ne bo odločil za nasilno zatiranje stavk. »Če bo prišlo do zaostritve položaja in če se bo stavka razširila tudi na druga področja, pa bomo primorani primerno uk- repati in zatreti protest v kali,« je bilo Gorbačovovo neposredno opozorilo stavkovnim odborom. V avtonomni republiki Abhaziji, ki se hoče odcepiti od Gruzije, pa je položaj iz dneva v dan bolj podoben državljanski vojni. Zadnji podatki govorijo o 18 smrtnih žrtvah in 200 ranjenih, kljub temu pa je tiskovna agencija Tass zanikala vest, da je vlada v tej republiki oklicala izredno stanje. V Abhazijo je v teh dneh poslala 6 tisoč 500 policistov iz drugih republik, varnostne sile pa še zdaleč niso kos položaju. Ekstremistične skupine so včeraj uničile več kilometrov železniškega tira, tako da je, kar se železnice tiče, republika odrezana od sveta. Prekinitev železniškega prometa je povzročila pravi naval na krajevna letališča, saj si letoviščarji, ki so na počitnicah ob Črnem morju, želijo samo domov. Napadi na civiliste in osebje notranjega ministrstva - policiste - se vrstijo, prišlo pa je tudi do napadov na vojašnice in skladišča orožja, od koder so demonstranti odnesli večje količine orožja. Namestnik notranjega ministra Ivan Silov je včeraj po radiu Moskva izjavil, da so se neredi nadaljevali vso noč, kljub policijski uri. Spopadi med Abhazije! in Gruzijci pa so se včeraj razširili tudi na obmejna ombočja med Abhazijo in Gruzijo oziroma Rusijo. Demonstranti tu ne streljajo več samo na »sumljiva« vozila in tovornjake, ki dovažajo živila, temveč tudi na vojaška vozila. V Suhumiju, kjer so najprej izbruhnili neredi (na sliki), pa je še naprej vsaka dejavnost ustavljena. Potniško letalo DC-10 strmoglavilo v Iowi Na krovu 292 oseb NEW YORK — Le nekaj minut pred polnočjo je tiskovna agencija ANSA posredovala vest, da je v Združenih državah Amerike prišlo do težke letalske nesreče. Na letališču v Sioux Cityju v državi Iowa je strmoglavilo potniško letalo družbe United Airlines, ki je letelo na notranji progi Den-ver-Chlcago. Na letalu je bilo 292 oseb, 287 potnikov in 11 članov posadke. Po prvih podatkih, naj bi letalo skušalo zasilno pristati na letališču v Sioux Cityju, ker so ugotovili okvaro na hidravličnih napravah DC-10. Letalu pa ni uspelo pristati na progi in je strmoglavilo na nekem bližnjem travniku. Na krovu je izbruhnil požar, zato je še težje ugotoviti, koliko ljudi je umrlo v nesreči. Letalska družba United Airlines je izjavila, da so nekateri potniki preživeli strahovito nesrečo, druge podrobnosti pa hod znane šele danes. Morilski podvigi mladih padalcev PARIZ Po golem naključju so francoski žandarji prišli na sled skupini štirih nabornih vojakov, ki so v zadnjih mesecih zakrivili kar štiri srhljive umore v neposredni bližini letalske baze v Francazalu pri Toulousu. V kraju St-Romain-De-Jalionas pri Grenoblu so žandarji namreč iskali 62-letnega lovskega čuvaja Marcela Dou-zeta, ki je izginil pred dnevi, našli pa so dva padalca, 19-letnega Thierryja el Borgija in leto starejšega Philippa Siavea. Oba sta se zelo sumljivo potikala po gozdu, tako da so ju žendarji zaslišali. Ko sta padalca postala nekoliko zgovornejša, je iz njunih ust privrela srhljiva resnica. Douzeta ni bilo več domov, ker sta ga umorila onadva. S sodelovanjem drugih dveh kolegov (znano je ime le enega, Thierryja Jao-uena) pa sta posilila in zadavila tri dekleta. Trupla vseh treh žrtev so nato sežgali. Žandarji so tako našli tudi morilce 23-letne Isabelle Ribou, ki so jo pogrešali od 31. maja, njeno zoglenelo truplo pa so našli več kot mesec dni kasneje na nekem polju. Imena ostalih dveh žrtev niso še znana, morda sta celo tujki. Tudi Italija ima od včeraj »vlado v senci« Achille Occhetto predstavil program in svoje »ministre« DUŠAN KALC RIM — Medtem ko nestrpno in že kar nejevoljno čaka »pravo« (petbarvno) vlado, ki je neštetim problemom v brk mrknila pred dvema mesecema in je od tedaj še ni na spregled, ima Italija od včeraj svojo prvo »vlado v senci«. Njenemu rojstvu smo bili priča v včerajšnjih predpoldan-skih urah v mali dvorani parlamentarnih skupin na Monte-citoriu, kjer se je odvijal zanimiv in povsem nov, čeprav zgolj formalen in morda nekoliko predolg obred umestitve ministrov (prav tako v senci), predstavitve programskih smernic in izglasovanja zaupnice. Vlado v senci sestavlja 21 ministrov iz vrst KPI in Neodvisne levice, predseduje pa ji sam tajnik KPI Achille Occhetto. To je vlada, ki ne bo prisegala pred predsednikom republike, ki se ne bo sestajala v Palači Chigi, ki ne bo izdajala odlokov in ki ne bo delila javnega denarja. Kot prava senca pa bo korak za korakom sledila pravi vladi pri njenem delu in odločitvah. Skušala bo biti njena kritična vest. Javnost bo imela od tega možnost primerjave. Vsako odločitev prave vlade bo lahko presojala in ocenjevala v luči potencialne odločitve njene antagonistke v senci. Ljudje bodo na ta način (zlasti v trenutkih odhoda na volišča) lahko lažje izbirali med večino in opozicijo, kakor nam sicer dokazujejo nekateri zgledi v zahodnih demokracijah (glej anglosaški sistem). Occhetto in njegovi skušajo dati s to potezo drugačen smisel samemu konceptu opozicije. To je opozicije, ki ne izraža več samo protestov, temveč predvsem predloge, in ki s svojo kritično, a tvorno dejavnostjo blagodejno vpliva tudi na izbire večine v občo korist. S tem si je partija, dosledna s politiko »novega kurza«, ki jo je osvojil njen nedavni kongres, naložila večje odgovornosti, hkrati pa odločneje postavila pred jasne odgovornosti tudi svoje politične nasprotnike. Vlada v senci je skratka dražljiv izziv za KPI, kot je včeraj poudaril Occhetto, ter izziv za druge stranke, ker vsebuje zahtevo po koreniti in temeljni reformi političnih pravil igre. Kakšen pa je program te vlade, ki skuša spremeniti pravila igre ter dvigniti italijansko politiko iz močvirja, v katero se zadnje čase vedno globlje pogreza, kakor zelo nazorno dokazuje že sama tragikomedija dvomesečne vladne krize, od kamperja dalje? Occhetto je porabil poldrugo uro, da je orisal samo glavne programske smernice, medtem ko bodo podrobnejši program izdelala posamezna ministrstva. Svojo razlago je razdelil v osem poglavij. Začel je z zunanjo politiko, kjer je nakazal predvsem dve direktivi: razvoj politike miru, popuščanja napetosti in mednarodne kooperacije ter politična in gospodarska integracija Evrope, ki naj bi jo vodila združena evropska levica. Pri poglavju o gospodarskem civilnem in institucionalnem razvoju je Occhetto nakazal zlasti dva temeljna problema, ki se ju je treba lotiti z novimi inštrumenti, to sta problem okolja in problem Juga. Na področju gospodarstva je treba vzpostaviti korek-tnejši odnos med javnimi posegi in tržiščem, glavni pogoj pri tem je reformatorska sanacija državnih financ, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Obvestilo Založništva tržaškega tiska S sklepom RTV Ljubljana, da se TV Koper-Capodistria črta s seznama televizijskih postaj, ki lahko sprejemajo in oddajajo evrovizijske prenose, je bilo hudo prizadeto tudi uresničevanje razvojnih načrtov in celo delovanje oz. obstoj Agencije Alpe Adria. Prilivi sredstev za informativno-te-levizijske storitve Alpe Adria so tako usahnili. Zaostritev težav, ki že itak bremenijo manjšinska javna občila, narekujejo Založništvu tržaškega tiska, da začasno ukine delovanje Agencije Alpe Adria in da prizadete uslužbence Agencije usmeri v dopolnilno blagajno. Upravni svet Založništva tržaškega tiska se Za tak korak gledalcem opravičuje in zagotavlja, da ko bodo gmotne razmere to dovoljevale, bo ponovno nadaljeval s svojimi informativnimi prispevki iz Furlanije-Julijske krajine. Upravni svet Založništva tržaškega tiska Sporočilo namestnika odgovornega urednika Kaj dodati k temu, kar zgoraj sporoča upravni svet Založništva tržaškega tiska, in k temu, kar spodaj pripisuje sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria? Morda to, da je agencija Alpe Adria »hčerka« sodelovanja ob odprti meji in sad tistega širšega pretoka informacij, ki so ga omogočili osimski sporazumi. V sodelovanju s koprsko televizijo in torej z italijansko manjšino v Jugoslaviji - ki je tudi hudo prizadeta - je agencija Alpe Adria v vseh teh letih opravljala važno vlogo obveščevalca Slovencev v Italiji s televizijskimi poročili v slovenskem jeziku, morda še važnejšo in zahtevnejšo nalogo pa je opravljala z obveščanjem večinskega naroda s poročili in oddajami v italijanskem jeziku. V tem smislu se je v delu agencije Alpe Adria odražala sposobnost Slovencev v Italiji, da nastopamo kot osebek na zahtevnem področju televizijske informacije in kot sooblikovalec skupnega slovenskega pa tudi italijanskega informativnega prostora. Vse to je sedaj hudo okrnjeno in začasno celo prekinjeno, ker je bil upravni svet Založništva tržaškega tiska po sili nastalih razmer prisiljen začasno prekiniti delovanje agencije. O vzrokih teh težavnih razmer smo v prejšnjih dneh izčrpno poročali, informacije pa danes dopolnjujemo s pogovorom s predsednikom odbora za množična obveščanja pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (objavljen je na 3. strani). Izvirni greh je vsekakor v enostranskem sklepu vodstva RTV Ljubljana, da črta TV Koper-Capodistria iz seznama postaj, ki lahko sprejemajo in oddajajo evrovizijske športne prenose. S tem sklepom ni bila prizadeta samo agencija Alpe Adria, prizadeta je bila slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska v Jugoslaviji, prizadet pa je bil predvsem tisti duh, v katerem se je Alpe Adria rodila in se krepila. In to je, mimo vseh ostalih zaskrbljujočih posledic, izredno huda škoda. VOJMIR TAVČAR Še zadnji Andreottijevi napori DUŠAN KALC RIM Ali bo predsedniku Giuliu Andreottiju uspelo, da se bo že pred nedeljo povzpel na Kvirinal s seznamom ministrov v žepu? Vprašanje izzveni bolj podobno naslovom znanih komičnih filmskih uspešnic izpred nekaj let, kot pa resnemu problemu. Je pa stvarno vprašanje in hkrati dokaz, da se politična farsa, ki se je začela pred dvema meseca ob robu socialističnega kongresa, neustrašno nadaljuje. Če se Andreotti ne bo zglasil pri Cossigi v soboto, se bo pač zglasil v nedeljo ali v ponedeljek, važno je, da smo tik pred koncem vladne krize, je slišati po hodnikih rimskih palač, kjer se kuhajo politične mineštre. Po dveh mesecih mučeniškega prenašanja nemogočih zavlačevanj sta en ali dva dneva zamude res malenkost, vendar je tudi v tej malenkosti še ena potrditev, da političnega igračkanja med strankami vladne večine še ni konec. Republikanci in socialisti se še kar naprej (pa četudi s precej zmanjšano ihto) obmetavajo z očitki o nejasnosti stališč glede tako imenovanega laičnega zavezništva. Socialdemokrati in socialisti pa si po drugi strani še niso povsem izjasnili pojmov glede želje Romite, da bi postal minister. Romita je, kot znano, pred kratkim obrnil hrbet Carigli in se podal v Craxijevo naročje, zato je razumljivo, da ga bivši tovariši socialdemokrati mrzijo. Vse to povzroča Andreottiju še nekaj preglavic. Včeraj ni imel uradnih posvetovanj z nikomer, zato pa je imel celo vrsto neformalnih telefonskih in osebnih stikov z raznimi političnimi predstavniki, da bi bil stalno na tekočem o tem, kakšen veter piha. Predvidenih posvetovanj z delegacijami petih strank včeraj ni bilo in jih morda sploh ne bo, saj bi itak izpadle kot gola in odvečna formalnost. Važen pa bo skupen sestanek tajnikov petih strank, na katerem bi morali skleniti dokončen sporazum. Ta sestanek bo po vsej verjetnosti šele jutri, ker bi se ga danes ne mogel udeležiti La Malfa. Republikanski tajnik je namreč sklical sejo vodstva stranke. V pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov se je Andreotti vsekakor skrbno lotil izdelave političnega dokumenta o sporazumu med peterico, hkrati pa nadaljuje z oblikovanjem programskega dokumenta. Kar zadeva seznam ministrov in podministrov pa je še vse na stežaj odprto. Vse kaže, da je velika zmeda glede tega vprašanja zlasti med socialisti in demokristjansko levico. Glavni kandidati levice KD za ministrske položaje so Martinazzoli, ki mu ponujajo obrambno ministrstvo, ter NADALJEVANJE NA 2. STRANI Delegacija SZDL pri deželni PSI NA 5. STRANI D D D Predsednik odbora SKGZ za manjšinska občila o koprski TV in odnosih z RTV LJ NA 3. STRANI Stališče novinarjev Novinarji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria, ki so se včeraj zbrali na sindikalni skupščini, so z veliko zaskrbljenostjo sprejeli na znanje vest, da je upravni svet Založništva tržaškega tiska začasno ukinil delovanje televizijske agencije Alpe Adria. Sklep pomeni zelo hud udarec za osebje agencije in tudi za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki je tako prikrajšana za občilo, ki je v vseh teh letih odigravalo zelo pomembno vlogo v tem obmejnem prostoru, posebno pri informiranju večinskega naroda o življenju in o številnih odprtih vprašanjih manjšine. Novinarji smo še posebej zaskrbljeni, ker se ta dogodek uvršča in zaostruje znano krizno stanje občil in celotne podjetniške dejavnosti Založništva tržaškega tiska. Ob tem pogrešamo jasne razvojne projekte za izhod iz sedanjega težkega kriznega položaja in pomanjkanje jamstev, da ne bo prišlo do nadaljnjega obubožanja nenadomestljive vloge občil ZTT. Sindikalni odbor Javno glasovanje mu je zagotovilo tesno zmago Jaruzelski je postal predsednik z eno samo glasovnico prednosti VARŠAVA — Poljski parlament je sinoči izvolil generala Jaruzelskega za novega predsednika republike. Glasovanje je sledilo več kot dveur-ni občasno kar žolčni razpravi, ali naj predsednika volijo s tajnim ali z javnim glasom. Velika večina parlamentarcev se je z raznimi motivacijami opredelila za javno glasovanje, in sicer 405 jih je bilo za to varianto, proti pa se jih je izreklo le 130. Najbolj trdi so bili predstavniki Kmečke stranke, ki so že predvčerajšnjim izjavili, da svojega glasu ne bodo oddali Jaruzel-skemu, pa naj glasovanje poteka javno ali tajno. Prevladal je tudi predlog PZDP, naj predsednika volijo z imenskimi glasovnicami. Pozno zvečer je parlament objavil tudi rezultate volitev: Jaruzelski je prejel 270 glasovnic, proti je glasovalo 233 parlamentarcev, 34 pa se jih je vzdržalo. Bilo je tudi 7 neveljavnih glasov. Za izvolitev je moral Jaruzelski prejeti 269 glasov, izvoljen je bil torej Poljska parlamentarna skupščina med včerajšnjim glasovanjem (Telefoto AP) z eno samo glasovnico prednosti. Slovenski delegati očitajo Markovičevi vladi popuščanje na zahteve srbskega vodstva LJUBLJANA Slovenski delegati (seveda je morala banka ta denar v zvezni skupščini so včeraj novinar- »natisniti«), Markovič pa je predlagal jem posredovali svoje prve izkušnje z 60 dni zamrznitve. No, končalo se je novo Markovičevo vlado, komentirali tako, da se je predsednik vlade sestal pa so tudi nekatera dogajanja v ju- s srbskim vodstvom (delegati menijo, goslovanskem parlamentu, zlasti v da bi morali oni k njemu, če že imajo zvezi s pritiski srbske delegacije pri kakšne pripombe), nakar je ZIS umak- sprejemanju proračuna. Predvsem, nil sporni predlog. Potem je tudi Srbi- pravijo slovenski delegati, je z Mar- ja umaknila veto glede proračuna, kovičevim moštvom prijetno sodelo- Takšno »kupčkanje« ni bilo modro, vati. Izredno cenijo nov način nepos- menijo slovenski delegati, rednega komuniciranja s predsedni- Novinarji so včeraj slišali tudi o kom in člani kabineta, pa tudi nekate- ozadju srbskih napadov na zvezno re začetne zaplete zaradi zamujanja vlado, ki ji zamerijo, da nima protiin-gradiv so premostili. flaciiskega programa. Popustili so na- Zamerijo pa slovenski predstavniki mreč šele v hipu, ko je prišlo do di-to, da je vlada na nekoliko »neelegan- rektnega izziva, naj konkretno pove-ten« način popustila srbski delegaciji do, kaj v Markovičevih programih naj v zvezi s spremembami na področju bi spodbujalo inflacijo, oziroma kaj klirinškega izvoza. Kot je znano, se je konkretnega predlagajo v zvezi z in-Marko Vič lotil tega močnega genera- tlačijo. Pa še ena zanimivost: kaže, da torja inflacije na veliko razburjenje je bila bojazen, da bi imela Srbija za- Srbije, ki je izračunala, da bi kakršno- radi nove ustave tri glasove, vsaj po koli spremembo v plačevanju izvoza dosedanjih izkušnjah sodeč pretirana, v Sovjetsko zvezo močno omajala te- Zlasti v zvezi z materialnimi pogoji melje njenega gospodarstva. Doslej in ukrepi namreč vojvodinska, kosov-so namreč od Narodne banke podjetja ska in srbska delegacija nikoli niso prejela dinarsko protivrednost takoj enotne, (dd) Za Srbijo Hrvaška namerno napihuje dogodke v Kninu Desetine aretacij v Kalabriji doprinos k boju proti ’ndrangheti LJUBLJANA — Nedavno praznovanje kosovske bitke v Kninu in okolici, kjer je močna prisotnost srbskega prebivalstva na Hrvaškem, vedno bolj buri duhove. Medtem ko hrvaški politični organi od krajevnih skupnosti, preko občin in mest, do republiških vrhov najostreje obsojajo dogodke, v katerih so videli srbski nacionalizem in celo četništvo, pa iz Srbije prihajajo odgovori, da gre za načrtno napihovanje posameznih incidentov, ki naj bi jih hrvaški nacionalisti hoteli izrabiti za ustvarjanje protisrbskega vzdušja na Hrvaškem. Včeraj je predsedstvo hrvaške Socialistične zveze v Zagrebu pohvalilo večino prisotnih na teh proslavah, ki niso nasedli »posameznikom, ki so nastopali s pozicij agresivnega političnega nacionalizma«. Zato kljub vsemu poseg milice in varnostnih organov ni bil potreben, temveč so lahko nastopali zmerno in vseskozi profesionalno. O vsem, kar se pa dogaja po kninskem praznovanju kosovske bitke še posebej v medijih, pa bo predsedstvo ocenjevalo na eni svojih prihodnjih sej. Uprava Združenja pisateljev Srbije pa meni, da se proslava izrablja za širjenje strahu pred Srbi in ustrahovanje Srbije, kar naj bi bilo pripravljeno že prej. »Kako naj drugače razumemo in verjamemo, da gre zgolj za izpade neodgovornih posameznikov,« pravijo v upravi, »ko pa niso na proslavi pozdravili niti uradnih predstavnikov Srbije? Kako naj verjamemo, da so bile sporne zastave brez socialističnih znakov, ko pa so odstranili zastave srbske republike? Kako naj verjamemo, da je problem v izgledu neznanih posameznikov, ko pa mnogim niso po volji niti liki velikanov in znanih političnih osebnosti? Kako naj sprejmemo zgodbo o tem, da je bil kraj neprimeren za proslavo, pa so nedolžne ljudi popisovali in legitimirali še pred proslavo, na poti proti Dalmatinskemu Kosovu? In kako naj ne bi ob tem, ko mnoge moti znano in neznano, pomislili na to, da jih moti sam obstoj srbskega naroda?« Srbski pisatelji še zahtevajo, naj Hrvaška takoj izpusti Jovana Opačiča, ki so ga zaprli takoj po eni izmed teh proslav, in ustavi postopke proti Simetu Dubajiču. Medtem pa so hrvaški časopisi in revije polni večstranskih reportaž, komentarjev in fotografij s spornih proslav. Na slikah je mogoče videti bradače s pokrivali prav vseh srbskih vojaških enot iz zadnje vojne (tistih, ki so stale nasproti partizanom), neki govornik pa naj bi nastopil kar v uniformi starojugoslovanske vojske. Komentatorji pa opozarjajo, da je iz steklenice pobegnil duh nacionalizma, ki je v zadnji vojni prav med Srbi in Hrvati najbolj moril, in da ga je nujno zaustaviti, saj bo sicer zanetil požat strasti. Da opozorila niso potegnjena iz zraka kažejo incidenti, ki se zadnje dneve kar redno vrstijo med pripadniki obeh narodov na različnih koncih države. Previdnejši pa še opozarjajo, da mogoče celo nekateri iz uradnih političnih krogov iz ozadja vlečejo niti razplamtelih nacionalističnih strasti zato, da bi namenoma najprej zanetili požar, potem pa se vsilili kot »odrešilni« gasilci. Seveda ni treba posebej povedati, da bi pač po znanih receptih prišli delati »red in disciplino«. Prav tukaj pa se vzporednice med z nemiri majajočo se Gorbačovovo perestrojko in enako nestabilnimi Markovičevimi reformami ponujajo kar same. Tako pri scenariju rušenja reformističnih oblasti, kot tudi kasnejši možni »stabilizaciji« razmer. Od Jadranskega do Kitajskega morja je le korak. DEJAN VERČIČ RIM — Včeraj je Cesare Casella praznoval dvajseti rojstni dan, vendar najbrž brez torte in daril, saj je še vedno v rokah ugrabiteljev. Na dan njegovega rojstnega dne sta se dva poslanca liberalne stranke podala na Viminal, kjer sta se sestala z ministrom Gavo in mu obnovila zahtevo, naj se država čim prej resno loti vprašanja ugrabitev. Poslanca Biondija in Costo, predvsem pa družino Casella, naj bi nekoliko zadovoljile izjave šefa italijanske policije, ki je rekel, da se je lov na ugrabitelje in 'ndrangheto šele začel, to, kar se trenutno dogaja v Aspromonteju, pa je akcija, ki nima nikakršne časovne omejitve. V Locriju in bližnjih krajih so v nekaj tednih dejansko polovili nekaj desetin sumljivih oseb, ki naj bi bile vse »včlanjene« v 'ndrangheto, še včeraj pa so sodniki podpisali zapornih nalog za 38 oseb. Od teh jih je že prejšnjo noč sedelo v zaporu 25, polovili pa so jih tudi v krajih, ki so zelo oddaljeni od zloglasne Lokrijske dežele, v Piemontu, Lombardiji in Emiliji Romagni. V glavnem gre tudi tokrat za sorazmerno majhne ribe, med osebami, ki bi morale v zapor, a so se srečno izmuznile pravici pa izstopajo nekateri vidnejši predstavniki novega organiziranega kriminla, tistega, o katerem sodnik Sica pravi, da si sedaj lasti ne samo mafijske posle, ampak tudi teroristične. S pranjem umazanega denarja se je na primer ukvarjal Španec Jordi Soler Fortuny, ki so ga pred nekaj meseci zasačili s kovčkom polnim milijonov lir odkupnine družin Casella, Celadon in Bulgari (denar v glavnem ni družinska imovina, pač pa sklad, ki ga državna banka nudi družinam in ga je zato zelo lahko prepoznati), z istim poslom pa se je bavil tudi Belgijec Paul Claude Pierre. Oba sta pomagala italijanskemu »kapitalu« v tujino, kjer ga je bilo veliko lažje oprati. Na Jugu tudi danes »električni mrki« BARI Podobno kot včeraj bo tudi danes državna ustanova za električno energijo ENEL omejila dobavo električne energije v Apuliji, Bazilikati, Abrucih, Kampaniji, Markah in v Moliseju. ENEL navaja, da so ti »električni mrki« posledica stavke delavcev termoelektrarne na premog Brindisi Nord (1.280 MGW). Marsikdo pa sumi, da je to spretna, poteza ENEL, ki hoče izsiliti uresničitev svojih načrtov s termoelektrarno na premog v Ceranu južno od Brindisija. Gradnjo te elektrarne so morali na zahtevo krajevnih upraviteljev prekiniti, saj je ENEL zvišala zmogljivost. Zaradi tega zapleta je ENEL »razrešila delovne obveznosti« 2.792 delavcev, kar je seveda povzročilo stavko. Sindikat ENEL za elektrogospodarstvo FNLE je zahteval takojšnja pogajanja z vlado in ENEL, na katerih bi rešili vprašanje energetskega centra v Brindisiju. Anonimna pisma proti Falconeju PALERMO — Sodnik Giovanni Falcone je bil deležen podobnega tratmana, kot pokojni general Dalla Chiesa. Dan pred spodletelim atan-tatom pod vilo, v kateri je preživljal počitnice, so predsednik republike, višji sodni svet in visoki komisar Sica, prejeli anonimna pisma, v katerih je podrobno pisalo, kako si sodnik Falcone zelo osebno tolmači zakone in kako v lastne namene izkorišča pričevanja skesancev. O anonimnih pismih so odprli preiskavo v Caltanissetti, kjer se že ukvarjajo s spodletelim atentatom. nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s L strani e Achille Occhetto predstavil program in svoje »ministre« glavni inštrumenti pa so davčna reforma (razširitev obdavčljive osnove, pravičnejše obdavčevanje), reforma javne uprave (jasno razlikovanje med politično in upravno usmerjenostjo) ter rekvalifikacija javnih stroškov. Na področju institucionalnih reform je predsednik vlade v senci navedel potrebo po spremembi volilnega zakona, ki bi zlasti na krajevni ravni omogočil izbiro med koalicijami in alternativnimi programi. Nadalje predlaga reformo dvozborničnega sistema ter zakon antitrust v radiotelevizijskem sektorju. Posebno poglavje je posvetil ženskemu vprašanju, pri čemer je zlasti podčrtal zahtevo po popolnejšem izvajanju zakona o splavu ter o spolnem nasilju. Prav tako odločno se je zavzel za boj proti mamilom, za reformo vojaškega roka, za zagotovljeno minimalno plačo, za boljšo stanovanjsko politiko ter za novo šolsko in univerzitetno politiko. Po programskem govoru Occhetta so posegli predstavniki parlamentarnih skupin KPI in Neodvisne levice Pecchioli, Zangheri, Bassanini, Riva, Salvatova in Sannova, nakar so senatorji in poslanci obeh skupin z glasovanjem izrekli zaupnico vladi v senci, ki jo sestavljajo poleg Occhetta še Giorgio Napolitano (zunanje ministrstvo), Aldo Tortorella (notranje ministrstvo), Stefano Rodota (pravosodje in pravice državljanov), Alfredo Reic-hlin (proračun, načrtovanje in problemi Juga), Vincenzo Visco (politika dohodkov - financa), Filippo Cavaz-zuti (politika izdatkov - zaklad), Ser-gio Segre (Evropa), Gianni Cervetti (obramba), Gianfranco Borghini (industrija in proizvodne dejavnosti), Carla Barbarella (kmetijstvo), Adal-berto Minucci (delo, tržišče dela in socialna varnost), Aureliana Alberici (šolstvo), Edoardo Vesentini (univerza in raziskava), Ettore Scola (kultura, kulturne dobrine in prireditve), Sergio Garavini (infrastrukture in prevozi), Ada Becchi Collida (teritorij, mestna območja in stanovanjska politika), Giovanni Berlinguer (zdravstvo), in Enrico Testa (okolje). Poleg teh so predvidene še tri zadolžitve: Romana Bianchi (nekakšno ministrstvo za enakost med spoloma), Luigi Cancrini (boj proti mamilom) in Grazia Zuffa (mladinska politika). Včerajšnja komunistična pobuda je izzvala precejšnjo pozornost v italijanskem političnem in družbenem življenju. Slovesnosti umestitve vlade v senci so se udeležili predstavniki raznih strank. Za KD so bili prisotni Martinazzoli, Mancino in Bianco, ki so pobudo označili za zanimivo. Prisotni so bili tudi predstavniki nekaterih drugih strank (zlasti opozicije), pomenljiva pa je bila odsotnost PSI. Mnenja so bila vsekakor deljena. Predstavniki Adreottijeve struje smatrajo Occhettovo potezo kot poskus, da bi se znebili stare garde. Za socialista Fabbrija pa velja dolgočasna pesem, da se KPI ni popolnoma otresla svoje preteklosti. Popolnoma drugačna so mnenja zelenih, demoproletarcev in radikalcev, ki vidijo v vladi v senci velike možnosti za preporod politike. Nova vlada je prejela tudi veliko voščilnih brzojavk. Med njimi velja omeniti zlasti voščila guvernerja Italijanske banke Ciampija in predsednika Con-findustrie Pininfarine. e Še zadnji Bodrato in Santuz kot severnjaki, Gargani, Misasi in Mannino pa kot južnjaki. Obrambno ministrstvo pa prinaša nove komplikacije, ker po vrednostni lestvici velja za dve manjši ministrstvi. Ker bi liberalci zgubili to mesto, upravičeno računajo na dve drugi, čeprav manj pomembni mesti. S tem pa bi KD ne imela več 16 temveč samo 15 ministrstev. Še bolj nejasne so razmere v socialističnem taboru, kjer pa se za prestižne pozicije potegujejo kar vsi vprek. Zmešnjava je tako velika, da se je ne splača obnavljati, ker bi se bralec v njej izgubil. Naj le dodamo, da tudi ta nehvaležni posel razdeljevanja stolov prinaša izgubo časa. ENEL ENTE NAZtONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči: Posojila Kuponi Poviški kapitala Izplačljivi 1. 2. 90 polletje 1. 8. 89 skupna vrednost 31. 1. 90 1. 2. 90 1983-1990 ovrednoteno I. emisija (Curie) 8,00% —2.726% —23,134% 1984-1992 ovrednoteno 1. emisija (Crookes) 6,50% —1.226% —7.065% 1984-1993 ovrednoteno lil. emisija (Oersted) 5.25% +0.900% +10,440% Izplačljivi 16. 2. 90 polletje 16. 8. 89 15. 2. 90 skupna vrednost 16. 2. 90 1986-1996-2001 ovred. I. emisija (Newton) 5.25% +0.525% +4,180% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. Pred sestavo nove vlade Pozivi Andreottiju za zaščito manjšine TRST — Med pripravami vladnega programa, ki ga mandatar Andreotti sestavlja pred zaključkom pogajanj za premostitev krize, je Furlanija-Julijska krajina predložila nekatere zahteve, ki so velikega pomena za prihodnost Dežele. Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti in deželni tajnik KD Bruno Tongo sta Andreottiju predložila dokument o deželnem položaju in mandatarju predočila prioritetne točke, za katere sta zahtevala programsko obvezo bodoče vlade. Te točke, kot piše v poročilu deželnega tiskovnega urada, zadevajo zaščito in valorizacijo norm statuta diferensirane avtonomije; hitro določitev zakona za obmejna področja; revizijo višine finančnih prispevkov, ki jih iz državne blagajne prejema Furlanija-Julijska krajina, da bi premostili razlike z drugimi deželami s posebnim statutom; odobritev zakona o zaščiti slovenske manjšine, podporo dejavnostim italijanske manjšine, ki živi v Jugoslaviji, na osnovi zakonskega osnutka vlade; odobritev zakona za zaščito manjših jezikov in kultur; utrditev vloge dežele v odnosih z dr- žavami srednje in vzhodne Evrope. V času dokončnega oblikovanja programa nove vlade, ki jo snuje poverjeni ministrski predsednik posl. Andreotti, je deželno tajništvo Slovenske skupnosti ponovno opozorilo mandatarja na nujnost, je rečeno v tiskovnem poročilu SSk, da vladni program potrdi obvezo o rešitvi temeljnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V brzojavki deželnega tajnika SSk Jevnikarja je rečeno, da je za to potreben pravičen zaščitni zakon, ki mora biti v skladu z ustavnimi načeli in mednarodnimi obvezami Italije. SSk, ki je poverjenemu ministrskemu predsedniku voščila uspešno opravljanje visoke službe, je še rečeno v tiskovnem poročilu, je posl. Andreottiju tudi predlagala, da bi sprejel njene predstavnike za poglobitev problematike. Zahtevo, da se v vladni program vključi tudi zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, kot smo že zapisali, je poverjenemu predsedniku Andreottiju pred dnevi v okviru svojih predlogov predočila tudi delegacija KPI, ki jo je vodil generalni tajnik Occhetto. MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: PaveI Stranj__________ Waležani: jezik in šolstvo Med pomembnejše evropske manjšine, ki po številčnosti, po pravnem položaju in tudi po političnem vplivu, izstopajo zlasti v krogu držav Evropske skupnosti, sodi nedvomno waleš-ka narodna skupnost. VJaležani (včasih v slovenščini najdemo njihovo ime napisano tudi kot 'Valežani') prebivajo v istoimenski pokrajini (Wales), ki je skupaj s Škotsko in Severno irsko ena izmed sestavnih enot Velike Britanije. Pokrajina meri nekoliko manj kot površina Slovenije, v njej pa živi 2,8 milijona prebivalcev. Od teh je 503.000 na popisu leta 1981 izrazilo, da govori waleški jezik, kar znaša približno 19% celotnega prebivalstva. Popis ni spraševal po materinem jeziku, ampak le po znanju krajevnega jezika ter po stopnji tega znanja. Od omenjene vsote jih je 363.000 znalo brati in pisati v walešči-ni, 40.000 je znalo le brati, 100.000 oseb pa ni znalo ne brati ne pisati, ampak le govoriti. Ze navedeni podatki povedo marsikaj o jezikovnem položaju v deželi, še bolj izrazit pa je podatek, da je odstotek prebivalcev, ki pozna krajevni jezik, v stalnem padanju že celo stoletje. Ob prvem popisu, ki je postavljal to vprašanje, leta 1891, je waleščino Pogovor s predsednikom odbora za množične medije pri SKGZ Skromen posluh vodstva RTV L J za potrebe manjšinskih medijev TRST — »Vodstvo RTV Ljubljana ima hude odgovornosti. S sklepom, da se TV Koper-Capodistria odvzame evrovizijske prenose, je postavilo koprsko postajo v hud položaj, saj tvega, da bo ostala brez sredstev. Njegova odločitev pa je po vsebini in načinu dela v kričečem nasprotju z družbenimi sklepi in dogovori, kot so bili opredeljeni v dokumentu, ki je bil sprejet junija lani v Ljubljani. V tem dokumentu je bil opredeljen celoten razvoj RTV Ljubljana, obenem pa je bila jasno začrtana tudi vloga TV Koper-Ca-podistria in obeh manjšin.« Sergij Lipovec, predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in član sosveta koprske televizije, je oster in jasen. Vodstvo RTV Ljubljana je s svojim ravnanjem ogrozilo sam obstoj ko-Prske televizije in s tem povzročilo mtde težave tudi tistim zamejskih Podjetjem in strukturam, ki so se neposredno angažirale v uresničevanje Zahtevnega in informativno ter eko-bomsko perspektivnega načrta krepitve in uveljavljanja koprske postaje. Rpgovor sva začela pri burnih dogodkih zadnjih dni, pri izjavah raznih te-Jes in stavki delavcev koprske postaje, ki so se vzdržali nastopanja pred kamero. »Dogodkov samih ne bi opisoval, saj so sredstva množičnega obveščanja o km vprašanju že veliko poročala. Rekel bi, da je vse, kar se je zgodilo, Posledica soočanja dveh različnih družbenih pogledov na problematiko dveh manjšin - slovenske v Italiji in ‘talijanske v Jugoslaviji - na slovenski skupni kulturni prostor, na integracijske procese v primorski regiji, na sodelovanje ob meji in uveljavljanje tržnih mehanizmov. Dogovorjena načela se niso mogla uveljavljati, ker so trčila ob nasprotovanje tistih, ki še vedno gledajo skozi prizmo monolitnega tolmačenja družbe.« Kateri pa je dejanski vzrok spora... »Neposredni povod je bila odločitev vodstva RTV Ljubljane, da se Kopru odvzamejo evrovizijski prenosi. Koprska postaja zaradi tega ne more več zadostiti pogodbi, ki jo je s posredovanjem družbe Ponteco sklenila z italijanskim partnerjem Publitalia 80. TV koper-Capodistria bo tako ostala sko-‘dj brez sredstev, njen signal v Italiji ne bo več viden, njen poslovni image °° Prizadet. In ni izključena niti tožba Partnerja. Hudo je tudi dejstvo, da je j sklep vodstva RTV Ljubljane enos-ranski in nedogovorjen, vsebinsko in metodološko pa v nasprotju z že omenjenim dokumentom, ki je bil sprejet Junija lani v Ljubljani.« Omenjeni programi so bili spreje- ko je TV Koper-Capodistria pod-Pisala pogodbo z družbo Publitalia u ln prekinila sodelovanje z RAI? »Rad bi bil točen in jasen. TV Ko-Per-Capodistria ni opustila sodelovanj? z italijansko državno televizijo Al. Poiskala si je drugega partnerja, je pogodba o sodelovanju z RAI z d Adla’ Dodal bi tudi. da sodelovanje z KA! za Koper ni bilo spodbudno, ker Al ni skrbela za vidljivost koprske Sergij Lipovec postaje, za kakovostne programe in za uspešno nastopanje na italijanskem trgu. Novi partner, Publitalia 80 je z resnim poslovnim pristopom omogočil Kopru, da se je ohranil na italijanskem trgu, dvignil gledanost in ob novem dotoku sredstev začel prepotrebno tehnološko obnovo. Obenem bi bila ta sredstva jamstvo za izvajanje lastnih programskih smernic. Publitalia tega ni počela seveda zastonj: v dogovoru s Koprom je videla tudi možnost lastnega zaslužka in uveljavitve.« Ta dogovor je sicer izzval znatno razpravo in soočanje mnenj... »Nedvomno je bilo s tem v zvezi veliko pripomb, različnih mnenj in tudi dvomov. Toda po dolgi razpravi, v kateri smo sodelovali vsi (pripadniki manjšin, delovne skupnosti in družbenopolitične organizacije), so bili pogledi usklajeni in programi jasno začrtani. Dogovarjanje je bilo dolgotrajno in naporno. Se najbolj sporno je bilo vprašanje ali ni tvegano, da se zamerimo RAI in sklenemo pogodbo z njegovim neposrednim tekmecem. Toda tudi to vprašanje smo rešili. Če danes ocenjujem tedanje bojazni in dvome, bi rekel, da so odražali predvsem nepoznavanje dejanske tržne logike.« Dogovorjeni načrti so bili tudi uresničeni? »Nekateri so bili, drugi samo delno, tretji pa sploh ne. Za konkretno izvajanje so bili zadolženi družba Ponteco, TV Koper-Capodistria in RTV Ljubljana. Po moji oceni je družba Ponteco dobro opravila svojo komercialno in povezovalno nalogo, saj je v povezavi s Publitalio skrbela za vidljivost koprske postaje v Italiji, prispevala je k večji gledanosti, skrbela je za nemoten dotok programov in sredstev. Mnogo slabši so bili rezultati pri ustvarjanju sredstev za manjšinske množične medije, kar je tudi, žal, odvisno od dejstva, da vodstvo RTV Ljubljana ni upoštevalo teh specifičnih potreb. Koprski kolektiv si je prevzel hudo breme realizacije in oddajanja progra- mov, posodabljanja tehnologije in ka-drovkse okrepitve. V vsakdanjih naporih je bila najbrž storjena marsikatera napaka, vendar je kolektiv TV KP vložil maksimalne napore in nobeden od zastavljenih ciljev ni bil oviran ali onemogočen. Kaj pa vodstvo RTV Ljubljana? »Po moji oceni je vodstvo RTV Ljubljana odstopilo od zastavljenih ciljev. Manjšinski obmejni prostor še danes ni zadostno tehnično pokrit, kar pomeni, da Slovenci v Italiji omejeno vidimo TV Koper in RTV Ljubljano. Prav tako ni bilo še nič narejenega na področju ponudbe in prodaje lastnih proizvodov, kar je vsebinsko in obenem komercialno delo. Mislim konkretno na celotni arhiv RTV Ljubljana in drugih jugoslovanskih televizijskih hiš, na filmsko produkcijo, itd. Partner v Italiji je bil pripravljen na tako sodelovanje, konkretnega pa ni bilo nič. In tu bi dodal, da je bila konkretna zadolžitev vodstva RTV ljubljana tudi obramba interesov TV Koper-Capo-distrija glede evrovizijskih prenosov, saj so bili ravno ti prenosi osnovno sredstvo za uveljavitev v Italiji in za zanimanje, ki ga je pokazal novi partner. Morda gre samo za zamude... »Zamude so v življenju nekaj običajnega. Toda ni mogoče govoriti o zamudah, če ni bilo nič uresničenega. In tudi nima smisla govoriti o zamudah, ko nekdo - vodstvo RTV Ljubljana - ne skrbi za uresničevanje dogovorjenih ciljev, pač pa jih zavira iz bojazni, da bi tekmec lahko preostro reagiral. Zdi pa se le nenavadno, da bi kdo odločal sebi v škodo. Ali niso na dogajanje vplivali še drugi dejavniki? »V poslovni logiki osebno ne vidim takih dejavnikov. Skrb vodstva RTV Ljubljana, da bi imelo dobre odnose z RAI je po moji oceni pravilna, to pa ne bi smelo prizadeti interesov drugih. Kdor pa ne upošteva manjšine (tako Slovencev v Italiji kot Italijanov v Jugoslaviji) kot osebka, ki se uveljavlja v političnem delovanju, na področju javnih medijev in tudi v gospodarskem poslovanju z učinkovito tržno usmeritvijo, .ne dojema potreb manjšinskega in celotnega obmejnega prostora, v konkretnih realizacijah pa temu nasprotuje. Kdor ne upošteva procesa integracije zelo različnih stvarnosti primorske regije, specifiko in raznolikost zamejskega prostora, prisotnost dveh velikih urbanih središč kot sta Trst in Gorica, nacionalno razvejanost prebivalstva, ideološke razlike in tudi šovinistične usedline, lahko pride tudi do poenostavljenega zaključka, da je tudi koprska radijska postaja neka krajevna postaja, ki ne odraža specifičnih potreb. Resnica pa je drugačna. Ta del slovenskega kulturnega prostora je specifični problem za ves slovenski narod in za njegov razvoj. Na splošno bi rekel za soočanje vsega slovenskega naroda s prostorom, v katerem hočeš ali nočeš živimo.« VOJMIR TAVČAR namreč poznalo 54% vsega prebivalstva. Od tedaj je ta vrednost stalno padala, še zlasti strmo med leti 1931 ter 1951. Waleščina je eden izmed keltskih jezikov, in je v svoji domovini užival polnopravni položaj do XIII. stoletja, ko jo je izrinila angleščina. Vendar je bila tedaj za angleške kralje vera važnejši element oblasti kot jezik, zato so Waležani še dobili prevod biblije v svoj jezik, kar je imelo odločilen pomen za ohranitev in za nadaljnji razvoj jezika. Najhujše učinke na waližansko narodnostno identiteto je imela industrijska revolucija, ki je v bogate rudarske predele Walesa, priklicala množice Angležev. V novih družbenih razmerah je jezik industrije dobil večjo vlogo kot jezik verskih obredovin vsakdanjega življenja. Temu se je dodal še načrtni ukrep angleških državnih oblasti: ko so uvedli moderno obvezno šolstvo, leta 1870, so iz njega povsem izključili domač jezik, čeprav je bil še zelo razširjen in je imel za seboj zelo bogato kulturno in literarno dediščino. Nasilno uvajanje angleščine ni izkoreninilo waleškega jezika, je pa zrahljalo njegovo strukturo: leta 1901 Sestavljen delovni program liste Federalismo TRST Zaščita manjšin v Evropi in impulz ideji federalizma za Evropo dežel: na teh dveh temeljnih točkah sloni delovni program liste Federalismo, ki s poslancem Mariom Melisom stopa v evropski parlament. Program je bil določen v prejšnjih dneh na sestanku v Aosti, katerega se je udeležil tudi deželni svetovalec SSk Brezigar. Po poročilu posl. Melisa je bil predvsem potrjen pristop liste Federalismo k evropski prosti zvezi, v kateri so prisotne vse stranke manjšin raznih držav skupnosti. Jedro zveze sestavlja sedaj šest poslancev: poleg Melisa so predstavniki Flamcev iz Belgije, Škotov, Ircev, Korzičanov in Baskov. Med prve obveze sodi priprava nove evropske listine o pravicah manjšin, ki bo naprednejša od prejšnje odobrene v zadnji zakonodajni dobi. Vsebino listine bodo proučili na prvi seji vseh članic zveze, ki bo oktobra v Bruslju. je v pokrajini govorilo izključno wa-leški jezik še 280.000 oseb, odnosno 15% vseh domačinov, leta 1971 pa le še 33.000, odnosno 1,2% vsega prebivalstva. Negativne posledice je imelo že omenjeno priseljevanje tujcev, čemur se je dodalo še izseljevanje domačinov. V zadnjem času učinkujeta še dva pojava, ki sta znana tudi drugim manjšinam: mešani zakoni ter vse manjši domet verskih obredov. Po zadnjih podatkih obiskuje verske obrede le še 13% prebivalstva. Doslej navedeni podatki govorijo le o umiku in o propadu domačega jezika. In vendar se je tudi tu, sredi 60. let, pojavil preporod narodnostne zavesti, ki je naletel na sorazmerno ugoden odziv tudi pri oblasteh. Wa-leški jezik je dobil določen uradni status v javnih uradih, predvsem pa je lahko razvil občutno vlogo v šolstvu. V Walesu obstajajo danes glede učnega jezika štiri različne organizacijske oblike osnovnih šol. Na podeželju, kjer prevladuje waleško prebivalstvo, delujejo osnovne šole, za katere je v/aleščina učni jezik za skoro vse predmete. To so "tradicionalne waleš-ke šole". Že leta 1947 se je pojavila v "sivih conah" nova organizacijska struktura, ki prva tri leta uporablja kot učni jezik waleščino, nato pa postopoma, vedno bolj, uvaja angleški učni jezik. Vzporedno s prejšnjima, obstajajo tudi "eksperimentalne angleške šole", ki izvajajo obratni učni cilj: izhodišče je angleščina, a na koncu osnovne stopnje vsi otroci obvladajo tudi vva-leški jezik. Končno obstajajo tudi "tradicionalne angleške šole", v katerih poteka ves pouk v angleščini, le ponekod imajo med ostalimi predmeti tudi na razpolago waleščino. Razne ankete kažejo, da se večina staršev strinja s tako možnostjo izbire in da se odloča predvsem na podlagi naslednjih dejavnikov: angažiranost učiteljev, uspehi v doseganju dvojezičnosti ter seveda uspehi v izpolnjevanju osnovnega šolskega načrta. Na ravni višje srednje šole je pouk v domačem jeziku neprimerno bolj omejen. Pred desetimi leti je bilo srednjih šol, kjer pouk poteka v wa-leščini, le 12 in trenutno jih obiskujejo le 3% vseh srednješolcev. VJaleški jezik je razmeroma dobro uveljavljen tudi v tisku, na radiu ter na televiziji. Letno izide v domačem jeziku približno 400 knjig. Kar nas Slovence lahko še posebej zanima, pa je obseg iinančne podpore, ki jo oblasti namenjajo dejavnostim v zvezi s kulturnim in jezikovnim razvojem wa-leškega jezika. Leta 1981-2 je ta vsota znašala 2,170 milijonov funtov, kar znaša po tedanji menjavi približno 5 milijard lir. ■ TRST — Deželni kongres KD bo 8. in 9. decembra. Tako je sklenilo strankino deželno vodstvo na zadnji seji, ki je med drugim tudi ugotovilo, da je sedanji politični položaj na deželni ravni težaven in delikaten. Zato KD predlaga politično in programsko preverjanje s šestimi strankami (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk), ki sestavljajo deželno koalicijo. Vse stranke so na ta predlog že pristale. Deželno vodstvo KD je vsekakor potrdilo voljo za utrditev šeststrankarske koalicije kot homogene in trdne večine. V spopadu z algami KOPER Delavci Hidra Koper so skupaj s pripadniki piranskega občinskega štaba za civilno zaščito skupaj čistili alge iz morja med Sečo in Portorožem (Fizinami). V ekipi štaba za civilno zaščito so sodelovali gostinski delavci iz hotelov Metropol, Riviere in Bernardin ter dva delavca Droge Portorož. Ugotovili so, da je ročno pobiranje alg s posebnimi košarami pre-zamudno in premalo učinkovito (tudi zato, ker so bile minule dni alge precej razpršene po vodi). Danes alg, zaradi dežja, ki je padal ponoči, ob obali skorajda ni videti, verjetno pa se bodo prav kmalu spet pojavile v večjih količinah. Zato se pri Hidru pripravljajo, da bi se oskrbeli s črpalkami, s katerimi bi alge "sesali" z morske površine, pred tem pa bi jih z večjimi mrežami povlekli na kup. Seveda imajo težave z nabavo opreme. Zanimivo pa je, da so danes to koprsko delovno organizacijo obiskali predstavniki tržaške komunalne organizacije, ki se tudi ubada z mislijo, kako bi čimbolje nastopili proti algam. Dogovorili so se, da bi italijanska stran posodila opremo, Koprčani pa bi ponudili fizično pomoč - delovno silo in izkušnje, ki so jih doslej pridobili pri čiščenju morja. Dogovorili so se tudi, da bodo podatke o tem, kje, kdaj in kako se pojavljajo nadležne alge, sporočali hidrometeorološkemu zavodu, ta pa bi o tem obveščal javnost. Pojav cvetenja vsaj dvakrat dnevno natančno nadzirajo tudi piloti Obalnega letalskega centra... Obalni inšpektorji ugotavljajo, da se na vseh kopališčih še niso dovolj organizirali in ponekod še niso začeli čistiti alg z morja v kopaliških vodah. Obalni izvršni svet pa bo zaprosil za denarno pomoč iz sredstev solidarnosti republiški izvršni svet. Nič kaj razveseljiva vest pa je ta, da so ravno minuli teden v Sloveniji sprejeli družbeni dogovor o pokrivanju škode, ki nastane ob elementarnih nesrečah. Ta dogovor predvideva, da je občina lahko deležna solidarnostne denarne pomoči, če izpade vsaj 10 odstotkov družbenega proizvoda na račun cvetenja morja in ne le tri odstotke, kot je to v primeru drugih nesreč. Tako bodo na Obali po vsej verjetnosti težko prišli do solidarnostnega dinarja. BORIS ŠULIGOJ Edini kandidat je Calandruccio (KD) V ponedeljek bodo izvolili predsednika Sklada za Trst Pogovor s predsednikom maturitetne komisije Darkom Bratino O topli gredi in ledenem morju o iluzijah in obredu iniciacije Upravni odbor Sklada za Trst bo po napovedih na ponedeljkovi seji končno izvolil predsednika in tajnika. Edini kandidat za predsedniško mesto je za sedaj demokristjan Carmelo Calandruccio, zadnja beseda o njegovi izvolitvi pa pripada pokrajinskim tajnikom tržaške petstrankarske koalicije, ki bodo o tej zadevi odločali prav v ponedeljek popoldne. Demokristjani vsekakor še vedno čakajo na zeleno luč tržaških socialistov, ki so v začetku predlagali za predsedniško mesto svojega deželnega svetovalca Daria Tersarja, vendar je tudi zaradi političnih razmerij znotraj Craxijeve stranke, njegova kandidatura kasneje odpadla. Na paralizo te zelo pomembne ustanove, ki je že skoraj sedem mesecev brez predsednika, je prvi opozoril sam vladni komisar Eustachio De Felice s pismom vsem članom upravnega odbora sklada. Vladni predstavnik je v svojem pismu med drugim opozoril na nevarnost, da bi spričo nevzdržnega stanja v ustanovi pokrajinska in deželna nadzorna telesa razveljavila vse dosedanje sklepe Sklada za Trst. Takoj za De Felicejem se je s polemično tiskovno noto oglasil član sklada in deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je napovedal, da ne bo več prispeval k odlaganju izvolitve predsednika. Končno se je oglasil tudi tržaški župan Richetti, ki je poudaril, da bo treba na ponedeljkovi seji na vsak način izvoliti predsednika sklada, ki ga je v prejšnji mandatni dobi vodil socialist Carbone. Upravni odbor Sklada za Trst sestavljajo Vattovani in Calandruccio (oba KD), Brezigar (SSk), Budin (KPI) in Tersar (PSI), v skladu z zakonom pa so njegovi člani tudi vladni komisar, tržaški župan ter predsednik Pokrajine. Izvolitev Calandruccia, ki pripada struji predsednika Dežele Biasuttija, bi pomenila tudi zelo jasen politični signal o novih notranjih ravnotežjih v tržaški Krščanski demokraciji, kjer skušajo na vsak način emarginirati levico bivših morotejcev. Jutri se bo spet sestalo strankino pokrajinsko vodstvo, da potrdi novo notranjo večino, ki gre od somišljenikov predsednika deželnega odbora do tako imenovanega velikega centra Gave, Forlanija in Andreottija. Novost oznanili včeraj v Trstu Iznašli nov mikroskop na žarke x S simpozija, ki ga je te dni priredil tržaški Inštitut za fiziko materije, je prišlo oznanilo, da sta italijanska raziskovalca na univerzi v Wisconsisu (ZDA) Franco Cerrina in Giorgio Margaritondo uresničila nov tip mikroskopa na žarke x, ki sta ga imenovala Maximum. Mikroskop uporablja dve novi tehniki, in sicer odbojne leče, katerih učinek sta okrepila s prevleko izmenjujočih se slojev silicija in molibdena, ter elektrone, ki jih oddaja mikroskopski vzorec na točki, zadeti z žarki x. Maximum pokaže tako položaj različnih kemičnih elementov na površini vzorca in kemijske zveze med njimi, česar z dosedanjimi mikroskopi ni bilo mogoče ugotoviti. Včeraj smo objavili vtise in razmišljanja profesorjev Jožka Baše in Franca Pisanija, ki sta predsedovala maturitetnima komisijama na znanstvenem liceju oziroma na trgovskem tehničnem zavodu, danes pa se bomo preselili na klasični licej F. Prešeren, kjer je »glavno besedo«, seveda poleg dijakov, imel predsednik Darko Bratina. Univerzitetni docent Darko Bratina je pred desetimi leti že predsedoval maturitetni komisiji na tržaškem klasičnem liceju, kjer opravljajo maturo tudi goriški klasiki. Njegova prva opazka zadeva prav razlike med Goričani in Tržačani: »Pred desetimi leti je bila raven pripravljenosti tržaških klasikov veliko višja od goriških (takrat je sicer bila na tržaški klasični posebno dobra Tetina"), letos pa so se posebno izkazali Goričani, tako na pisnem kot ustnem izpitu. Pri tem smo vsi člani komisije tudi ugotavljali - ne gre torej le za mojo oceno - da so velike razlike v kriterijih ocenjevanja med letom. "Tržaška" osmica velja v Gorici za šestico. Lahko se bom zmotil za pol točke, vendar je ta razkorak v kriteriju ocenjevanja, vsaj za letošnje šolsko leto, zelo zaznaven. Pri tem ne gre toliko za vprašanje osmice ali šestice, ampak za veliko nevarnost, da dijaku ustvarimo iluzije glede njegovega realnega znanja. Na višji srednji šoli študira slovenski dijak v nekakšni topli gredi, ko pa gre na univerzo - in to lahko sam opažam - ima velike težave in je povsem zbegan. Predvsem pa ostane sam, prepuščen samemu sebi, slovenske inštitucije se zanj ne brigajo več, vse povezovalne vezi se močno zrahljajo. Sam pravim, da iz tople grede pade v ledeno morje!« Toda pri tem je dijak še najmanj kriv. »Glavni problem je inštitucija, torej šola, ki živi neko abstraktno življenje, ki nima realne povezane ne z manjšinsko, ne z matično, ne z italijansko stvarnostjo. Sicer se tudi to zgodi, vendar zelo sporadično in površno. Glavni dejavnik šolske vzgoje in priprave je vsekakor učni kader, on je krmar ladje. Šolski okviri in vsebina programov so dovolj svobodni, da bi profesorji lahko odigrali vlogo povezovalca med šolo in družbo. Seveda pa morajo biti za to in pri tem motivirani, ažurni, strokovno pripravljeni, aktivneje vključeni v širši življenjski kontekst. En sam profesor lahko malo naredi (čeprav se že to pri dijaku zelo pozna), če pa bi se šolniki med seboj organizirali in se soočili s temi splošnimi vprašanji, bi se lahko stanje, ko profesor misli le na svoj predmet, spremenilo. Da so iste pomanjkljivosti tudi na italijanskih šolah, pg me prav nič ne zanima. Mi si kot subjekt moramo postavljati svoja vprašanja in iskati svoje odgovore nanje.« Kako pa ocenjuje Bratina zrelostni izpit, se mu zdi, da je ta etapa izobraževalnega procesa potrebna? »Matura je še vedno travmatična, v naši družbi nadomešča iniciacijo pri primitivnih plemenih, je torej neke vrste prelomnica in zato je ne bi ukinjal. Vendar ugotavljam, da se vedno bolj reducira na obred, ki ima bolj malo opravka s preverjanjem zrelosti. Ta je odvisna od znanja, od sposobnosti povezovanja sklopa predmetov v določen okvir. Tega pa na sedanjih maturah ni mogoče ugotoviti. Prihaja celo do primerov, da dijak opravi zrelostni izpit z dobrim uspehom, tudi če ne pozna italijanščine. Če namreč tega predmeta ni med izpitnimi, komisija ne bo nikoli ugotovila, v kolikšni meri ga dijak obvlada. Za naše razmere pa je to pravi paradoks. To velja za vse dijake, še posebno pa za maturante klasičnega liceja.« Iz vseh teh razlogov se Bratini zdi nujno, da postane zrelostni izpit »strožji« in da se torej poveča število izpitnih predmetov. Kot zadnje smo mu zastavili še vprašanje, kakšna se mu je zdela splošna priprava maturantov. »Klavrna, zaskrbljujoča. Kot predsednik komisije sem se veliko vmešaval v pogovor med profesorjem in dijakom, ker me je pač zanimalo, koliko dijaki poznajo splošno kulturo, zgodovinske procese, pač svoje korenine. Slika je prav zaskrbljujoča, vendar smo za to spet sami krivi. Za nekatere osnovne informacije aprioristično domnevamo, da jih dijak že ima, pri tem pa pozabljamo, da je vsaka generacija generacija zase in da je vsaki treba vse znova povedati in razložiti.« N. F. POJASNILO V zvezi s pogovorom, ki smo ga objavili včeraj, nas je prof. Jožko Baša prosil z a objavo pojasnila. Vse, kar je govoril v superlativih, velja le za odličnjake, ki so sami zase izjema. Glede preostalih pa se pridružuje oceni profesorja Pisanija z dodatkom, da je splošna razgledanost precej vprašljiva. Pa še nekaj: v deveti vrstici članka se pravilno bere: »... tako dobrih dijakov...« in ne »...toliko dobrih razredov...«. ZA MLADINO, KI IMA VISOKE CILJE PRIDI V Cit, ČAKA TE PRESENEČENJE Tudi letos bo bančni zavod ”Cassa do Risparmio di Trieste" nagradil učni uspeh in športno udejstvovanje mladih. Dijakom z dobrim učnim uspehom bo daroval abonmaje za kulturne in športne prireditve, ki bodo na sporedu v našem mestu. Pobude se lahko udeležijo dijaki, ki so rojeni leta 1970 ali mlajši in vpisani v šolsko leto 1989/90 na višjo srednjo šolo v tržaški pokrajini ter maturanti v letu 1989. Med interesenti bo "Cassa di Risparmio di Trieste" razdelila razpoložljive abonmaje, ki si jih izberejo interesenti upoštevajoč šolski uspeh, poslovni odnos, ki ga ima prositelj z bančnim zavodom in vrstni red prošnje. Abonma za športne prireditve lahko dobijo le dijaki, ki so nastopili vsaj na pokrajinski fazi mladinskih ali študentskih iger 1989 (torej ne pridejo v poštev šolska izbirna tekmovanja). Interesenti morajo oddati izpolnjene prijavnice do vključno 22. avgusta 1989 na glavnem sedežu bančnega zavoda "Cassa di Risparmio di Trieste" Ul. Mazzini 4 (v vratarnici). fjO Ud CASSA Dl RISPARMIO Ib Dl TRIESTE Uliks Bravar, prvi odličnjak na pogovoru »Znanstveni licej naj bi bil bolj znanstven in selektiven« Letos so na znanstvenem liceju France Prešeren dosegli zavidljiv rekord: v dveh petih razredih je bilo kar 8 "zlatih" maturantov. Osem dijakov je namreč opravilo maturo z najvišjo možno oceno - 60 na 60. Tako dobre bere na liceju že več let niso imeli, zato je prav, da poleg mnenja predsednikov komisij zapišemo tudi mnenja odličnjakov, ki so nam poleg svojih misli o šoli razodeli tudi svoje načrte in svoj odnos do življenja sploh. Prvi kandidat, ki nam ga je uspelo privabiti v redakcijo, je Uliks Bravar, ki je s svojim imenom zelo zadovoljen, saj mu je bilo vedno všeč izstopati. V skladu s svojim imenom ima Uliks tudi ambiciozne načrte, ki naj bi ga privedli direktno v vesolje: njegova želja je namreč postati astronavt. Na vprašanje, kako je prestal izpite, je Uliks odgovoril, da je imel preveč treme. »Na maturo sem se pripravil temeljito,« je povedal. »Sedaj lahko rečem, da sem preveč študiral. Imel sem srednjo oceno 8/9 in glede na to, kako so bili pripravljeni drugi sošolci, bi si mogoče zaslužil še več kot 60. Sicer moram reči, da sem bil vedno dober študent, pa čeprav nisem bil klasična "bifla". Študiral sem, ko sem vedel, da bom izprašan. Najraje sem imel fiziko in matematiko - znanost mi je sploh všeč - ugaja pa mi tudi angleščina, predvsem literatura, medtem ko mi humanistične vede niso veliko ležale.« Po tem uvodu smo Uliksa vprašali, na katero univerzo se bo vpisal. »Študiral bi astrofiziko ali letalsko inženirstvo, vendar še ne vem, kako bo,« je razložil. »Poskusil bom srečo na dveh fakultetah, saj sem vložil prošnjo za sprejemni izpit tako na Normalko v Piši, kjer bi študiral fiziko, kot na Scu-ola superiore di S. Anna, kjer bi študiral inženirstvo. V vsakem primeru bi svoje znanje rad apliciral; raziskovanje kot tako me ne zanima.« Gre v obeh primerih za težavni študij, ki zahteva veliko žrtev. Uliks se tega zaveda, a ne kloni pred izzivom, saj je navajen delati in je poklic oziroma študij na prvem mestu njegove vrednostne lestvice: samouresničevanje v poklicu je pomembneje tudi od srečnega ljubezenskega razmerja. »Za poroko in ljubezen imam še veliko časa,« nam je dejal, »medtem ko ne smem zamuditi priložnosti, ki jih lahko imam samo v mladosti.« Vendar Uliks ni strog samo do samega sebe, saj ima precej pomislekov tudi na račun šole. Znanstveni licej je po njegovem na primer vse premalo znanstveni, poleg tega pa ni niti dovolj selektiven. »Če bi v šolo hodili samo motivirani dijaki,« pravi na primer, »bi se naučili veliko več.« Uliksova zanimanja se ne omejujejo na znanost, saj rad bere, rad se ukvarja s športom. »Za politiko in družbene probleme,« je še dodal, »pa se ne zanimam veliko. Mislim vsekakor, da bi bila anarhična družba najpravičnejša. Zavedam se, da jo je zelo težko uresničiti, mislim pa, da ni nemogoče. V zvezi s sožitjem pri nas bi dejal, da bi Uliks Bravar morali boljše informirati večino o nas. Mislim pa tudi, da je primerni zakon edini predpogoj za sožitje.« Kaj pa še pričakuješ od življenja, smo ga nazadnje vprašali. »Nobelovo nagrado...« nam je odgovoril. Opozorilo Sindikata slovenske šole Podaljšan rok za vpisovanja v tečaj 150 ur Sindikat slovenske šole obvešča, da je podaljšan rok za vpis v tečaje 150 ur za dosego diplome nižje srednje šole. Tečaj je dostopen vsem delavcem in tistim, ki bodo do 31. decembra 1989 dopolnili 16 let (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj je brezplačen in traja eno leto, od septembra 1989 do maja 1990, skupno več kot 350 ur. Učne načrte bodo udeleženci predisku-tirali skupaj s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči dosedanjih izkušenj. Komisijo za zaključni izpit sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju. Po uspešno opravljenem izpitu prejmejo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Vpisati se je mogoče na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, in sicer še danes med 11. in 12. uro. Poleg tega vpisujejo vsak dan tudi na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar (Ul. Frausin 12, tel. 774046) in Simon Gregorčič (Dolina 210, tel. 228132). Kdor želi obiskovati tečaj, mora izpolniti poseben obrazec in mu priložiti rojstni list na prostem papirju. Tisti, ki še niso dopolnili 23 let, pa tudi zadnje spričevalo. Včeraj na sedežu deželne skupščine v Trstu Tudi manjšinska problematika v ospredju srečanja PSI-SZDL Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jože Smole, je bila včeraj na povračilnem obisku pri deželnem vodstvu PSI, ki se je januarja mudilo v Ljubljani. Na uradnih pogovorih na sedežu deželne skupščine, ki so potekali za zaprtimi vrati, sta se delegaciji (zastopstvo deželne PSI je vodil tajnik Zanfagnini) medsebojno informirali o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji oziroma v Furlaniji-Julijski krajini in Italiji, odkrito pa sta razgrnili tudi položaj slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. V delegaciji SZDL, ki jo je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Livio Jakomin, sta bila poleg predsednika tudi član predsedstva Republiške konference SZDL Željko Jeglič in sekretar Dušan Semolič. Gostitelje pa so poleg tajnika Piera Zanfagninija zastopali še podpredsednik Dežele Gianfranco Carbone, deželni svetovalec Dario Tersar, sekretar tržaške federacije Alessandro Perelli ter Laura Bergnach in Bogo Samsa v zastopstvu deželne strankine slovenske komponente. Kot nam je povedal glasnik slovenske delegacije Jeglič, je predsednik Delegacija SZDL tudi na razgovoru s predstavniki SKGZ Delegacija Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se je med svojim včerajšnjim obiskom v našem mestu sestala tudi s člani izvršnega odbora Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je delegacijo iz Slovenije seznanil predvsem z najnovejšimi pojavi kratenja pravic Slovencev v Italiji, začenši z rabo slovenščine v izvoljenih sosvetih tržaške občine. Odnos do slovenske manjšine je po Palčiče-vem mnenju posebno v mestnem središču zdrknil pod sprejemljivo raven civilne omike. Na sestanku, ki je bil izrazito delovnega značaja, je tekla beseda tudi o bodočnosti TV Koper-Capodistria in o usodi televizijske agencije Alpe-Adria. Predsednik Palčič je postavil v ospredje nenadomestljivo vlogo koprske televizije v našem obmejnem prostoru, posebno pa pri informiranju slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Smole v svojem uvodnem poročilu ®ed drugim podčrtal, da je odnos SZDL do manjšinskega vprašanja načelen in temelji na celoviti zaščiti manjšin. SZDL zato zelo motijo in čudijo stalne novice in primeri, ko PSI v Trstu koleba in ko v vseh primerih ne zagovarja načelne pravice slovenskih-Predstavnikov, da v izvoljenih organih uporabljajo svoj materin jezik. To je Po eni strani vprašanje že uveljavlje-uih pravic manjšine, po drugi pa sPlošno moralno vprašanje manjšinske zaščite. »Razumeti nas morate, da so ta vprašanja za nas v ospredju in so zato odločilni sestavni del dobrih odnosov med PSI in SZDL«, je poudaril Smole, Po mnenju katerega si je treba prizadevati, da se ne zaostri spirala nacionalnih napetosti, temveč obratno, da sta obe manjšini dejavnik sodelovanja m sožitja. Vodstvo SZDL vsekakor pričakuje, da bo slovensko manjšinsko vprašanje na primeren način upoštevano v političnem programu nove timske vlade. Tajnik Zanfagnini, kot nam je povedal tržaški sekretar Perelli, pa je glede te9a podčrtal načelna stališča PSI do 2aščite Slovencev in ohranitve etnične specifičnosti manjšine. Pri tem je Zanfagnini poudaril načelo po postopnem reševanju odprtih vprašanj manjšine, pri čemer se je v svojem posegu obregnil tudi ob nekatere, po njegovem mnenju nekoristne aspekte manjšinske politike KPI. Kot smo lahko še izvedeli je na sestanku tekla beseda tudi o drugih aktualnih problematikah. Smole je gostitelje seznanil o položaju v Sloveniji in v Jugoslaviji ter pri tem poudaril potrebo po globokih reformah v družbenopolitičnem sistemu. Beseda je tekla tudi o skupnosti Alpe-Jadran, o mednarodni vlogi Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, o združeni Evropi in še o marsičem dru- gem. Stopanje v novo Evropo je bilo vsekakor med osrednjimi temami včerajšnjega srečanja. Tako Slovenija kot naša dežela imata na tem področju marsikaj za povedati in seveda velike možnosti za konkretne akcije. Ob tem naj še omenimo, da sta prof. Samo Pahor in rajonska svetovalka Jagoda Kjuder pred srečanjem na sedežu deželnega sveta izročili predsedniku SZDL Smoletu odprti pismi s svojimi pogledi na nedavna dogajanja v Skednju in na zadržanje tržaške PSI ob tej aferi. Na sliki (foto Križmančič): delegaciji SZDL in PSI med včerajšnjimi uradnimi razgovori na sedežu deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Iniciativa agencije Bora viaggi Zanimiva turistična ponudba posebej za starejše občane »Lepe počitnice za nas, starejše ljudi«; tako nekako bi lahko prevedli geslo, s katerim turistična agencija »Bora viaggi« predstavlja svojo pobudo, namenjeno počitnicam starejše populacije. Na včerajšnji tiskovni konferenci so namreč orisali vsebino knjižice, ki objavlja programe letovanj v italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih obmorskih, gorskih ter termalnih središčih. Lucio Miillner je pojasnil, da so akcijo narekovala predvsem povpraševanja specifične klientele (ostarelih) in zato so pomislili na letoviščarske kraje, ki naj ne bi bili preveč oddaljeni od Trsta in kjer bi se lahko posamezniki tudi zdravili. V svoj turistični paket je tržaška agencija uvrstila Gradež, Umag, Strunjan, Opatijo, Radence in Toplice v središču Slovenije, kjer bo dvotedenski polni penzion s terapevtskim programom stal okrog 440 tisoč lir. Kdor pa bi želel na daljšo pot, ta bo lahko izbiral med hoteli in kraji okrog Salzburga, na VVolfgang-skem jezeru in v krajih na avstrijskem Koroškem. Pokrajina izdelala načrt rekreacije in letovanj za mlade handikapirane Pokrajina Trst je tudi letos poskrbela za vrsto pobud, s katerimi bi popestrila poletni čas handikapirane mladine. Ob predstavitvi je odbornik za socialno varstvo Martini pojasnil, da se bodo zvrstile julija, avgusta in sepetembra in da je Pokrajina predvidela zanje 120 milijonov lir izdatka. V načrtu so rekreacijske dejavnosti in letovanja, ki jih bodo priredile razne ustanove in združenja tako v pokrajini kot tudi v obmorskih in gorskih turističnih krajih. V primeru da bi handikapirani potreboval spremljevalca, bo za to poskrbela pokrajinska uprava. Odbornik Martini je ob tej priložnosti izrazil tudi željo, da bi Občina Trst čimprej prevzela nase skrb za to pobudo, ki je izrazito skrbstvenega značaja in torej v njeni pristojnosti. Pokrajina jo je letos izpeljala, ker sta KZE in občinska uprava podaljšali konvencijo za službe v korist mladoletnikov. Tečaj prve pomoči ustanove SOGIT je opravilo več kot osemsto oseb Pri dobrodelni ustanovi SOGIT so se konec junija končali tečaji za prvo pomoč, ki so jih prostovoljno vodili socialni zdravniki. Uspeh tečajev je zelo pozitiven, saj se jih je na Tržaškem udeležilo kar 809 oseb. Od teh je bilo 464 učencev iz osmih nižjih in višjih srednjih šol, 246 zasebnikov, 17 alpincev sekcije Guido Corsi, 23 skavtskih vodnikov in 59 uslužbencev mestnega prevoznega podjetja ACT. Teoretskim lekcijam so sledile praktične vaje, pri katerih so se posluževali tudi posebno opremljenega rešilca za takojšnjo intenzivno pomoč (UME). SOGIT nadalje sporoča, da bo oktobra ponovno priredila podobne tečaje, trajali pa bodo do junija 1990. Cirkus posrečena tema živahnega poletnega centra sredi Nabrežine V zadnjem času smo obiskali razne poletne centre in letovanja, kjer so preživeli ali preživljajo del svojih počitnic naši mladi in najmlajši. Od povsod smo odnesli samo lepe vtise z ugotovitvijo, da so takšni centri in letovanja potrebni in koristni ter da se v njih mladi dobro počutijo, spoprijateljijo in tudi s svojim deležem tako pri športni kot kulturni dejavnosti prispevajo, da je bivanje v le-teh prijetno, zanimivo in večkrat tudi poučno. V sredo smo obiskali še otroke v poletnem živžavu v Nabrežini, ki ga že vrsto let organizirata KD Igo Gruden in ŠD Sokol ob denarni pomoči in podpori devinsko-nabrežinske občinske uprave in domače Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice. Približno sto otrok od tretjega pa tja do 11. leta starosti se udeležuje tokratnega poletnega živžava, ki kot vsa leta doslej poteka na lepi in prostorni jasi domačega športnega društva. Ko smo prišli k njim, so imeli ravno v gosteh okrog 40 otrok iz italijanskega poletnega centra v Devinu. Gostom na čast so pripravili več športnih in družabnih iger, v katerih so se mladi počitnikarji pomerili na primer v streljanju s puščicami, v igri z vodo, z razporejanjem raznih semen, pa še z duhovito igro, ko sta morala na primer oba "nasprotnika" z zavezanimi očmi drug drugega pitati s sladko smetano. Deset je animatork, ki skrbi za otroke, ki jih dva šolska avtobusa in dva kombija pripeljeta še pred osmo uro v center. Avtobusa vozita otroke iz raznih krajev devinsko-nabrežinske občine, dva kombija domačega društva pa pripeljeta in odpeljeta vsak dan otroke iz Križa, s Proseka in Kontovela. »Danes smo imeli v gosteh otroke iz Devina, že jutri bodo pri nas slovenski in italijanski otroci, ki se udeležujejo letošnjega poletnega centra v Dijaškem domu v Trstu,« sta nam povedali Katja in Darja, ki sta nam posredovali še druge podatke o življenju v tem centru, ki se bo zaključil 28. t. m. »Kot vedno bomo pripravili zaključno prireditev. Kakšna bo in kaj vse bomo v zvezi z njo pripravili, pa je zaenkrat še skrivnost. Upamo pa, da boste tudi vi med gosti.« Letošnja tema poletnega živžava je cirkus. Dobra in pametna izbira, saj se otroci zelo zabavajo. Tako so si na primer že napravili cirkuški voz, pa lepo zaveso za vstop v cirkus. Prav v teh dneh pa bodo olepšali zidove okrog jase z risbami na temo cirkusa. »Tudi po vasi bodo napravili pohod, oblečeni v cirkuška oblačila. Vidimo, da jih tema zabava in da ob njej sproščajo svojo fantazijo.« Razen tega imajo otroci na jasi vrsto igrač, ki jih je dala na razpolago domača občinska uprava: tobogan, vrtiljak, dva gumijasta bazena, v katerih se lahko kopajo, in še velik peskovnik imajo. Otroci so si sami pripravili tudi lastno trgovino, v kateri prodajajo in kupujejo, seveda s svojim ' denarjem" in na svoj način. Do sedaj še niso utegnili iti na kak izlet. Imajo pa za prihodnji teden v načrtu piknik za najmlajše, ki jih je letos v centru tudi največ, nato ogled medveda v Štivanu, pa še akcijo intervjujev po vasi nameravajo izvesti. Otroci so v centru razdeljeni v štiri skupine, seveda po starosti. Da bi se spoznali, kdo kam spada, ima vsak član skupine na roki zapestnico. Ene zapestnice so rumene, druge oranžne, tretje modre in četrte rožnate barve. Otroci si prinesejo od doma malico, v centru pa dobijo še čaj in piškote. Vsi se dobro počutijo, nikomur ni dolgčas in sami načrtujejo, kaj vse bodo še obiskali in kako se bodo igrali. Koordinator letošnjega poletnega živžava je ravnatelj Zvonko Legiša. Animatorke pa so: Darja, Dinora, Vida, Katja, Adriana, Irena, Vera, Darja, Jasna in Elen. Za čaj skrbi Valentina, ki tudi sicer pomaga pri varstvu otrok. Starši so s poletnim živžavom zadovoljni in so že obljubili svojo pomoč in udeležbo tudi pri zaključni prireditvi. Za sedaj ostaja seveda glavna skrb le vreme. Upamo in želimo, da bo mladim udeležencem naklonjeno. NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Magajna) pisana množica otrok iz nabrežinskega poletnega centra. Nujno sporočilo podjetja ACEGA Podjetje ACEGA sporoča, da bodo danes, 20. julija, med 7. in 19. uro uslužbenci družbe SNAM popravljali mestni meta-novod. Iz tega razloga priporoča uporabnikom, naj omejijo uporabo metana, v primeru nestabilnega plamena pa podjetje ACEGA svetuje takojšnje zaprtje varnostnega ventila. t Zapustila nas je naša draga Silvia Gregori por. Ferluga Razpis je objavil Uradni list Natečaj za gasilske inšpektorje na( V Uradnem listu št. 53, ki je izšel 14. julija, so objavili razpis javnega zač tv)a Za 173 mest za inšPektorie gasilcev (kdor bo sprejet, bo moral na nat* ■ Prestati poskusno dobo) z možnostjo napredovanja do vodilnih mest. Na in.ečai se lahko prijavijo tisti, ki so na italijanskih univerzah diplomirali iz zenirstva ali arhitekture. jinslr-n°S^Ci moraJ° izpolniti posebne obrazce, ki jih je mogoče dobiti na pokra-2a(,klh poveljstvih gasilcev, nasloviti pa jih je treba na ministrstvo za notranje eve, glavno ravnateljstvo za civilno zaščito in protipožarno službo (Direzione ^e**a Protezione Civile e Servizi antincendi, Div. III). Upoštevali bodo i “ste prošnje, ki jih bodo prejeli do vključno 14. avgusta. J)0j zbrani na natečaju, ki se na željo lahko izognejo služenju vojaškega roka, Jamč■ nai°9e' kot jih predvideva statut vsedržavnega korpusa gasilcev. Drevo1 1 • •0 . varnost državljanov s protipožarnimi preventivnimi dejavnostmi, s P evenci]o industrijskih nesreč in z zaščito okolja. van;, aeca3nutlr mladim dobre zaposlitvene možnosti in perspektivo napredo-J ' kl lahko Pnvede tudi do vodilnih mest na pokrajinskih poveljstvih. Podeliti štipendije družbe Fnutia Deželna finančna družba Friulia bo tudi letos nudila tri študijske štipendije mladim iz Furlanije-Julijske krajine, ki se bodo izpopolnjevali v vodenju bančnih zavodov in industrijskih obratov. Pravico do petnajstmesečnega izpopolnjevanja na milanski visoki šoli za gospodarske kadre Bocconi so si izborili 27-letni Antonio Dain iz Pordenona, 28-letni Giorgio Milosse-vich iz Vidma in 29-letni Faust o Cro-silla iz Tolmeča. Študijske štipendije so podelili na včerajšnji slovesnosti, na kateri je med drugimi govoril tudi predsednik deželne finančne družbe Friulia Vittorio Zanon. Potresni sunek na Tržaškem? Čeprav na Tržaškem potresi niso pogost pojav in sploh ne vemo, če je kdaj v zgodovini do njih prišlo, je nemalo presenetila vest, ki jo je včeraj objavila tiskovna agencija Ansa. V njenem obvestilu dobesedno pravi: vsedržavni geofizikalni institut sporoča, da so ob 17.35 zabeležili potresni sunek četrte stopnje po Mercallijevi lestvici z epicentrom v Tržaškem zalivu. Najbližji kraji epicentru so Križ, Nabrežina in Devin. Potresni sunek ? Ne. Vsedržavna agencija je pogrešila: šlo je za miner-ce, ki so na odprtem morju raztrelili štiri tone težko granato. Bolje tako... Pogreb bo jutri, 21. t. m, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Vittorio, hčeri Zorka in Lidia z družinama ter ostalo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trebče, 20. julija 1989 Ob bridki izgubi drage Silvie se pridružujejo žalovanju bratranci Edi, Marija, Oskar, Svetko in Angelo z družinami. Člani in odbor pogrebnega društva iz Trebč izrekajo globoko sožalje svojcem ob izgubi drage Silvie Ferluge. Ob nenadomestljivi izgubi drage Silvie se žalovanju družine pridružujeta Pepca in Anton Kuret. Družbeniki, sodelavci in uslužbenci studia Montesano se pridružujejo žalovanju kolegice Lidie ob izgubi drage mame. Ob prerani izgubi drage Silvie Ferluge izreka globoko sožalje družini in svojcem družina Tavčar. Letos prvič v devinski vili Lucchese Poletna likovna akademija po sledeh Oskarja Kokoschke V soboto, 22. julija, se bo ob 18.30 z odprtjem razstave izdelkov tečajnikov v devinski vili Lucchese zaključil letošnji prvi tečaj Mednarodne poletne likovne akademije. Poletna likovna akademija v Devinu, ki jo je letos šele poskusno priredila Mednarodna kulturna skupina Hohensalzburg, je vsa v znamenju velikega avstrijskega slikarja in enega najbolj znanih nemških ekspresionistov sploh, Oskarja Kokoschke. Likovni kritik Luigi Danelutti, ki si že več let prizadeva, da bi tudi v Trstu ustanovili poletne likovne tečaje, kakršne prirejajo v nekaterih drugih sosednih deželah, je namreč za svojo šolo izbral likovno pedagogiko, ki jo je utemeljil sam Kokoschka, ko je vodil tečaje salzburške Sommerakademie (šolo je ustanovil Kokoschka leta leta 1953, vodil pa jo je vse do leta 1963). »Gre namreč za to,« je poudaril Danelutti, »da tečajnikom "odpremo" pogled, da odpravimo njihova že vnaprej izoblikovana prepričanja in da jih usmerimo k pravemu "vizualnemu" slikarstvu. Zato se naša šola imenuje "Šola gledanja".« Tečaje, katerih organizacijo so omogočile Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina in Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, obiskuje letos 14 študentov iz ZDA in 13 likovnikov iz naše dežele. Docela ameriški pa je pedagoški "štab", ki ga sestavljajo Judith Brassard Brown, John Lanza in George Gabin z bostonske univerze. »Na ta način,« je še dejal Danelutti, »ponovno ustvarjamo idealno vez med Srednjo Evropo in Bostonom, kjer je Kokoschka nekaj let poučeval. Po drugi strani pa izvažamo drobec srednjeevropske kulture...« Prireditelji želijo, da bi se tečaj uveljavil in postal prava redna poletna likovna akademija tudi s tečaji iz grafike in kiparstva. Predvsem pa želijo, da bi akademijo obiskovali tudi slikarji iz sosednih dežel, zlasti iz Jugoslavije in Avstrije. V prihodnjih letih nameravajo tako povabiti tudi zelo prestižne mojstre, kakršna sta Zoran Mušič in Giuseppe Santomaso. Z veselim izletom v Furlanijo Slavje 50-ktnikov s Proseka in Kontovela Okrog 30 petdesetletnikov s Proseka in Kontovela je skupaj proslavilo »srečanje z Abrahamom«. Najprej so seveda šli k domačima spomenikoma padlim v NOB, nato pa so se odpravili v Furlanijo. Najprej so se ustavili v Gonarsu, pri spomeniku Slovencem, ki so med zadnjo vojno umrli kot politični jetniki v tamkajšnjem taborišču, in kot že na Proseku in Kontovelu, položili cvetje in počastili padle z enominutnim molkom. Pot so nadaljevali do Medee, kjer so imeli kosilo in kjer so do večera obujali spomine, se zabavali in plesali, (mm) gledališča VERDI — Poletni festival operete 1989 - V torek ob 20.30 (red A) premiera J. Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Gietzen, režiser Franco Giraldi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. GRAD SV. JUSTA Jutri ob 21.15 bodo na FESTIVALU Disneyevih filmov - druga izdaja - predvajali film OSTRŽEK, v soboto in nedeljo IL LIBRO DELLA GIUNGLA in v ponedeljek OUANDO TOPOLINO ERA BAMBINO. LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.30 bo na sporedu predstava ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini; v soboto ob 21.30 in ob 22.45 v italijanščini. kino ARISTON - 21.30 Salaam Bombav, dram., Indija 1988, r. Mira Nair. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Miracolo sulVOt-tava strada, fant., r. M. Robbins, i. H. Croyn, J. Tandy. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Dr. Jekyll e Mr. Hyde suIVorlo della follia, srh., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cocktail, i. Tom Cruise. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La donna delle bestie, pom., D □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'indis-creto fascino del peccato, r. Pedro Al-modovar, i. Carmen Maura, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Mamba, srh., i. Trudie Styler, Gregg Henry. MIGNON - 17.00, 22.15 Una pallottola spuntata, kom. EDEN - 16.00, 22.00 Fino in fondo, pom., □ □ VTTTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri ob 17.00, 22.10 Aguile d'attacco. LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 Once more, r. Paul Vecchiali, i. Jean-Louis Rolland, Florence Giorgetti, □ □ ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Ramba, scontro bestiale, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 20. julija 1989 ČESLAV Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 21.57 in zatone ob 7.18. Jutri, PETEK, 21. julija 1989 ZORA PLIMOVANJE DANES: ob 5.21 najnižja -68 cm, ob 12.03 najvišja 45 cm, ob 17.40 najnižja -19 cm, ob 23.14 najvišja 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb raste, veter 12 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, burja s sunki do 41 km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Misson, Thier-ry Delcomunne, Tanya Carol Mezzari, Riccardo Delise, Michele Brogna, Tom-maso Giusti. UMRLI SO: 75-letna Giovanna Zotti vd. Zanin, 95-letna Guglielmina Maras-ton vd. Zorzon, 71-letni Renato Divo, 68-letna Giuseppina Budihna, 81-letni Sta-nislao Birsa. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17. julija, do sobote 22. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 4, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Nabrežje Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Uniti 4, Nabrežje Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg UnitA 4, Nabrežje Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Danes, 20. t. m., ob 21. uri — BAZOVICA — gostilna Pri lipi Jutri, 21. t. m., ob 21. uri — ZABREŽEC — v Hribenci V soboto, 22. t. m., ob 21. uri — REPEN — Pokrajinski muzej V nedeljo, 23. t. m„ ob 21. uri — PROSEK — Kulturni dom Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ razstave čestitke V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled skupinska razstava SLOVENSKA GRAFIKA. V pritličnih prostorih TKB, Ul. F. Fil-zi 10, razstavlja MARKO HREŠČAK. Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo še jut-rirazstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. V pokrajinskem muzeju v Repnu je na ogled še jutri, 21. t. m., razstava lesnih izdelkov MIRKA GUŠTINA. Razstava je odprta od 18. do 21. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 bo od 28. t. m. do 10. avgusta razstavljal 40 svojih grafičnih del slikar Aldo BRESSA-NUTTI. Otvoritev bo v soboto, 28. t. m., ob 18. uri. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426. SKGZ sporoča, da je urad odprt od 8. do 14. ure. Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da posluje urad s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 24. julija dalje. Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo razstavo, zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (tel. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4 v Trstu. šolske vesti Sindikat slovenske šole javlja, da so obrazci za prošnje za začasne suplence na razpolago na sedežu sindikata. Sindikat slovenske šole obvešča štu dente, ki so dosegli ali bodo dosegli do 30. julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90/91. Učitelji in profesorji, ki dosežejo do 31. julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, morajo v tem roku predložiti na skrbništvo prošnjo s študijskim naslovom za vključitev v dodatno lestvico suplentov za delo s prizadetimi. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje: 1. za uradnike s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur), 2. za uradnike v podjetjih import-ex-port - 2. letnik (1200 ur), 3. za uradnike v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur), 4. za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200), 5. za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 6. za bančno tehniko (30 ur), 7. za operaterje v zunanji trgovini (40 ur), 8. nemščine za poslovno uporabo (120 ur), 9. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 10. personal com-puting (160 ur), 11. za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur), 12. za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola, 13. za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur), 14. za biodinamiko (30 ur), 15. za splošno živinorejo (30 ur), 16. čebelarstva (60 ur), 17. enologije (30 ur), 18. za splošno kmetijstvo (150 ur). Vpisovanja in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941. Danes praznuje v Križu 70. rojstni dan DANILA ŽERJAL. Obilo sreče in zdravja ji želijo Pierina, Tanja in Milena. Slovenski kulturni klub čestita svojim članom ELIZABETI CIJAK, MARTI KLINC, ANI LOKATOS, ŠTEFANU PAHORJU, JORDANU PISANIJU in BREDI SUSIČ za uspešno opravljeno maturo. koncerti V Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za koncert-predstavo CIGANKINA LJUBEZEN z Jadranko Jovanovič, ki bo jutri, 21. t. m., ob 21. uri v gledališču CRISTALLO. Na sporedu Schumann, Verdi, Liszt, Čajkovski, Rahmaninov, Dvoržak in drugi. Režija Mario Licalsi. Na klavir bo igral skladatelj Fabio Nie-der. Medtem se je pričela prodaja vstopnic za premiero CIGAN BARON Johanna Straussa. razne prireditve PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v parku Hribenca 19. PRAZNIK VINA. Jutri, 21. t. m., ob gostovanju SSG s komedijo ŽUPANOVA MICKA, odprtje kioskov; v soboto, 22. t. m. in v ponedeljek, 24. t. m., od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day, v nedeljo, 23. t. m., ob 18.30 nastop pihalnega orkestra Breg in od 20.30 dalje ples z ansamblom Taims. Športno rekreacijsko društvo Praprot prireja PRAZNIK PIVA. V soboto, 22. 7., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21.00 disko na odprtem s STUDIO DEE JAY NETVVORK. V nedeljo, 23. 7., ob 10. uri odprtje kioskov in start dirke z mountain bike. Ob 21. uri ples z ansamblom HAP-PY DAV. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR SPOROČILO V soboto, 22. t. m., ob 7.30 odhod iz Bazovice z avtobusi proti Pokljuki na osrednjo partizansko slavje v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, ki ga organizirajo borci, mladina in vojska. Ob 11. uri si bomo ogledali Bled, sledi srečanje z gostitelji. Ob 14. uri nastop. Po koncertu na Pokljuki, kosilo in prosta zabava. Vrnili se bomo pred polnočjo. Jutri vaja odpade. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika V torek je uspešno opravil državni izpit za komercialista dr. BORIS VALENTIČ Ob tem uspehu mu iz vsega srca čestitata Danjela in Nataša. Čestitkam se pridružujejo mama in oče ter Pino in Marija. Na prevajalski šoli je diplomirala LAURA PERTOT Novi doktorici čestita KD Fran Venturini izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kastav - Trsat danes, 20. t. m., ob 7.30 izpred Deželne palače na Trgu Oberdan. mali oglasi PRODAM hišo v industrijski coni, 200 kv. m in 500 kv. m dvorišča, primerno za obrtnika. Tel. 228390. PRODAM motor gilera KZ endurance 125, letnik 1987, v odličnem stanju, prevoženih 10.000 km. Tel. od 12.30 do 15.30 ali po 19.30 na št. (0481) 882334. PRODAM delikatesno trgovino v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. (040) 731226. ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 30. julija do 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel. na št. 220624. CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec -obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi letnega dopusta od 17. julija do 19. avgusta. DRUŽINICA išče stanovanje v najem za določen čas na področju od Bazovice do Proseka. Obenem nudi pomoč ostareli osebi. Tel. na št. 226317 - Oskar ali Jelka. V NEPOSREDNI bližini Pulja, 150 m od morja, oddajamo popolnoma opremljeno stanovanje, primerno za štiri osebe, v času od 6. avgusta do konca septembra. Informacije po tel. (003852) 28315. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni, možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri. NA TRBIŽU oddajam opremljeno stanovanje za štiričlansko družino. Tel. (040) 44171. POMEMBNA DRUŽBA sprejme v službo uradnico s prakso in znanjem slovenščine, hrvaščine in eventualno tudi nemščine, vešča v izvozno-uvoznem sektorju in vodenju knjigovodstva. Zagotavljamo tajnost. Prošnje s curricu-lum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »FT 19«. BLIŽA se Kraška ohcet. Če bi kdo imel srajco, ruto, krpon ali del ženske, moške in otroške noše in ne ve kam z njim, meni bi prav prišlo. Tel. (040) 228766. NA OPČINAH se je izgubila srednje velika psička Pika umazano bele barve, kratko dlako, s kratkim repkom in z rdečo ovratnico. Kdor jo je videl naj pokliče na tel. (040) 213912. KDORKOLI je videl potek cestne nesreče v Ul. Flavia v bližini Fiat Grandi in Renaulta v ponedeljek, 17. t. m., ob 7.45 med rdečo Al 12 in lancio delto beige barve naj telefonira na tel. (040) 231002. prispevki Ob 20. obletnici smrti dragega očeta Rada Ravberja darujeta hčerki Jasna in Nataša 100.000 lir za Športno šolo Trst in 100.000 lir za obnovo bolnice Franje. Ob 20. obletnici smrti Rada Ravberja daruje sestra Ivanka 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Stankota Birsa daruje družina Birsa 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Angelo Štok-Širca darujeta Mira in Darinka Šuman 40.000 lir za KD I. Grbec. Namesto cvetja na grob Angele Stok vd. Sirico darujeta Milena in Danila Poženel 20.000 lir za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marije Peta-ros por. Kosmač daruje Marija Kosmač Sossi (Skedenj) 50.000 lir za borštansko cerkev. V spomin na dragega brata Alojzija Kosmača daruje Marija 50.000 lir za borštansko cerkev. V spomin na drage starše daruje Marija Kosmač 50.000 lir za borštansko cerkev. Namesto cvetja na grob Giovanne Ci-bic por. Sedmak darujeta Livija in Mari-za z družino 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Petrino Košuta darujeta Julka Meden in Kristina Tence 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika. menjalnica 19. 7. 1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1375,950 1360,— Japonski jen 9,710 9,50 Nemška marka . 723,050 722,— Švicarski frank 835,950 832 — Francoski frank 212,920 211.— Avstrijski šiling 102,785 102,50 Holandski florint ... 641,100 640.— Norveška krona 198,080 195 — Belgijski frank 34,526 34,20 Švedska krona 213,250 209 — Funt šterling .. 2224,— 2200.— Portugalski eskudo . 8,638 8,20 Irski šterling .. 1933,800 1920.— Španska pese ta 11,543 11,20 Danska krona . 186,330 183,— Avstralski dolar 1026,500 1010.— Grška drahma. 8,361 8,— Jugoslov. dinar — 0,063 Kanadski dolar 1155.— 1140,— ECU 1498,100 — Frgrrl Senčne in tudi tragične plati igralskega poklica Ko govorimo o igralcih in zvezdnikih, najpogosteje pozabljamo, da ima igralski poklic tudi svoje temne plati. Na to nas občasno spomnijo tragični dogodki, kot recimo smrt mlade igralke Rebecce Schaffer v Los Angelesu. Komaj 22-letno dekle je na pragu stanovanja ubil neznani mladenič. Sicer so nesrečno dekle prepeljali v bolnišnico, a bilo je prepozno za pomoč. Od dveh strelov jo je eden zadel naravnost v srce. Oblečena je bila samo v kratek kopalni plašč, kot da bi nameravala pod tuš. Nekatere priče so kasneje povedale, da se je po okolici potikal 20-letni moški. Policija še tava v temi, sklepanja pa se kopičijo. Ker je deklo odprlo vrata, ki so bila sicer opremljena z neprebojnimi stekli, sklepajo, da je »obiskovalca« poznala. Morda pa je bila le preveč zaupljiva. Rebecca Schaffer, ki je med drugim hčerka igralke Jacgueline Bisset, se je pred kratkim vrnila iz Italije, kjer je zaključila snemanje TV filma o ugrabitvi ladje Achille Lauro. Uspeh je doživela z nanizankama One Life To Live in My Sister Sam ter s filmom Scenes from the Class Struggle in Be-verly Hills, manjšo vlogo pa je imela tudi v filmu Radio Days Woodyja Al-lena. Prav pred kratkim je posnela film One Point Of View z Dyan Can-nonom, ki je istočasno protagonistka in režiserka. Rebecca je poosebljala Cannonovo v najstniških letih. Skratka, prištevali so jo med mlade igralke, ki naj bi se jim smehljali uspešna kariera in svetla bodočnost. Tu se seveda končna kronika o umoru, odpira pa se vrsta drugih vprašanj in domnev. Policija razmišlja o občudovalcu-obsedencu, ki jo je umoril, da je ne bi delil z drugimi. V Hol-lywoodu takih umskih bolnikov ne manjka. Njihovi ljubljenci ali žrtve so predvsem filmske lepotice in zvezdniki, ki postanejo tarče njihove obsedenosti. Se pred kratkim so časopisi pisali o 34-letni igralki Theresi Saldana, ki jo je zasledoval tak obsedenec. Oblastem je le za las uspelo preprečiti, da ni Richar Jackson ušel iz zapora,. Nameraval se je namreč spremeniti v »angela smrti, da bi poslal v nebese angela Thereso in pohitel za njo iz celice smrti v San Cjuentinu«. Takih primerov je še in še: po življenju Jodie Poster je stregel, denimo, neki John Hinckley, ki je napadel Ronalda Reagana. Ob tem uspeva industrija Gavina De Beckerja, agencija, ki ščiti slavne kliente - Elizabeth Tay-lor, Richarda Burton, Roberta Redfor-da, Jane Fonda, Brooke Shields, Tino Turner, Johna Travola in še vrsto drugih. Zato, da jih uslužbenci agencije stražijo, plačujejo 200 do 500 tisoč dolarjev letno. V arhivu podjetja pa je približno 5400 shed s podatki o slavnih ljudeh, 200 tisoč groženj, podatki o 60 aretacijah v samem letu 1988 in o več kot 100 strankah. Takšen je pač davek slavi. sklad mitje čuka jelka cvelbar Ali bo pričakovani otrok zdrav? Ko pride nosečnica danes na prvi pregled, sta odtlej dva pod stalnim nadzorstvom: noseča mati in še nerojeni otrok. Ključno postane vprašanje, ali se otrok normalno razvija. Kakor je bilo nekoč drugače - mati ni znala odgovora na to vprašanje do poroda - je sedaj zelo pomembno, da starši dobijo ta odgovor čim bolj zgodaj. Pomembno je, da vedo, če bodo dobili popolnoma zdravega otroka, ali če bo podedoval kako družinsko bolezen. In še posebej pri parih, ki niso več rosno mladi in teh je veliko, če bo šlo vse po sreči. Matere nad 35. letom in očetje nad 41. letom morajo namreč zelo resno pretehtati tudi rizičnost genetsko obremenjenega otroka (npr. Downov sindrom). Pomembno bi bilo torej opraviti genetski test vedno, ko gre za starejše partnerje, posebej pa tedaj, ne glede na starost bodočih staršev, ko je ugotovljena posebna rizičnost - družinski primeri anomalij, infekcija matere, posebna zdravila, itd. Katere posebne preglede pa je pravzaprav mogoče danes opraviti in katere motnje v razvoju je mogoče odkriti? Zdravniki upajo, da bodo prišli na pregled, še preden se bodo odločili za naraščaj, vsi tisti, ki imajo dedne bolezni v družini ali primere anomalij. Danes namreč lahko diagnosticiramo celo vrsto dednih bolezni pri otroku, ki je še v maternici, žal pa vseh še ne moremo zdraviti. Kljub temu na podlagi takih izvidov lahko zdravniki svetujejo staršem, ki so iz strahu odlašali, kdaj naj imajo otroke in koliko odstotkov možnosti je, da bo njihov otrok zdrav ali razvojno moten. Prenatalna diagnostika se je doslej toliko razvila, da zdravniki kar precej zgodaj v nosečnosti ugotovijo pri zarodku celo vrsto genetskih motenj. Zelo zgodaj tudi lahko naredijo kro-mozomsko preiskavo. Lahko ugotovijo bolezni po krvni preiskavi matere ali otroka, poleg tega lahko kar dobro sledijo otrokovemu razvoju z ultrazvočnim opazovanjem. V desetem do dvanajstem tednu nosečnosti izvajajo biopsijo maternice (lahko skozi nožnico ali skozi materin trebuh), pri kateri dobijo vzorec tkiva še nerojenega otroka. Analiza kromo-zonov - nosilcev dednostnih osnov, ki se nahajajo v teh celicah, lahko da odgovor v enem dnevu, ali najkasneje v enem tednu, kako je z otrokom. V 98 odstotkih pregledov je vse brezhibno. Taka analiza ne pomaga le pri odkrivanju mongolizma, pomembna je za odkrivanje še približno drugih 60 presnovnih bolezni. Amniocenteza je pregled starejše vrste, pri katerem zdravnik odvzame del maternične tekočine. Po celicah, ki plavajo v njej, odkrivajo zdravniki downov sindrom - mongolizem, celo vrsto napak v razvoju živčnega sistema, največkrat hrbtenice, pa tudi anencefalije - težke razvojne motnje možganov. V nasprotju z biopsijo lah- koto Križmančič) ko amniocentezo opravijo le precej pozno in izvid traja dva tedna ali celo tri, preden izvedenec lahko dobi zadovoljive rezultate. Težke spremembe v razvoju hrbtenice lahko odkrijejo specialisti prena-talne diagnostike tudi po krvnih preiskavah matere. Pri teh iščejo posebno beljakovino, ki kaže na otrokovo motnjo v razvoju. Vendar tudi ta test ni izvedljiv pred 16. tednom-nosečnosti. Krvna preiskava otroka v maternici je ena izmed naj novejših možnosti prenatalne diagnostike. Pregled ni posebno lahek: skozi tkivo materinega trebuha punktirajo popkovnico. Po kr-' vnem serumu, ki ga dobijo na tak način, lahko odkrijejo celo vrsto krvnih bolezni. Ta pregled je mogoč v 20. do 23. tednu nosečnosti. Pri njem lahko ugotovimo tudi, če je bil otrok okužen s kako materino boleznijo, npr. rdečkami. (se nadaljuje) današnji televizijski in radijski sporedi |~~ij| RAI 1________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Politična tribuna 14.20 Srečno poletje! 14.30 Film: Palcoscenico (dram., ZDA 1937, r. Gregory La Cava, i. Katharine Hepburn) 16.10 Umetnost: Federico Zeri in Guido Reni 16.30 Mladinska oddaja: Big 17.30 Danes v parlamentu 17.35 Film: L'intraprendente signor Dick (kom., ZDA 1947, r. Irving Reis, i. Cary Grant, Myrna Loy) 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Devnik 20.30 Film: Bernardo, cane ladro e bugiardo (kom., ZDA 1976, r. R. Steven-son, i. D. Hickman) 21.50 Dnevnik 22.00 Moda: Defile pod zvezdami (iz Rima) 23.15 Film: Cielo rosso all'al-ba (dram., ZDA 1971, r. James Goldstone, i. Richard Thomas), vmes (24.00) dnevnik I C RAI 2___________________ 12.00 Nan.: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Naniznaka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: Un elmetto pieno di fifa (kom., Fr. 1970, r. M. Camus, i. Peter McEnery, Andre Bour-vil) 17.55 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti 20.30 Film: La legge del piu forte (vestern, ZDA 1958, r. George Marshall, i. Glenn Ford, Shirley MacLaine) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Variete: Improvvisando 22.45 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: La ragazza in ve-trina (dram., It.-Fr. 1960, r. L. Emmer, i. Lino Ventura, Magali Noel) —^ RAI 3 [ 13.30 Kolesarstvo: Corsa del sole 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Gli uomini non sono ingrati (kom., It. 1937, r. G. Brignone, i. Isa Pola, Gino Cervi) 15.30 Tour de France 16.30 Umetnostno drsanje 17.30 Film: L'anonima Roylot (krim., It. 1936, r. Raffaello Mattarazzo, i. Isa Pola, Camillo Pilotto) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Odissea (r. Franco Rossi, i. Be-kim Fehmiu, Irene Pa-pas, 7. in 8. epizoda) 21.50 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Avtorska TV: Beniami-no Placido - Manzoni 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nočna glasba: Solisti Veneti (dir. Claudio Sci-mone, Bachov Koncert v d-molu za violino, oboo in godala) 0.30 Dok.: Pred 20 leti nr RTV Ljubljana 1 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.35 nanizanka Hooperman (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (7. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Povest o dveh mestih (Charles Dickens, scenarij Arthur Hopcraft, r. Philippe Monnier, i. James VVil-by, Xavier Deluc, 3. del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste in tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (46. in zadnji del) in nan. Leteči cirkus Mon-thyja Pythona (7. del) |~pP| TV Koper____________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Am-brogio Fogar, pon.) 14.10 Rugby: turnir 5 narodnosti (pon.) 16.00 Šport spektakel 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — O usodi agencije Alpe Adria (komentar Voj mira Tavčarja) TRST — Srečanje predsednika SZDL Jožeta Smoleta z deželnim vodstvom PSI 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke box 20.30 Boks: za najtežjo kategorijo Evander Holyfi-eld-Adilson Rodrigues 22.15 TVD Novice 22.15 Beach volley (prenos iz Riminija) 23.25 Šport spektakel RTV Ljubljana 2 19.00 Čas, ki živi: Daki _ 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert: godalni kvartet SF 21.00 Oči kritike 21.30 Alpe Jadran RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: Strahek (2. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: sopranistki Olga Gracelj in Gloria Paulizza, mezzosopranistka Cinzia De Mola, tenorist Giuseppe Botta, čembalist Mauro Macri; orkester iz Budimpešte in zbor Cappella Civica; 11.35 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra, 12.40 Zbor Akord 84; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Radiofonska delavnica; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Lit. nokturno in Nočni spored. CANALE5_______________ 8.30 Nanizanke: Fantasilan-dia - Cirano, II mago, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana - La culla 11.15 Rubrika: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 12.00 Mladinska oddaja: Dop-pio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giu-sto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat -II giorno del Ringrazia-mento 15.30 Film: Cowboy dilettante (kom., ZDA 1938, r. G. Brackett Seitz, i. Mickey Rooney, Lewis Stone) 17.30 Nanizanka: Hotel - Le pentole del diavolo 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Variete: Bellezze al bag-no (vodi Milly Carlucci) 22.30 Aktualno: Con i piedi sulla Luna, vent anni dopo (vodi Maurizio Costanzo) 9.30 Aktualno: La notte della Luna RETE 4 _________ 8.25 Nanizanka: In časa Law-rence 9.15 Film: Un ladro in paradi-so (kom., It. 1951, r. Pao-lella-Amato, i. Nino Ta-ranto) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 C osi gira il mondo, 16.40 As-pettando il domani 17.00 Nanizanka: California -Segreti svelati 18.00 Nadaljevanka: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta - Ly-man FBI 20.30 Film: L’uomo dalla mas-chera di ferro (pust., Fr. 1962, r. Henri Decoine, i. Jean Marais, Sylva Ko-scina) 22.50 Film: Fai come ti pare (kom., ZDA 1980, r. Bud-dy Van Horn, i. Clint Eastwood) 1.00 Nanizanki: Agente spe-ciale - Il Jolly, 2.00 Iron-side - Il riscatto ITALIA 1_____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph super-maxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. Te-neramente Licia 18.00 Nanizanki: Supercar -Terrore dietro le guinte, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Stati di allucina-zione (fant., ZDA 1980, r. Ken Russell, i. William Hurt, Blair Brown) 22.30 Nanizanki: Starsky & Hutch - L'informatore, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi - Tony diventa manager di boxe, 1.05 Kung-fu - Il sacrificio OPEON_________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Killers boulevard (krim., Fr. 1984, r. Boramy Tioulong, i. Jean Louis Trintignant, Marie France Pisier) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Glasbena oddaja: Caffe Italia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC____________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delLArizona 12.00 Nadaljevanka: Il fiume scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Sono tua (glas., ZDA 1950, r. Walter Lang, i. Dan Dailey) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Uno strano caso di omicidio (dram., ZDA 1979, r. Stanley Kramer, i. Dick Van Dyke, Kathle-en Ouinlan) 22.30 Morski športi 23.00 Vesti 23.15 Tour de France 24.00 Film: La donna che non voleva perdere (kom., ZDA 1979, r. J. Freed-man, i. J. Woodward) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: La guerra di TomGrattan 12.00 Rubriki 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il diavolo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi, 20.30 Buio nella valle 22.30 Dok. oddaja: Pan 23.30 Rubrika o kolesarstvu 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) . 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Manufaktura; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. Seja občinskega sveta v Tržiču Negotovost glede razpleta krize Kako se Goriška lahko vključi v prireditve ob Mundialu 90? Srečanje upraviteljev in turističnih delavcev na Pokrajini Drevi je napovedana seja občinskega sveta v Tržiču, ki naj bi prinesla razjasnitev glede odstopa odbora in glede oblikovanja nove koalicije. Kriza traja že tri mesece in v tem času predstavnikom političnih strank še ni uspelo oblikovati kompromisnega predloga. Tudi zadnja srečanja niso prinesla rezultatov. Kakšen bo potek in kako se bo zaključila današnja seja je zato še zmerom močno vprašljivo. Nerešeno ostaja vprašanje vstopa republikancev v odbor in večino in pa vprašanje socialdemokratov, ki jih, zlasti socialisti, obtožujejo, da so brez utemeljenih razlogov sprožili upravno krizo. Po eni strani je obnovitev prejšnje koalicije z istim razmerjem sil v odboru politično težko zagovarjati, po drugi strani pa je pritegnitev socialdemokratov v večino skorajda nujno, zaradi zagotovitve dovolj trdne večine. Brez socialdemokratov bi odbor sestavljen iz krščanskih demokratov, socialistov in republikancev razpolagal le z dvaindvajsetimi glasovi. Odbor med KD, PSI in PSDI pa bi imel 25 glasov, od skupnih štirideset. Krščanski demokrati imajo štirinajst svetovalcev, socialisti sedem, socialdemokrati štiri, republikanci pa enega. Zgleda, da so bili vsi dosedanji poskusi zaman in da se bo razprava pravzaprav prenesla v občinski svet, razen če KD ne bo v zadnjem trenutku našla kakšno rešitev. Rešitev bi bila tudi v tem, da bi eno odborniško mesto KD prepustila republikancem. Sinoči je bila sklicana seja vodstva KD v Tržiču, prav z namenom, da se izdela tehten predlog za današnjo sejo občinskega sveta. Morda bodo v zadnjem trenutku le izdelali sprejemljiv predlog, sicer se utegne vse skupaj zavleči na jesen. Najbolj verjetna se v tem trenutku zdi možnost, da bi KD eno od svojih odborniških mest prepustila republikancem in tako odprla zeleno luč za Po napovedih bi morali na torkovi seji občinskega sveta v Gorici opraviti z dobršnim delom, sicer dokaj zajetnega dnevnega reda, saj spornih vprašanj menda ni bilo. Potek seje pa je bil bistveno drugačen od predvidevanj: občinski svet sploh ni zasedal, ker je bil nesklepčen. V sejni dvorani so našteli le osemnajst svetovalcev. oblikovanje številčno dovolj močne koalicije. Omenja se tudi možnost, da bi se na današnji seji omejili na sprejem nekaterih nujnih sklepov in bi reševanje krize odgodili. Z druge strani pa so socialisti napovedali, da nikakor ne nameravajo popustiti socialdemokratom. Pripravljeni so, tako je te dni povedal pokrajinski tajnik, da ostanejo izven koalicije. Napoved bi kazalo sicer jemati le kot element pritiska v dogovarjanju, kajti če bi se napoved uresničila, bi to pomenilo krizo v številnih drugih ustanovah, v Tržiču pa morda nastanek atipične koalicije ali pa razpis predčasnih volitev. Seja je tako odpadla. Občinski svet se bo spet sestal jutri ob 18.30, ko se bo seja lahko odvijala, ne glede na število prisotnih svetovalcev. Tak potek opravičujejo z dopustniškim obdobjem, v vrstah opozicije pa menijo, da je to dodaten znak utrujenosti koalicije, ki s težavo lovi sapo. Kako se Goriška pripravlja na svetovno nogometno prvenstvo in kakšne so prireditve, ki jih misli organizirati ob tej odmevni športni manifestaciji, ki bo na sporedu prihodnje leto in bo neposredno zanimala tudi našo deželo? O tem so na Goriški pokrajini razpravljali predstavniki javnih uprav, turističnih in športnih organizacij. Srečanja, ki ga je sklical predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci, se je udeležilo veliko zainteresiranih predstavnikov, predvsem turističnih operaterjev. Uvodoma je odbornik za gospodarsko načrtovanje Edoardo Bressan podčrtal pomembnost mundiala in nujnost, da se tudi Goriška vključi v spored manifestacij, ki jih bodo pripravili ob videmskih kvalifikacijskih srečanjih. Predsednik Pokrajine Crisci pa je naglasil potrebo, da se vsi zainteresirani združijo in s skupnimi močmi predlagajo vsaj eno odmevnejšo manifestacijo, ki bi jo vključili v deželni koledar prireditev za svetovno prvenstvo. Predsednik goriške Turistične ustanove Michelini je bil v svojem posegu dokaj stvaren in predlagal nekaj pobud, ki naj bi imele reklamni vpliv predvsem na predstavnike tiska, ki naj ponesejo v svet najboljšo podobo Go- riške. Zaradi tega kaže veliko pozornost nameniti briškemu vinu, ki je med najboljšimi na svetu. S tem v zvezi je Michelini predlagal, naj bi prihodnje poletje na goriškem gradu ponovili manifestacijo Vinmondo, ki je leta 1983 bila deležna laskavih priznanj. Ob tem pa je predstavnik turistične ustanove omenil še potrebo po organizaciji turistično-tekmovalnega rallyja, ki naj bi ga po briških cestah pripravili prvenstveno za novinarje. V sami razpravi pa so prišle na dan tudi druge zanimive sugestije, recimo valorizacija letališča v Ronkah, kakor tudi letovičarskega središča v Grade-žu. Beseda je tekla tudi o samih organizacijskih zadevah. Predlagali so ožji delovni odbor, ki naj bi skrbel tudi za zbiranje potrebnih finančnih sredstev, ki bodo v precejšnjem številu na razpolago ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva. Služba za injekcije deluje na sedežu Zelenega križa v Ul. Cris-pi vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. Torkova seja na občini odpadla Občinski svet spet jutri zvečer Pn novi pobudi družbe Aeritalia večji delež krajevnemu gospodarstvu Bojazen, da bi obveljala stara praksa Predstavniki družbe za industrijski razvoj INDUSVI, ki deluje pod okriljem industrijcev in goriške Trgovinske zbornice, so se te dni srečali z inž. Della Roc-co, ki vodi organizacijo nove investicije družbe Aeritalia v Ronkah. Predmet razgovora je bilo predvsem vprašanje naročil za dele, ki jih bodo predelovali in sestavljali v novi tovarni. Družba INDUSVI je namreč predlagala, naj bi se za naročila posluževali tukajšnjih podjetij. Na tak način bi odprtje nove tovarne z javnim kapitalom imelo pozitivne učinke na rast goriškega gospodarstva, ki je zlasti na tržiškem območju v prejšnjih letih težko občutilo zmanjševanje proizvodnje v javnih podjetjih. Res je namreč, da bo proizvodnja v tovarni Aeritalia zelo sodobna in da bodo zato v njej zaposlili visoko specializirano delovno silo, to pa najbrž še ni dovolj. Zaradi tega se sindikati, javni upravitelji in tudi družba INDUSVI zavzemajo za čim tesnejšo vključitev nove tovarne v krajevno gospodarsko tkivo s poverjanjem naročil tukajšnjim podjetjem. Inž. Della Rocca je na to zahtevo odgovoril, da Aeritalia nima načelnih ugovorov. Pri tem pa je po drugi strani tudi dejal, da se nameravajo vsaj še za določen čas posluževati dosedanjih dobaviteljev in da imajo pomisleke glede standardov proizvodnje, ki bi jih lahko zagotavljala krajevna podjetja. To stališče so predstavniki INDUSVI ocenili negativno, saj se bojijo, da ne bi, kot se že dogaja z drugimi javnimi podjetji, tovarna delovala v naših krajih, naročila pa pover-jala zunanjim podjetjem iz drugih krajev, ki bi tako imela večji del koristi od sodelovanja. Srečanje glede davka ICIAP Na pobudo Združenja industrijcev bo v petek, 21. t. m., ob 10. uri, na sedežu združenja srečanje, kjer bodo obravnavali različne problematike davka ICIAP. Srečanja se bosta udeležila občinski odbornik Armando Obit in ravnatelj občinskega urada za davke Giovanni Odorico. Srečanje bo vodil dr. Lanza. Predstavitev načrta obnove osnovne šole Drevi ob 18. uri bodo na sedežu krajevne skupščine v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela 153, predstavili načrt obnove osnovne šole v Štandrežu. Načrt bo prikazal vodja občinskega tehničnega urada inž. Ignazio Spano, predstavitve pa se bo med drugim udeležil tudi goriški podžupan Mario Del Ben. Predsednik štandreškega rajonskega sveta VValter Ressi vabi na srečanje predstavnike didaktičnega ravnateljstva, učno osebje, starše in vaščane. Predstavitev se bo pričela zaradi obveznosti predstavnikov občine točno ob 18. uri. Obisk iz Sovjetske zveze V Gorici se je te dni mudila na krajšem obisku delegacija iz Dušanbeja, glavnega mesta Tadžiške sovjetske republike. Delegacija se je pred tem mudila v Celovcu, s katerim je mesto pobrateno. V Gorico in Novo Gorico jih je na krajši obisk pospremil dr. Erich Lindner. Goste iz Sovjetske zveze je na županstvu pozdravil odbornik Ubaldo Agati. ■ Goriški mestni redarji javljajo, da so na razpolago v njihovih uradih v Ul. Mazzini zakonitim lastnikom sledeči najdeni predmeti: zapestna ura, italijanski pravopis, dve denarnici z vsoto denarja, tri ženska kolesa, dve motorni kolesi, dve moški kolesi, zimski plašč, majica, dva para očal za vid, par uhanov, otroško kolo, zložljivo kolo, dve zapestnici. Pismo pokrajinskega tajnika FP/CGIL Sindikati opozarjajo na ozadje težav v raznih občinskih službah V goriškem občinskem svetu je pred kratkim spet izbruhnila polemika o težavah, ki naj bi bile tudi posledice slabe organizacije v domu počitka Angelo Culot v Ločniku. Težave pa so, kot trdi pokrajinski tajnik sindikata uslužbencev krajevnih ustanov CGIL, Paolo Del Ponte, tudi posledica skoraj popolne paralize v delovanju goriške občinske uprave. Paolo Del Ponte v pismu, ki ga je naslovil časopisom, navaja, kako so težave v domu A. Culot stare že vsaj nekaj let, znani so razlogi (pomanjkanje osebja), vendar doslej ni bilo primernih ukrepov. Prav tako je že nekaj mesecev pripravljen načrt reorganizacije socialnih služb. Vendar, nadaljuje Del Ponte, tak način reševanja (nereševanja) vprašanj ni značilen samo za področje socialnih služb. V sektorju smetarske službe se dogajajo neverjetne stvari. Nekaj vozil dodeljenih tej službi stoji, ker ni mogoče kupiti nekaj nadomestnih delov, težave so z dobavo delovnih oblek uslužbencem. Sklep o najemu posojila za prilagoditev upepeljevalnika zakonskim določilom je še zmeraj na Občini, čeprav rok za izvršitev del zapade 31. oktobra letos! Po drugi strani pa se vztrajno govori o privatizaciji smetarske službe! Predstavnik sindikata zaključuje, da bi lahko navedel še nekaj primerov, ki potrjujejo, da je načrt reorganizacije občinskih služb doslej ostal le na papirju. Komemoracija žrtev bitke na Kalvariji Na Kalvariji nad Podgoro je bila včeraj dopoldne spominska slovesnost ob 74-letnici krvave bitke v prvi svetovni vojni, ki je terjala težak krvni davek karabinjerskih enot. Pred tem je bila krajša slovesnost s polaganjem vencev, v kostnici na Oslavju in na pokopališču v Mošu, kjer so pokopani na Kalvariji padli karabinjerji. Cvetje so položili tudi na grob brigadirja Ferrara, ki je umrl v atentatu pri Petov-ljah. Slovesnosti so se poleg častne straže in predstavnikov karabinjerskega zbora, bil je prisoten poveljnik videmske legije polkovnik Gaetano Graziano, udeležili goriški prefekt in kvestor ter župan Scarano. Peš od Kekca na Triglav Včeraj do Korade, danes pod Km Udeleženci pohoda Kekec - Štever-jan - Triglav imajo za sabo že prvi del poti, od Kekca do Korade, kjer so prenočili. Kakih dvajset se jih je zbralo včeraj točno ob 12. uri na startu, opremljenih v svetlih srajcah in klobukih (zaradi pripeke). Točno ob pol dveh so bili že na pevmskem mostu, takoj za tem pa jih je v parku na Šanci čakala osvežitev v obliki pijače. Druga postaja in krajši počitek je bil v Steverjanu, v Dvoru, kamor so udeleženci prikorakali okrog poltretje ure. V Dvoru so jih pričakali domačini, člani Briškega griča, borčevske organizacije in Občine. Preko mejnega prehoda na Humu so se udeleženci pohoda, med njimi je tudi nekaj članov SPD Gorica, napotili proti približno tri ure oddaljeni Koradi, kjer so prenočili. Preiskava glede tiskanja in razpečevanja ponarejenih dolarjev, ki se je začela pred nekaj meseci na Goriškem in ki so jo izpeljali pripadniki finančne straže pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Mattea Trotte, se je zaključila v nedeljo, 16. t. m., z aretacijo treh oseb v kraju Casciago v pokrajini Varese in z zaplembo 480 skoraj dotiskanih bankovcev po 100 dolarjev ter raznega drugega tiskarskega materiala. V priporu so se znašli 35-letni Fortunato Lago iz kraja Fagnano Olo-na, 46-letni Leonardo di Giovanni iz kraja Arcisate in 49-letni Gianfranco Punti iz kraja Fagnano Olona. Skupina finančnih stražnikov goriškega poveljstva in poveljstva v Comu je v nedeljo popoldne vdrla v tiskarno v Ulici Mazzini 15 v kraju Casciago in presenetila trojico dobesedno pri delu za stroji. Zaplenili so 480 ponarejenih (nedokončanih) bankovcev po 100 ameriških dolarjev, nekaj pravega denarja, ki je služil kot osnova in precej tiskarskega materiala. Preiskava se je pričela pred nekaj meseci v Gorici. Preiskovalci so s potrpežljivostjo prišli na sled skupini pri Vareseju, ki se je organizirala za kri- Danes, ko se bodo pohodnikom predvidoma pridružili še nekateri planinci, je v programu razmeroma dolga tura od Korade do planine Kuhinja pod Krnom, kjer bodo prenočili. Jutri jih čaka vzpon na Krn, prečkanje Komne in spust do koče pri Triglavskih jezerih. Sobotni program predvideva vzpon na Tičarico in Zelnarico, preko Hribaric do Doliča. Na Triglav se bodo udeleženci povzpeli v nedeljo, 23. t. m., in se še istega dne vrnili v Novo Gorico. Udeleženci pohoda bodo za opravljeno pot prejeli posebno spominsko značko. Povedati velja še, da so pohod lani izpeljali prvič m da je med tokratnimi udeleženci že nekaj "preizkušenih" in utrjenih planincev. Pohod vodita Bogdan Zorati in Marjan Sedej. (Pohodniki na pevmskem mostu -foto Klemše). minalno dejavnost in uspeli poseči pravočasno, še preden so ponarejene bankovce začeli razpečavati. Stroj ji je poškodoval roko V šempetrski bolnišnici je na zdravljenju 62-letna Alojzija Petrevčič iz Nove Gorice. Ženska se je precej hudo poškodovala med delom v neki goriški restavraciji. Stroj ji je poškodoval roko. Petrevčičevo so prepeljali najprej v goriško splošno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, jaotem pa jo premestili v bolnišnico v Šempetru. Predvidoma bo zdravljenje trajalo tri mesece. ■ Včeraj okrog 18.15 se je v Tržiču v Ul. San Marco z motornim kolesom zaletela v avtomobil 48-letna Maria Venturini iz Škocjana, Ul. Vespucci 17. Žensko so sprejeli na ortopedski oddelek tržiške splošne bolnišnice, kjer so jo morali kasneje zaradi težje poškodbe na nogi operirati. Zdravniki so si pridržali prognozo. Povšetova igra »Vršilec dolžnosti« jutri v Novi Gorici V okviru glasbenih, gledaliških, športnih in rekreacijskih prireditev "Poletje 89 v Novi Gorici", bo na ploščadi pred novogoriškim kulturnim domom, jutri, 21. julija, ob 20.30, nastopil tudi Dare Valič, član SNG Drame iz Ljubljane. Izvedel bo komedijsko monodramo "V. D. - vršilec dolžnosti", ki jo je napisal Janez Povše in je bila nagrajena na Festivalu humorja in satire 88 v Ribnici. Igra govori o preprostem skladiščniku, ki ga na vsak način želijo postaviti za direktorja - vplivni poslovneži bodo na ta način lahko še naprej ribarili v kalnem. Skladiščnik se upira direktorskemu mestu, dokler je le mogoče. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur), dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur), izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur), izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur), izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur), izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120 ur), tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov - društev (30 ur), tečaj ažuriranja za animatorje na druž-beno-vzgojnem področju (40 ur) in tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur). Rok za vpis poteče 21. t. m. Informacije in prijave na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak dan razen sobote med 9. in 13. uro. kino Gorica CORSO Zaprto do 20. julija. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA 17.30-22.00 »Brividi caldi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Kamion smrti«. Ob 20.30 »Popoldanske strasti«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Obračun v Hong Kongu«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale), Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru - Vrtna ulica 2 tel. 78300. _________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 11. uri, Maria Boscarol vd. Grusovin, iz Korza Italia 90 v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Enrico Zian iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče. Uspešna akcija finančne straže Pri Vareseju tiskarna dolarjev Preiskava se je pričela na Goriškem Pri založbi Obzorja izšla študija Petra Krečiča Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri Spoznavanju zgodovinskih avantgard in dogajanj v prvih treh desetletjih tega stoletja pri nas in v svetu se je poleg drugih priključila tudi slovenska umetnostno-zgodo-vinska veda. S pojavom konstruktivizma na Slovenskem se je slovenski človek, opredeljen z razmeroma dolgo tradicijo zavestnega nacionalnega kulturnega ustvarjanja, srečal s celo vrsto povsem novih oblik kulturnega, ,ožje umetnostnega delovanja. Za mnoge nepričakovani pojav konstruktivizma pa ni vznemiril samo občinstva, vznemirila se je tudi t.i. vrhnja stavba, njeni tvorci, ustvarjalci, kritiki, najvišji predstavniki znanosti iz vrst razmišljajoče tehnične inteligence in naravoslovnih ved. Oblika in vsebina nastopa slovenskega konstruktivizma je bila nekaj tako posebnega, da je pri večini občinstva vzbudila skrb in neprijeten, tesnoben občutek, celo ostro odklanjanje. Cilj Kre-čičeve razprave je dokazati, da pomeni konstruktivizem na Slovenskem ob zaokroženem pojavu slovenskega ekspresionizma in nekaterih poskusih zunaj obeh okvirov poseben, avantgardistično označen umetnostni protipol, časovno in vsebinsko zaokroženo gibanje. Tako kot so druge novejše umetnostne smeri na Slovenskem črpale pobude zunaj meja Slovenije, se je tudi konstruktivizem napajal iz vrelcev velikih središč evropske avantgarde. Krečičeva razprava je osredotočena predvsem na prispevek utemeljitelja (iniciatorja) konstruktivističnega gibanja pri nas, tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Dvakrat, v Ljubljani (1924/25) in v Trstu (1925/29), je le-ta zbral okrog sebe skupino somišljenikov in poskušal v skladu z idejami o kolektivnem delu, delu v duhu pro-letkulta izvesti revolucijo v umetnosti s pomočjo konstruktivizma. Za Avgusta Černigoja je bila značilna nekonformistična umetniška drža, ki ne računa na umetnostno tržišče ali na pričakovanja okolice. Pomembno je, da je imel po prihodu v Ljubljano po svoji učni dobi na wei-marskem Bauhausu pred očmi vselej koncept, medtem ko je likovno izvedbo prepuščal svojemu talentu in trenutnim okoliščinam, včasih tudi čisti improvizaciji. Černigojev konstruktivizem je bil od uveljavljene kritike zavrnjen, Černigoj sam pa je bil politično pregnan iz Ljubljane. V Trstu je konstruktivistično delovanje doseglo vrhunec v letu 1927, že do leta 1929 pa je počasi zamrlo. Posebnosti slovenskega kulturnega okolja pa so takšne, da z avantgardističnimi stališči ni samo ideološko obračunalo, temveč jih je zavestno potiskalo v pozabo,, v neobstajanje. Ob idrijski razstavi leta 1978, ki je osvetlila konstruktivizem Avgusta Černigoja in njegove skupine, je to vprašanje postavil Stane Bernik kot temeljno vprašanje, ki pa je ostalo v svojem bistvu nerazrešeno. V pregledih novejšega slovenskega slikarstva in umetnosti na Primorskem ter celo v enciklopedijah so temeljni podatki o Černigoju, njegovem šolanju, delovanju v Ljubljani in v Trstu pogostoma napačni in zelo pomanjkljivi. To je posledica različno ideološko obravanih zanikovanj, predsodkov, nestrpnosti ali ' ,7 't;r':*. z eno besedo: duhovnega (ne)razpo-loženja kulturnega okolja in določenega zgodovinskega obdobja nekega naroda. Posebno mesto med pisci, ki so opozarjali na Černigojevo delovanje po prvem ljubljanskem nastopu in na poznejše delovanje konstruktivistične skupine v ■ Trstu, gre njegovemu prijatelju Ferdu Delaku. Delaku gre poglavitna zasluga, da se je glas o slovenski avantgardi zaslišal zunaj meja Slovenije. Izkoristil je poznanstvo s H. Waldnom, urednikom berlinske revije Der Sturm, in ta je januarsko številko svojega lista v letu 1929 v celoti posvetil mladi slovenski umetnosti: Černigoju, Kogoju, Delaku in drugim slovenskim umetnikom, ki so bili všteti v avantgardo, čeprav ji v resnici niso pripadali (Pilon, Maleš, Osterc, Seliškar, idr.). Sicer pa se je zelo dobro predstavil tudi Černigoj sam s članki o lastnem delu v Trstu. Svoja stališča je izvrstno pojasnjeval s pisanjem manifestov, kritik in prikazov razvoja moderne umetnosti. Leto 1967 z Integrali in z beograjsko razstavo "Tretje desetletje - Konstruktivno slikarstvo" je znova vzbudilo zanimanje za Černigojev konstruktivizem. Kmalu po izidu Integralov in po prvih korakih novega konstruktivizma v Sloveniji proti koncu šestdesetih let, so nekateri študentje nejasno zaslutili, da se s konstruktivizmom (bolj kot s katerokoli drugo umetnostno usmeritivjo) začenja novo umetnostno poglavje v razvojni črti konstrukcija-objekt-umetnos-tni ambient (prostor)-koncept. Konceptualizem neoavantgardne skupine OHO okrog leta 1967/68 se je v marsikateri potezi stikal s koncepti novega konstruktivizma. Ta umetnostna problematika je bila tedaj v središču razglabljanj. Od treh avan-tvardističnih gibanj v Evropi: futurizma, dadaizma in konstruktivizma, je slovenska različica konstruktivizma prevzela največ tako v načinu delovanja kot v formalnih in vsebinskih izhodiščih in celo v terminologiji. Tudi pri nas so prišle do izraza temeljne značilnosti avantgard: njihova "vrojena" protitradici-, onalnost, izključnost, napadalnost, njihova mednarodna usmerjenost, predvsem pa medsebojna prepletenost in sočasnost v doseganju podobnih rezultatov. Različnih avantgardnih gibanj pa ne povezujejo zgolj sorodne formalne invenci-je niti jih ne veže dostikrat le deklarirana avantgardistična solidarnost, temveč splošna .in popolna ekspresija. Ta se prvič v zgodovini umetnosti ne izrazi samo z likovnimi sredstvi, temveč je zanjo značilno delovanje z drugimi nelikovnimi prijemi v obliki javnega nastopa, protesta, manifesta vse do umetni- kovega vedenja. Težišče v umetnosti se premakne od umetnostnega objekta (izdelka) k subjektu, k ideji, h konceptu. S konstruktivizmom so na Slovenskem zaživele nove oblike umetniškega življenja. Zato je bila tedaj nadvse pomembna evropska razgledanost, "evropska izobrazba", kot je zapisal Černigoj, vendar tudi izkušnja življenja v velikem mestu, izkušnja z modernimi tehničnimi pridobitvami, poznavanje aktualnihh umetnostnih in znanstvenih idej. Konstruktivizem je bil premišljeno izbran kot potrjeni najučinkovitejši revolucionarni umetnostni sistem z izdelano taktiko delovanja v obliki prolet-kulta, pedagoških prijemov, v povezavi z revolucionarnim gledališčem itn. Futurizem se je tedaj politično že kompromitiral, kar so Slovenci v Trstu tudi sami boleče občutili, medtem ko je bil dadaizem preveč anarhičen in neorganiziran, da bi bil poraben za domače razmere. To pomeni, da pojav konstruktivizma v Ljubljani in Trstu pomeni frontalni naskok umetnostne avantgarde na vsej širini umetnostne, nič manj pa tudi politične fronte. V programu Černigojeve šole v Trstu iz leta 1925, ki ga Peter Krečič označuje kot skoncentrirano doživetje študijske prakse Bauhausa, odseva bau-hausovski princip sinteze sodobnih Ob naslovu »Konstrukcija«, linorez iz leta 1926; pod naslovom Avgust Černigoj v zadnjih letih svojega življenja; spodaj (levo) scenski osnutek za predstavo Aniissa in (desno) scenski osnutek za predstavo Bocca baciata, oba iz leta 1926 umetnostnih usmeritev na ravni likovne teorije ter koncept oblikovanja novodobnega celostnega ži-vljenskega okvira na ravni umetnostne prakse. Osredotočenje na bistveno torej pomeni prilagoditev delovanja konkretnim družbenim okoliščinam, kulturnim in političnim razmeram. Vse to utemeljuje izraz slovenski konstruktivizem in sodi tako v nacionalno umetnostno kulturo, s svojimi posebnostmi pa prav gotovo bogati paleto evropskih gibanj s tem imenom. Kon struktivizem na Slovenskem je doživel buren razvoj, na katerega so vplivale domače družbene razmere pa tudi umetnostni razvoj zunaj nacionalnih okvirov. Prvi slovenski konstruktivizem je bil zavrnjen kljub dokazanim kvalitetam. Zato so ostala vprašanja, ki jih je zastavil, še naprej aktualna in obvezujoča. Tudi zato je razumljivo ponovno načenjanje te problematike ob koncu štiridesetih let pri Lojzetu Spacalu, v zgodnjih petdesetih pri Stanetu Kregarji in pa ponovno pri Černigoju v sredi petdesetih. Pojav novega konstruktivizma proti koncu šestdesetih let (ki je vplival tudi na nekatera likovna stališča ohojevske avantgarde) in sploh vseh drugih usmeritev, ki poudarjajo nadzorovano, natančno definirano umetniško formo (računalnik v umetnosti), torej nasploh ob-jektivizacijo umetnosti, je bil tudi uspešen preizkus aktualnosti takšnega mišljenja v spremenjenih povojnih razmerah. To misel še najbolj potrjuje umetnostni razvoj s ponovnim pojavljanjem racionalnih shem v slovenski umetnosti, v kateri se kažejo tudi določene zakonitosti v zvezi s prostorom, v katerem ta umetnost nastaja. Poleg tega velja poudariti, da je Primorska bila in je še vedno označena kot najbolj "prehodno", odprto področje za vsakovrstne pobude, ki prihajajo tostran ali onstran državne meje. K temu pa velja dodati velemestnost Trsta, ki vpliva na racionalnejše dojemanje in interpretiranje likovne problematike, kar je sodobni umetnosti lahko samo v prid. SLAVKO GABERC S POPUSTI 20 od 60 do obv. občini RAZPRODAJA V TEKU JE ... VELIKA SEZONSKA Na Touru spet preobrat na selektivni alpski etapi Včeraj v Vidmu predstavili krajevnega prvoligaša Fignon presenetil Lemonda ALPE D HUEZ — Včerajšnja izredno naporna in selektivna alpska etapa je prinesla bistvene novosti na skupni lestvici. Francoz Fignon je namreč na vrhu razpredelnice spet prehitel Američana Lemonda, ki je prvič na tem Touru naletel na pravi negativni dan. Vseeno pa je omejil škodo. Španec Delgado se je vodilnima še bolj približal in če bi ne izgubil skoraj treh minut na startu predtekmovanja, bi bil danes gladko najboljši na skupni lestvici. Vendar pa še ni izrečena zadnja beseda, saj je do nedeljske dirke na kronometer, s katero se zaključi Tour, še nekaj etap, ki morda lahko še spremenijo potek letošnje izredno zanimive in napete dirke po Franciji. VRSTNI RED 17. ETAPE 1. Theunisse (Niz.), ki je 165 km od Briancona do Alp DHuez prevozil v 5.10'39" s povprečno hitrostjo 31,868 km na uro; 2. Delgado (Šp.) po 109"; 3. Fignon (Fr.) i.č.; 4. Rondon (Kol.) 2'08"; 5. Lemond (ZDA) 2'28"; 6. Lejarreta (Šp.) 2 41"; 7. Rooks (Niz.) 3'04"; 8. Bug-no (It.) i.č.; 9. Millar (VB) 3'08"; 10. Si- mon (Fr.) 3’48" itd. SKUPNA LESTVICA 1. Fignon (Fr.) 77.55’H"; 2. Lemond (ZDA) po 26", 3. Delgado (Šp.) 1’55"; 4. Theunisse (Niz.) 5T2"; 5. Mottet (Fr.) 5'22"; 6. Rooks (Niz.) 7 07"; 7. Lejarreta (Šp.) 807"; 8. Alcala (Meh.) 10'43"; 9. Millar (VB) 11'49"; 10. Kelly (Ir.) 14'09";, 11. Indurain (Šp.) 16'03" itd. Na sliki: nova rumena majica Lau-rent Fignon spet navdušuje domačo publiko. Izlet SPDT na Creto Grauzario SPDT prireja to nedeljo, 23. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Creto Grauzario v Karnijskih Alpah, ki spada v Pot prijateljstva. Zbirališče udeležencev bo ob 6. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Izlet vodi odbornik SPDT Aleksij Civardi (tel. 415336). Sestanek za udeležence »dolgega pohoda SPDT« V ponedeljek, 31. t. m., bo ob 20. uri na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) informativni sestanek za vse udeležence "dolgega pohoda SPDT', ki bo tokrat v Dolomite Brente od 26. avgusta do 2. septembra. Pohod vodi Angelo Kermec. Alpinist Erik Švab s »Slovensko alpinistično literaturo« do šestdesetice na maturi Tudi z navdušenjem nad alpinizmom se lahko dosežejo zavidljivi študijski uspehi! V tej rubriki smo večkrat poročali o diplomskih nalogah na alpinistično temo, katero so v matični domovini uspešno zagovarjali nekateri vidni slovenski alpinisti, sedaj pa se lahko preselimo v zamejstvo in vidimo, da je tudi član Alpinističnega odseka SPDT Erik Švab na letošnji maturi zagovarjal alpinistično tezo in z njo "preplezal" prav visoko, na "študijski Everest", tja do šestdesetice na maturi. Za kaj pravzaprav gre? Erik je za maturitetni referat v slovenščini prinesel kratko študijo z naslovom "Slovenska alpinistična literatura", v kateri je analiziral vrsto slovenskih alpinističnih literarnih avtorjev, med katerimi so Zaplotnik, Tone Svetina, Kugy, Matjaž Kmecl, Lenarčič, Škarja in drugi, v svoji analizi pa je ključne silnice, ki ženejo človeka v gore razdelil v tri skupine, in sicer beg iz realnosti, Nietzschejeva teorija o nadčloveku in pa psihično in fizično bogatenje in vsestranska osebna rast posameznika. Profesorji so študijo dobro ocenili, Švabu pa je pomagala, da je "prilezel" do zaslužene šestdesetice. Na DP v kotalkanju S. Kokorovec osvojil bron ROCCARASO (L'AQUILA) — Poletov kotalkar Samo Kokorovec je včeraj v kraju Roccaraso pri Aguili osvojil bronasto kolajno v kategoriji članov v obveznih likih. Zmagovalec pa je vsem dobro znan Tržačan Sandro Guerra (Jolly), ki je tokrat prehitel klubskega tovariša Francesca Cerisolo. Na četrto mesto se je prebil Claudio Balconi (Cremona), na peto pa Massimo Giraldi (Pesaro). V mladinskih plesnih dvojicah sta bila najboljša Lenghi-Lenghi (Bologna), v kategoriji kratkega prostega programa Simone Bianchi (Rimini), v moški mladinski kombinaciji pa je bil najboljši Marco Frottolino (Como). Alboreto k Larroussu PARIZ — Italijanski pilot formule ena Michele Alboreto bo preostalih osem tekem letošnje sezone avtomobilske F1 tekmoval z larroussom-lamborghinijem ter bo tako dokončno zapustil tyrrell. Njegov klubski tovariš bo Alliot, Bernard pa se bo vrnil k formuli 3000. Udinese za mimo prvenstvo VIDEM — Danes se v Ravasclettu začnejo priprave Udineseja na nogometno prvenstvo A lige. Furlansko moštvo starta z željo, da bi ne bilo neposredno soudeleženo v boju za obstanek. Tako je na včerajšnji predstavitvi izrekel novi trener Bruno Mazzia in sam predsednik Pozzo, ki je ekipo in tehnično vodstvo predstavil novinarjem in predstavnikom oblasti. Ekipa se je v letošnji sezoni zadovoljivo okrepila v obrambi in napadu, odprto pa ostaja vprašanje sredine, kjer Furlani je razpolagajo z "mislecem", ki bi znal povezovati in razvijati igro. Obrambno vrsto sta okrepila Argentinec Sensini in bivši član Rome Oddi, ki bo v ekipo vnesel precej izkušenj in to tudi kar zadeva consko igro, ki je dokaj priljubljena Mazzii. Ob De Vitisu in Branci pa bosta ko- Izraelec Rosenthal nico napada okrepila še bivši igralec Standarda Rosenthal in Simonini, ki je lani uspešno nastopil za Padovo. O izraelskem igralcu so se doslej skoraj vsi nogometni poznavalci pozitivno izrekli in v Vidmu si nadejajo, da bo znal tudi proti solidnim italijanskim obrambam najti pot do gola. O tem je prepričan predvsem trener Mazzia, ki je včeraj podčrtal pomembnost tega igralca v igri Udineseja. Novinarje na včerajšnji predstavitvi je zanimalo tudi ime tretjega tujca. O tem je Mazzia povedal, da ni nujno, da bo furlansko moštvo nastopilo s tremi tujci. Sicer pa, ko bi dobili primernega igralca, bi njegov prihod še okrepil številčno kakovostno postavo. Kot smo povedali, bodo novi in stari igralci začeli danes s pripravami. V Ravasclettu bodo ostali do 12. avgusta. V tem času bodo odigrali tudi nekaj Argentinec Sensini prijateljskih tekem. Prva na sporedu bo že 25. julija proti amaterski reprezentanci iz Karnije. 30. julija bo Udinese igral s Pro Gorizio, 9. avgusta pa bo v Vidmu srečanje proti Napoliju. Prvo uradno tekmo bodo Videmčani odigrali 23. avgusta, ko se bodo v okviru italijanskega pokala srečali na tujem proti Tarantu. Državno prvenstvo se bo pričelo že septembra in za Videmčane bo uvod dokaj zahteven. V prvih 4 srečanjih bodo namreč igrali proti Romi, Bologni, Napoliju in Milanu. Ob koncu navedimo še možno postavo Udineseja: Garella, Sensini, Oddi, Storgato, Lucci, Bruniera (Bianchi), Vanoli, Mattel, De Vitis (Simonini), Catalano, Rosenthal. (R. Pavšič) Pozno zvečer je iz Vidma prišla vest, da naj bi se Izraelec Rosenthal vrnil domov, ker ni ugodno prestal vseh zdravniških izvidov. Vratar Garella Miran Strgar novi trener ekipe Agorest Miran Strgar je novi trener ženske članske ekipe Agorest, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v odbojkarskem prvenstvu C-2 lige. Strgar je nasledil trenerju Romanu Leotti, ki je združeno ekipo vodil v zadnjih dveh sezonah. Miran Strgar, ki je že vrsto let aktiven v goriškem odbojkarskem življenju, je leta 1985 popeljal Do-movo žensko člansko ekipo do prestopa v C-2 ligo, nakar se je posvetil tehnični plati odbojkarske sekcije. Še do prejšnje sezone je bil tehnični vodja sekcije, za naslednjo sezono pa je vodstvo združene ekipe Agorest sklenilo, naj bo Strgar novi trener ekipe. Ob tej priložnosti se predstavniki združene ekipe Agorest lepo zahvaljujejo bivšemu trenerju Romanu Leotti za izpeljano delo v zadnjih dveh sezonah. Na Goriškem cela vrsta zanimivih nogometnih turnirjev Vrh in Števerjan za prvo mesto Vrh in Števerjan bosta to soboto odigrala finalno tekmo nogometnega turnirja, ki ga na Vrhu prireja kulturno društvo Danica pod pokroviteljstvom gostilne Devetak in podjetja Nova Export. Domačini so si pot do finala zagotovili z zmagama nad Kostanjevico in v polfinalu proti Opatjemu Selu. Briška postava, ki je zmagala na podobnem turnirju v Gabrjah, pa je najprej odpravila Rupo/Peč in nato še Brestovico. IZIDI: Kvalifikacije: Vrh - Kostanjevica 3:2, Opatje Selo - Doberdob 2:1, Števerjan - Rupa/Peč 2:1, Brestovica -Dol/Poljane 5:3. Polfinale: Vrh - Opatje Selo 5:1, Števerjan - Brestovica 3:1. SPORED: V soboto, 22. julija: ob 17.00: Opatje Selo - Brestovica (finale za 3. mesto); ob 18.30: Vrh - Števerjan (finale za 1. mesto). Povejmo, da se bo v petek začel nogometni turnir tudi na Peči, kar bo že četrta letošnja tovrstna pobuda na Goriškem. Na sliki (foto Pavšič): trenutek s srečanja med Števerjanom in Rupo/Pečjo. obvestila TPK SIRENA vabi vse otroke od 8. do 14. leta starosti, da se udeležijo tečaja za jadrnice optimiste, ki bo od 24. t. m. do 4. avgusta. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu kluba (Miramarski drevored 32) v popoldanskih urah (tel. 422696). SPDG - REKREACIJA organizira 30. in 31. julija dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5.00. Predhodna vadba na trim stezi v Pevmi in sicer 24., 26. in 28. julija ob 19.00. KD A. PAGLAVEC organizira od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke za udeležbo dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah. KŠD VIPAVA prireja 30. julija ob 9.30 orientacijski pohod »Zaklad gradu v Rubijah«. Pravilnik bo objavljen. ZSŠDI sporoča, da bo v soboto, 22. t. m., urad zaprt. Vodilne osebe zlate dobe italijanskega alpinizma pa so bili naslednji plezalci: Luigi Micheluzzi, ki je prvi zmogel izredno zahtevno smer v južni steni Marmelade, Domenico Rudatis, ljubitelj in pesnik Civette, ki je večkrat posegel v razprave o etiki alpinizma in pomenu šeste stopnje, Attilio Tissi in Al vise Andrich, ki sta prva ponovila Sollederjevo smer v Civetti, čeprav je takratni nemški tisk objavil trditev, da ta stena ni primerna za Italijane, Raffaele Carlesso,. tudi sam zaljubljen v Civetto, kjer je med drugim zmogel previsni raz Torre Trieste, Bruno Detassis, znan po izrednih uspehih v Brenti in po svoji prav tako iz- redni dobrosrčnosti, Ettore Castiglio-ni, raziskovalec vsega alpskega loka, Gino Solda, zagrizen plezalec, ki je zmogel južno steno Marmelade in severno Sassolunga, slavni Hans Vinat-zer, skromen in prav nič zgovoren val-gardenski alpinist, ki je že v tisti dobi krepko presegel šesto stopnjo; končno pa tržaški rojak Emilio Comici, ki prav gotovo ne potrebuje predstavitve. Čeprav bi si vsak izmed teh plezalcev zaslužil, da se pri njem zaustavimo,, vas ne bi hotel mučiti z življenjepisi, raje vam bom opisal, kako sem z lastno plezalsko izkušnjo doživel tisto dobo oziroma se preizkušal v smereh teh mojstrov gorništva. Hans Steger je svoje najlepše vzpone opravil v skupini Catinaccia, v katero spadajo med drugim tudi sloviti Vajoletski stolpi, ki so bili prizorišče Piazovih podvigov. Poleg stolpov pa se tam dviga tudi veličastna južna stran Catinaccia. 600 metrov navpične stene, ki jih je Steger zmogel z ženo Paulo, vzbuja pozornost tudi med današnjimi ekstremnimi alpinisti. Da bi slučajno ne bil videti manj ekstremen od ostalih, sem se pred leti odpravil v to pogorje s sovaščanom, soplezalcem in so- ne vem še kaj - Lenardom. Mrzlo noč pred vzponom sva prespala kar pod milim nebom, ker v koči ni bilo prostora za naju. Verjetno si je lastnik mislil, da bi najini dolgi lasje in neurejena brada motili uboge goste, ki so se z mercedesom pripeljali na romantično večerjo pod strašne gore. Ob petih zjutraj sva se odpravila proti steni in pol ure kasneje sva se že navezovala ob njenem vznožju. Toda nisva bila sama. Pred nama je čakalo na vrsto že kakih pet navez. Nič kaj prijeten občutek, da lazi pred tabo toliko ljudi, ki ti lahko vsak čas sprožijo kamen. Slabe volje sva torej začela z vzponom, in ko je Lenard preplezal četrti raztežaj in sem mu pridno sledil, se je pripetila nesreča. Nemška naveza je sprožila... enega izmed članov. Prvemu v navezi se je namreč odlomil opri mek in nesrečnež je padel najprej na Lenardov hrbet, se od njega odbil, nato pa obvisel na vrvi, bingljajoč v zraku, meter od mene. Padec ni imel hujših posledic, toda vseeno smo se vsi štirje spustili nazaj do vznožja, bolj psihološko prizadeti kot fizično utrujeni. Navedena izkušnja seveda ni mogla utešiti strasti po Stegerjevem vzponu, zato sem se nekaj let kasneje spet vrnil v Catinaccio, tokrat z Magdo. V načrtu sva imela drugo pomembno smer nemškega plezalca, in sicer glad- Bruno Detassis ko in navpično južno steno Punta Emma. Smer je nekoliko krajša od prejšnje, tehnično pa nič manj zahtevna. Prvi dan nisva imela sreče, lilo je kot iz škafa, tako da me je zvečer oskrbnica koče nekoliko dvomeče pogledala, ko sem optimistično izjavil: »Morda pa bo jutri le sijalo sonce!« Toda naslednje jutro me je spoštljivo gledala, ko sva z Magdo v krasnem vremenu korakala proti steni. Tokrat je šlo kar gladko in pred poldnevom sva že stala na vrhu Punte Emma. Zanimivo je, kako sem se na najbolj kritičnem mestu Vzpona s spoštovanjem spomnil Stegerja. Ko sem dokončal najtežji raztežaj gladkih in skoraj navpičnih plošč in na varovališču poklical za sabo Magdo, sem na nebu zagledal grozljivo črne oblake, ki so se z juga prehitro -bližali gori. Vznemirjen sem zaklical Magdi, ki se je nekoliko neodločeno lotila raztežaja, naj kar pohiti, saj se po tistih ploščah lahko sprehajaš kot po pločniku. Kakšna neskromnost! Tudi z ultramodernimi copatami, ki se tako prilepijo na steno, da bi mogli skoraj stopati po stropu z glavo navzdol, tiste plošče niso tako enostavne. Steger je iste plošče zmogel z navadnimi gojzarji, kar je zame pomenilo izredno dejanje in nepojmljivo junaštvo. Ob zaključku zelo uspešne namiznoteniške sezone športnega krožka Kras V bodočnost z mladimi in perspektivnimi silami Pogovor s predsednikom ŠK Kras Zvonkom Simoneto Naš letošnji cilj je obstanek v ligi Kako ocenjuješ peto mesto Kresovih prvoligašic? »Pri oceni letošnjega petega mesta je treba upoštevati predvsem dejstvo, da so se ostale ekipe še precej ojačile s prihodom vrste dobrih igralk, v prvi vrsti Kitajk. To je bila nedvomno tista razlika med letošnjim in ostalimi prvenstvi do sedaj. Ekipe, ki smo jih že v začetku uvrščali v krog favoritov, so to tudi dokazale, edino ekipa iz Verone, mislim, da je nekje razočarala, s tem da je pristala na končnem tretjem mestu. Vendar to ni bilo toliko zaradi tehnične strukture ekipe same (saj v njej nastopajo najboljše italijanske igralke), temveč zaradi trenj, ki so nastala med igralkami samimi v društvu. Vseeno mislim, da bo to društvo in ta ekipa tudi v bodoče ena od tistih, ki bodo delale preglavice marsikateremu društvu. Letos je prvo mesto osvojil CO.MA.FER iz Coccaglia - mislim, da povsem zasluženo - ker ima zelo homogeno ekipo, v kateri so nekatere perspektivne italijanske igralke, ki se uvrščajo v sam evropski vrh. Glede na to, moram reči, da je pomladitev naše ekipe prinesla več kot zadovoljivo 5. mesto, če pomislimo, da smo z bolj izkušeno ekipo v lanski sezoni proti ekipam, kot je bil Milan (pri kateri sta igrali sestri Semenza) tekme zgubljali, medtem ko smo letos te tekme zmagali. Peto mesto je realen odsev trenutnega tehničnega stanja in sposobnosti našega društva. Takšne rezultate bomo težko dosegali še vnaprej, ker se ostale ekipe še jačijo s tujimi igralkami, ker je nekje koncentracija najboljših italijanskih sil samo v določenih društvih in ker bomo v prihodnji sezoni gotovo še pomladili našo prvo postavo. Naša stagnacija, ki smo jo tudi programirali, bo v A ligi trajala še nekaj let. Največje zadoščenje pa nam predstavlja to 5. mesto, možnost, da lahko nastopamo v prestižnem pokalu Nan-cy Evans, kar je gotovo zasluga predvsem igralk in trenerja, ki so se dobro Pripravili na to prvenstvo. Mislim, da je to tudi zadoščenje za igralke same, pa tudi za celotno našo zamejsko skupnost, kajti še enkrat bomo kot edino slovensko društvo nastopali v prestižnih mednarodnih evropskih pokalih.« Kaj meniš o nastopu tujih igralk v italijanskem prvenstvu? »Mnenje našega društva je širši javnosti znano. Smo eno tistih društev, ki se je vedno borilo proti nastopu tujih igralcev v državnem prvenstvu. Moram reči, da smo bili potem v sili razmer in tudi prihoda tujih igralk v druga društva, nekje prisiljeni, da smo tudi sami šli na to pot. Danes lahko rečem, da je to z ene strani pozitivno. Pomagalo je, da se je kakovostno dvignila raven ženskega italijanskega namiznega tenisa. Po drugi strani pa se že postavljajo vprašanja s strani nekaterih vodilnih društev, da bi prišli Stran pripravila JASNA JUREČIČ celo do dveh tujk. Proti temu smo odločno nastopali tako na Zvezi kot tudi v legi italijanskih društev, ki nastopajo v prvi ligi. Večina društev je tudi našega mnenja, da če nastopa, naj nastopa samo ena tuja igralka. Vendar mislim, da je to vprašanje, ki se ne postavlja samo v namiznem tenisu, ampak tudi v vseh ekipnih športih italijanskega prvenstva, kajti italijanska ekipna prvenstva nekje postajajo elitna prvenstva za samo evropsko celino in se zato v njej zbirajo najboljši tuji igralci. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali to škodi nastopu mlajših sil. Mnenja smo, da je to odvisno od posameznih društev. Talentirani igralci pridejo itak na dan, če je ali če ni prisoten tuj igralec. Mislim, da bomo prišli v kratkem do mnenja, da bodo sploh vsa elitna društva v Italiji, se pravi, društva, ki nastopajo v prvih ligah, imela gotovo tujega igralca oz. igralko.« Kaj pa uvrstitve Kresovih ekip v nižjih ligah? »Glede uvrstitve ekip v nižjih ligah moram reči, da je rezultat še boljši, kot je rezultat prve ekipe. Programirani cilji v začetku sezone so bili krepko preseženi. Mislim, da je to pozitivno za društvo, pozitivno za igralce same, ki so sami opazili, da s takim zastavljenim tehničnim programom in delom, ki ga imamo sedaj pri društvu, lahko dosežejo boljše rezultate. Vse pa je odvisno od časa in od volje posameznika. Na plan so stopili predvsem mlajši igralci, ki so nastopili v tej sezoni v mladinskih kategorijah. Prav ti igralci so dosegli najboljše rezultate glede na njihove sposobnosti, kar je gotov porok, da bomo tudi v bodoče lahko nastopali v vseh teh ligah in merili moči z ostalimi ekipami predvsem pa, da si bodo mlajši igralci nabirali izkušnje za nastop v važnejših prvenstvih.« Čemu pripisuješ znaten skok v individualnih rezultatih? »Ekipni rezultati so logično sad tudi boljšega individualnega dela in tudi boljših rezultatov na individualnem področju. Mislim, da je tudi glavni skok pripisati mentaliteti igralcev, ki so s časom spoznali, da je edino resen pristop k vsakodnevnemu treningu in resnost na treningih prvi porok, da se lahko še boljše igra, da se lahko izboljša svoje tehnično znanje. Mislim, da smo v tem delu uspeli, saj ni enostavno v nekaj letih spremeniti mentaliteto igralcev in tudi ni enostavno asimilirati vse novosti, ki so bile v teh letih v društvu s prihodom trenerja Matjaža Šercerja, ki je uvedel nov sistem in način dela. To pa se ne obrestuje v enem letu - to je srednjeročni načrt, ki se bo obrestoval v treh oz. petih letih. Mislim, da se na tem področju dajo še doseči izboljšave in da bomo lahko po takem petletnem delu bolje ocenili individualni skok, ki je v zadnji sezoni bil precejšen, vendar mislim, da bo v bodočih še večji.« Kaj čaka ekipo A lige v naslednji sezoni? »Ekipa bo v prihodnji sezoni še pomlajena. Poleg Branke Batinič, ki je že potrjena za prihodnjo sezono, bosta nastopili še Alenka Obad in pa novinka v ligi Tanja Ravbar. Sonja Milič bo na razpolago samo za važnejše tekme. Mislim, da je ta pot pravilna, tudi nujna, kajti treba je generacijsko spremeniti sestavo ekipe. S tem pa bomo plačali tudi določen davek. Naš cilj - bolj kot cilj, bi rekel želja, je ta, da bi ostali v ligi. Zavedamo se, da bo pot težka. Informacije, ki jih v tem trenutku imamo, nam kažejo o veliki okrepitvi ostalih ekip in o prihodu še drugih evropsko znanih namiznoteniških igralk, ki bodo igrale za posamezna društva. Prihodnjo sezono bodo tudi določene spremembe glede tekmovalnega sistema, kar bo vse skupaj pripeljalo do večjih težav in zapletov v ohranjanju teh rezultatov, ki smo jih dosegali do sedaj. Vendar kot pravim, cilj ekipe in društva je obstanek v ligi.« Namiznoteniška komisija pri ZSŠDI organizira v Zgoniku od 4. do 8. septembra začetniški tečaj. Kako bo sodelovalo pri tem vaše društvo in kaj pričakujete od tečaja? »Ta problem se je že pred leti postavil namiznoteniški komisiji pri združenju. Društva, ki v komisiji sodelujemo, smo bila mnenja, da je nujno, da tudi na namiznoteniškem področju začnemo s takim načinom približanja otrok k namiznem tenisu. Letos je to drugi tečaj po vrsti in mislim, da bo pristop podoben lanskemu, katerega se je udeležilo okrog 20 začetnikov. Nekateri od teh so potem tudi ostali pri društvu in tam nadaljevali z vadbo namiznega tenisa. Kot društvo od tega pričakujemo predvsem, da bodo tisti igralci, ki so že začeli vaditi prejšnje leto namizni tenis, pridobili in tehnično od tega nekaj odnesli, po drugi strani pa, da bo to tudi vabilo za vse ostale igralce, da bodo spoznali to panogo, ki je enkratna, kar se tiče refleksov in je tudi koristna za tiste športnike, ki že igrajo druge športe. Namizni tenis je zelo dober dopolnilni šport. Po drugi strani mislim, da se bo v Zgoniku zbrala skupina otrok, ki se bodo spoznali med sabo, ki bodo pod vodstvom trenerja Šercerja in pa še ostalih trenerjev vadili, se spoznali, nabirali izkušnje in se predvsem z družabnostjo učili pravega načina in pristopa do življenja sploh. Iskrice s pretekle sezone Matjaž Šercer Pred časom se je zaključilo prvenstvo v italijanski namiznoteniški ženski A ligi. Ekipa CO.MA.FER Coccag-lio (Arisi, Vignola, Corbetta) bo vpisana v zlato knjigo zmagovalcev za sezono 1988/89. Tri ekipe (Maratea, Pio XII. Rim in Recoaro Bočen) so morale zapustiti "ring" prvoligašic in bodo nastopile v nižji ligi. V prvenstvu se je pokazala premoč ekip s severa nad južnimi (z izjemo Cagliarija s Kitajko Guan). Sonja Milič KONČNA LESTVICA 1. CO.MA.FER Coccaglio 2. Ouattro Mori Cagliari 3. Surgelati Arena Verona 4. Barcellona P. Gotto 5. KRAS GLOBTRADE ZGONIK 6. Citta della Calza 7. Libertas Genova 8. Enigma Messina Krasovi protagonisti v A ligi 1988/89 SONJA MILIČ, 33 let, profesorica telesne vzgoje, 14. na italijanski lestvici BRANKA BATINIČ, 30 let, komercialni vodja, deli 1. mesto s Kitajko Guan na italijanski rang lestvici ALENKA OBAD, 18 let, študentka, 25. mesto v tretji kategoriji MATJAŽ ŠERCER, 28 let, trener prve ekipe in celotnega namiznoteniškega odseka 9. Auer Ora 10. Maratea 11. Pio XII. Rim 12. Recoaro Bočen Tekmovalni sistem V letošnji sezoni so tekmovanja potekala v dveh skupinah (severna in južna). V vsaki skupini je bilo po 6 ekip, ki so se po končanem prvem delu (vsak z vsakim) pomerile še po navzkrižnem sistemu (play off). Kras Globtrade se je uvrstil na solidno 5. mesto po razigravanju mest med severno in južno skupino. Ocenjujoč sezono so bili pri Krasu mnenja, da je končno 5. mesto realno in pomeni za pomlajeno ekipo velik dosežek, ki prinaša mednarodni prestiž -nastop na E.T.T.U. za pokal Nancy Evans. Branka Batinič Kras Globtrade je v prvem delu tekmovanja začel sezono zelo dobro: lanskemu prvaku Veroni in podprvaku Coccagliu se je zoperstavil s tesnim izidom 4:3. Tudi pogoji, v katerih je tekmoval, so se znatno spremenili od leta 1984, ko je Kras prvič osvojil državni naslov, oz. 1985, ko ga je osvojil drugič. Krasovke so se morale spopasti tako z ekipami, v katerih je bila zbrana italijanska namiznoteniška elita, izšolana v tehničnem centru, kot tudi z ekipami, ki so se ojačile z igralkami svetovnega slovesa. Barve Krasa so branile srčno in športno, pa čeprav večkrat pred maloštevilno publiko (tudi domačo), kajti namizni tenis pač ni šport, ki bi polnil dvorane. Alenka Obad Nad pričakovanji v nižjih ligah Ob zaključku sezone so pregledali bspehe tudi v nižjih ligah. Povzemajo nekaj ugotovitev iz poročila trenerja Matjaža Šercerja. Sezona 1988/89 se je začela 12. avgusta, ko je pet igralk odšlo na pripra-Ve v Slovenijo (Most na Soči). Vsi °stali pa so začeli trenirati 16. avgusta P° dvakrat na dan v Zgoniku do začetka šole (20. septembra). V času šole So bili treningi za najboljšo skupino Petkrat na teden, za drugo skupino bikrat in za začetnike dvakrat na te-nen. Zelo dobra udeležba (98%) je bila Pri najmlajših. Ženska B liga B ligi so letos nastopale: Tanja in Tjrtina Ravbar ter E lena Colja. V za-.etku so štartale zelo dobro in dolgo c®sa vodile na lestvici. Osvojile so 2. jbesto, kar je rezultatski skok, saj so v anski sezoni z boljšo postavo zasedle Ko jaj 4. mesto. . LESTVICA B SKUPINE 2 £zzurra Gorica 12 točk 3 ^RAS GLOBTRADE 8 ( + 2) • Recoaro Bočen 8 (0) £ Karbid 8 (.3) mcantieri Trst 4 Ženska promocijska liga .Ekipa v postavi Biserka Simoneta, °nika Radovič, Katja Štoka si je de- lila 1. do 3. mesto, vendar po zaradi razlike v setih ni šla naprej v B ligo. Ta ekipa je pokazala pravi odnos do treninga, do društva in namiznega tenisa, kajti za mizo so bile solze, po zmagi smeh in veselje. LESTVICA 1. Bor Farco 8 točk (+1) 2. Lega Nazionale 8 ( 0) 3. KRAS GLOBTRADE 8 (-1) 4. Chiadino 0 Moška C liga Ekipa v postavi Matjaž Šercer, Boris Štoka in Edi Bole (Igor Milič, Justo Fabiani, Igor Colja, Marjan Milič) se je borila za prestop v B ligo, a mu je le-ta ušel. Vsekakor je 2. mesto velik uspeh, saj so planirali obstanek v ligi t.j. 4. mesto. Žal se je na tričetrtini sezone poškodoval Igor Milič. LESTVICA E SKUPINE 1. Fortitudo Bologna 2. KRAS GLOBTRADE 3. Arsenal Cadelbosco 4. CMM Trst Izpadli: 5. Calto 6. Edera Pordenon 7. Nettuno Bologna 8. Alto Adige "B" Uspehi tudi na individualnem področju Tanja Rauber V primerjavi z lanskim letom, ko se je uvrstila na državno prvenstvo samo ekipa mladink ter Biserka Simoneta, ki je dobila "wilde card", je bil Kras Globtrade v letošnjem letu zastopan na DP v večini kategorij, v katerih je nastopal na deželnih kvalifikacijah. Na državno člansko prvenstvo pa sta se poleg Sonje Milič in Tanje Ravbar letos uvrstili tudi Biserka Simoneta in Alenka Obad. V tej sezoni so se tri igralke (Katja Štoka, Biserka Simoneta, Martina Rav- Elena Colja bar) uvrstile med deset najboljših v Italiji v svojih kategorijah: Katja Štoka in Biserka Simoneta sta bili poklicani na priprave državne pionirske reprezentance. Simonetova je tudi v širšem krogu reprezentantk Italije. REZULTATI V DRŽAVNEM MERILU KATJA ŠTOKA (ml. pionirka) 9. mesto BISERKA SIMONETA (st. pionirka) 5. mesto (nastop za državno reprezentanco) MARTINA RAVBAR (mladinka) 9. mesto IGOR MILIČ (mladinec) 32. - 48. mesto SONJA MILIČ (članice II. kat.) 2. mesto ALENKA OBAD (članice III. kat.) 9. -16. mesto TANJA RAVBAR (članice III. kat.) 16. - 32. mesto BISERKA SIMONETA (članice III. kat.) 32. - 64. mesto EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO Mlajše pionirke: 5. - 8. mesto (Katja Štoka, Jasna Simoneta) Mladinke: 9. - 16. mesto (Martina Ravbar, Elena Colja) DEŽELNO PRVENSTVO KATJA ŠTOKA (ml. pionirke) 1. mesto BISERKA SIMONETA (st. pionirke) 2. mesto MARTINA RAVBAR (mladinke) 2. mesto SONJA MILIČ (članice - absolutno) 1. mesto ALENKA OBAD (članice - absolutno) 2. mesto ALENKA OBAD (članice III. kat.) 2. mesto MD (mladinci) M. Ravbar/I. Milič 1. mesto MD (člani) S. Milič/Cecchini 1. mesto MD (člani) A. Obad/B. Štoka 1. mesto ŽD (absolutno) A. Obad/S. Milič 1. mesto Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/Ih nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice. zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski jL dnevnik 20. julija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT ^lan italijanske m tista T,„ (hp Strankin tekoči račun je »okrepil« za 300 milijard lir Bivši grški premier Papandreu obtožen grabeža v korist Pasoka Bivša ministra Panayotis Roumeliotls (levo) in George Patsos (desno) se zagovarjata pred parlamentom (Telefoto AP) ATENE — Bivši grški socialistični premier Andreas Papandreu kar naprej vzbuja pozornost. Zaradi njega in štirih drugih njegovih bivših ministrov se je v Grčiji v noči na sredo začela tako imenovana katarza oziroma očiščenje nemoralnosti državnih voditeljev. Papandreu, Kutsogirgas, Petsos, Tsovalas in Rumeliotis so obtoženi, da so v času socialistične vlade preusmerili v blagajne Pasoka (grške socialistične stranke) več kot 300 milijard lir javnega denarja. Ko bo preiskava zaključena, bo sedanji parlamnet odločil, ali naj obtožencem, predvsem pa Papandreu, odvzamejo parlamentarno imuniteto in sprožijo normalen sodni postopek. Kot bi to ne zadostovalo, pa je grški minister za prevoze prav včeraj napovedal, da razpolaga z zanesljivimi dokazi, da je Papandreujev minister za telekomunikacije Tombras namestil pravo prisluškovalno centralo in poslušal telefonske pogovore bivšega konservativnega predsednika Karamanlisa. Švicarska policija izročila ZDA savdskega podjetnika Khashoggija BERN — Švicarske oblasti so včeraj izročile ameriškim Adnana Khashoggija. Znani savdski podjetnik je ždel v švicarskih zaporih od aprila, ko so ga aretirali v zvezi z afero goljufij, ki naj bi jih snovala Khashoggi in bivši filipinski predsednik Ferdinande Marcos. Savdski multimilijarder je menda tudi sam pristal na odločilo švicarske policije in je že zapustil Švico v spremstvu dveh straž. Trojica je na letalu za New York potovala v prvem razredu, stroške potovanja pa je kril Khashoggi. V ZDA mu bodo sodili za prekrške, ki so kaznivi z manj kot 700 milijonov lir globe in največ do deset let zaporne kazni, z Marcosom pa naj bi »zapravila« približno 350 milijard lir. Po mednarodnih dogovorih bodo smeli Američani soditi savdskemu državljanu izključno zaradi finančnih deliktov, nihče pa se ne bo lotil obtožb združevanja v zločinske namene. Na sliki (AP): neobičajni Khashoggijevi fotografiji ETA udarila v Madridu MADRID — Včeraj sta sredi madridske prometnice Avenide Ciudad de Barcelona umrla dva oficirja španske vojske. Polkovnik Josč Maria Martin Posadillo Muniz in major Ignacio Julio Baragua Arbues sta padla pod streli teroristične organizacije ETA, ki je podpisala svoj najpredrznejši atentat od marca letos. Štirje baskovski teroristi so pričakali opel, v katerem sta sedela oficirja in njun šofer, sredi gostega prometa. Streljati so pričeli ob 11.15, nato pa so zbežali s peugeotjem 505, ki so ga pustili v bližini. Teroristi so tudi težko ranili 18-letnega nabornega vojaka Fernanda Vilchesa, ki je sedel za volanom opla. Fant je bil tako težko ranjen, da so prva tiskovna sporočila posredovala vest o njegovi smrti. Šele kasneje so zdravniki priznali, da se fant bori za življenje, saj je bil ranjen v vrat in hrbtenico. Po prvih razpoložljivih vesteh, sta bila oficirja namenjena na prometni urad bližnje železniške postaje v Atochi. Menda sta bila prav na tem, da izstopita iz avtomobila, ko je skupina teroristov pričela streljati. Policija še ni prišla na sled teroristom, ETA pa je javila, da bo ponovno odprla strategijo terorizma, ker se po njenem mnenju država ni držala sporazuma, ki sta ga dosegli v Alžiru. Slovenci bi radi postali jadralci LJUBLJANA To, kar ni uspelo Milki Planinc in Branku Mikuliču (pa tudi Anteju Markoviču bolj slabo kaže), bodo poskušali storiti zanesenjaki iz Maribora. Na Jadran nameravajo privabiti poldrugi milijon ljudi (ljubiteljev jadranja), ki naj bi v Jugoslaviji pustili najmanj 6 milijard dolarjev. Če jim to uspe, pravijo, je država rešena... Najbrž bi se s šestimi milijardami zelenih bankovcev res dalo marsikaj storiti, vendar navdušence iz Maribora čaka prej še nekaj »manjših« preizkusov: predvsem morajo na slovitem Americas cupu premagati najboljšo jadrnico sveta, še prej pa seveda zgraditi 23 metrov dolgo jadrnico, vredno okoli 4 milijone dolarjev. Kot je domala vse, kar načrtujejo mariborski jadralci, združeni v Transoceanskem regatnem društvu, skorajda na meji pravljičnega, tako so se lotili tudi zbiranja denarja: organizirali so blagovno-denarno loterijo, ki po vrednosti dobitkov zanesljivo prekaša vse dosedanje. Prva nagrada znaša kar 4 milijarde dinarjev (novel), druga 3 milijarde, srečneže pa čakajo tuai avtomobili, turistična potovanja, televizorji in podobno. Natisnili so milijon srečk, ki stanejo po 50 tisočakov, z denarjem, ki aa bodo zbrali z loterijo, pa bodo imeli soliclno osnovno za zbiranje nadaljnjih kupov denarja. Fantje doslej še niso imeli izkušenj s tako velikimi jadrnicami, vendar so trdno prepričani, da bodo na slovitem Americas cupu zmagali. Malce bodo seveda tudi trenirali, brž ko bo ladja zgrajena, se razume. Odpravili se bodo v severno ledeno morje, preizkusili pa se bodo tudi okoli Rta Horn, ko bodo šli v Avstralijo. Slovencem se torej obeta, da se bodo vpisali med jadralske velesile. In če na regati Mariborčani res zmagajo, potem smejo v naslednji sezoni organizirati največje svetovno tekmovanje jadralcev v Jugoslaviji. Nato bodo pa milijarde dolarjev kar na kup letele... (Z. Š.) Enakopravnost tudi za oporečnike vesti RIM — Ustavno sodišče je v zakon o obveznosti služenja vojaškega roka vneslo nekaj pomembnih novosti, ki jih bodo veseli predvsem oporečniki vesti. Odslej bosta namreč alternativna vojaščina in vojaščina, pri kateri se oporečniki vesti ne poslužujejo orožja, trajala enako dolgo kot redna vojaščina. Vprašanje enakopravnosti vojaških nabornikov in oporečnikov je v Italiji že deset let odprto in je že večkrat sprožilo nemajhne spore. Redni vojaški rok traja 12 mesecev, »altertnativci«, ki se odločijo za kako civilno službo ter oporečniki vesti, ki se ne udeležujejo vojaških vaj, pa morajo biti na razpolago še dodatnih osem mesecev. Ustavno sodišče je sedaj odločilo, da bo mogoče alternativni vojaški rok podaljšati le v izrednih primerih in pogojih. Kenijski doprinos v boju proti tihotapcem slonovine NAIROBI — V torek popoldne je kenijski predsednik Daniel Arap Moi prižgal ogromno grmado, visoko skoraj deset metrov in sestavljeno iz slonovih oklov. V nairobijskem narodnem parku se je v navzočnosti vseh članov vlade, poslancev, tujih diplomatov in več kot dvesto tujih in domačih novinarjev zgodilo nekaj, kar se v Afriki, ali kje drugje na svetu, še ni zgodilo: zažgali so dvanajst ton slonovih oklov, vrednih okrog tri milijone dolarjev, ki so jih v minulih štirih letih odvzeli divjim lovcem na slone. Kenijski časniki so dogodek označili kot zgodovinsko dejanje, zgodovinsko grmado, zgodovinski ogenj in s podobnimi visoko letečimi besedami. Nekaj afriških državnikov je kenijskemu predsedniku čestitalo za »hrabro in neprimerljivo potezo«, ki je bila storjena v znamenje podpore prepovedi mednarodni trgovini s slonovino in s tem v zvezi predvsem kot obupen poskus zaščite afriških slonov, ki jim ob sedanji stopnji iztrebljanja, ob prelomu stoletja grozi izumrtje. Ravno zaradi omenjenega spektakularnega dogodka, ki so ga v Keniji na-ovedali neposredno po tistem, ko so DA, Evropska skupnost in Japonska podprle prepoved uvoza slonovine, se je v Nairobiju zbralo nenavadno veliko število predstavnikov sedme sile iz svetovno znanih časopisnih in televizijskih medijev. Zato ni čudno, da se je predsednik Moi, ki se sicer ne po- govarja rad z novinarji, za nekaj minut posvetil pogovoru s predstavniki medijev z vseh koncev sveta, ko je opravil »zgodovinsko dolžnost«. Tako so namreč nekateri tukajšnji krogi označili prižiganje slonovinaste grmade, na kateri so zgoreli okli 1.500 kenijskih slonov, ki so jih ubili divji lovci. Ob tem je mogoče samo ugibati, koliko dragocenih oklov nezakonito ubitih živali je v teh letih odšlo v tujino in jih oblasti niso odkrile. Predsednik Moi je ob enkratnem dogodku povedal, da je treba preprečiti divji lov, če naj bi rešili slone pred izumrtjem. Če pa hočemo ustaviti divje lovce, je treba prepričati trgovce, da ne bodo več prodajali slonovine. Zato je končno treba prepričati ljudi, da ne bodo več kupovali belega zlata, kakor slonovino tudi imenujejo v Afriki. Moi je zatrdil, da je bilo v Keniji pred desetimi leti okrog 65.000 slonov, medtem ko jih je sedaj samo še 17.000. V Afriki je bilo pred desetletjem poldrugi milijon slonov, sedaj pa naj bi jih bilo po teh podatkih le 700.000. Vendar je treba povedati, da so tudi te številke sporne. V Keniji so se nedolgo tega ostro sprli politiki in varstveniki narave, saj so prvi trdili, da je v Keniji okrog 30.000 slonov. Varstveniki narave, med katerimi so prominentni strokovnjaki za živali in slone, pa so dejali, da jih ni več kot 5.000. Sporne so nadalje šte- vilke o afriških slonih. Predsednik trdi, da jih je 700.000, vrsta strokovnjakov pa meni, da jih je precej manj, kakšnih 300.000. Na svetovnem trgu se kilogram slonovine giblje med sto in dvesto dolarji, prepoved uvoz v največjih odjemalkah pa bo ceno strmo potisnil navzgor. V Keniji so demonstrativno zažgali 12 ton slonovine, ker nočejo da bi po legalnih ali nelegalnih poteh prišla na svetovni trg. Tukaj ne skrivajo, da niso zadovoljni z odločitvijo 102 članic mednarodnega sporazuma o trgovini z ogroženimi živalskimi vrstami, ki je januarja pred tremi leti določila izvozno količino slonovine, kakor da bi šlo za kavo, kakav, ali kakšen drug pridelek oziroma blago za široko potrošnjo. Takrat so v nezadovoljstvo številnih afriških držav določili, da smejo na leto na svetovnem trgu prodati 700 ton slonovine (okli 60.000 slonov), vse zaloge slonovine so hkrati razglasili za legalne. S tem ukrepom je cena slonovine takoj poskočila od 75 na sto dolarjev za kilogram, kasneje pa je še naraščala. Vzhodnoafriške države (zlasti Kenija in Tanzanija) s temi odločitvami nista zadovoljni, zato se je predsednik Moi odločil še za drugo demonstrativno potezo. Sedaj so s pomočjo 60 ton lesa m dva tisoč litrov bencina zažgali 12 ton slonovine, kmalu pa bodo zažgali 270 rogov nosorogov, ki so posebno cenjeni v nekaterih arabskih in azij- skih državah (kot afrodizijak ali kot dragocen držaj za nož). V Keniji in v vrsti drugih afriških držav so nosorogi še bolj ogroženi kot sloni, saj jih je v Keniji samo še sedemsto, na celini pa ne dosti več kot deset tisoč. Ker se v Afriki globoka navzkrižja ne nehajo niti pri dragocenih divjih živalih, na jugu celine postrani gledajo na te ke- nijske poteze, ker pravijo, da imajo preveč slonov in odločno nasprotujejo prepovedi trgovine s slonovino. Na sliki (telefoto AP): kenijski predsednik Daniel Arap Moi prižiga grmado 12 ton slonovine, ki bi bila na svetovnem trgu vredna 3 milijone dolarjev. AVGUST PUDGAR