št. 18/15. junij 2010 f§f Nova cena vode ... str. 3 Srednjeveški tabor v Jurkloštru ... str. 25 Intervju: Romana Novak ... str. 14 Laško poletje - napoved dogodkov ... str. 19 30 let Ženskega pevskega zbora Laško ... str: 26 Intervju: Bojan Špiler... str 36 Uspešna plezalca Mateja Hohkraut in Tim Unuk ... str. 37 ali se kdaj vprašate, kje so tiste stezice, ki so včasih bile? Stezice, po katerih ste tekali kot otroci, stezice, po katerih so k maši romali vaši starši, stezice do danes razpadajočih pol lesenih, pol zidanih hiš, ki se nekoč nekomu pomenile topel dom? To so stezice, ki so danes zaraščene s praprotjo, visoko travo, samoraslim drevjem ... stezice, na katere smo pozabili. Nanje se spomnimo le tu in tam, ko iščemo bližnjice ali želimo obujati spomine -in se jezimo, ker nas bode po nogah in ker moramo paziti, da z glavo ne zadenemo ob nizkorastoče veje. In še nekaj je: na takšnih mestih se skriva tudi največ klopov. Zadnja leta večino časa preživim v prestolnici. Ker mi nudi službo. Stanovanje. Tudi naravo. A le ko sem doma doma, kot smo rekli še kot študentje, je narava res tista prava. Povsod okrog mene. Ko me spremlja šumenje reke, kadar tečem po dolini Gračnice, ko mi veter mrši lase, kadar se s kolesom zapeljem čez Blatni Vrh in se po ovinkih spustim v Jurklošter, ko mi pod nogami šelesti listje, kadar se povzpnem na Krničjo peč. Vse je pred nosom. Slovenija je kot majhen košček raja, mi je pred mesecem, po tem, ko je vlada v Lipici predstavila svojo vizijo razvoja turizma, dejal strokovnjak za turizem. Tudi v Laškem stavimo predvsem na to gospodarsko panogo. In tudi naša občina je majhen košček raja. Termalna voda, širni gozdovi, panoramske poti, kulturna dediščina, kulinarične dobrote ... vse to nam je bilo malodane podarjeno. Pa bomo znali ohraniti? Nekaj je skoraj tisoč občanov naredilo že 17. aprila, ko je v vsej občini odstranilo za okrog 300 ton smeti - kar pomeni, da so jih tovornjaki na deponiji stresli vsaj 60-krat. Verjetno je odveč vprašanje, ali je kdo od tistih, ki so smeti odvrgli, tisto soboto smeti tudi pobiral. Jih vlekel iz blata. Dvigal z zaraščenih bregov sredi gozda. Nosil po strmem hribu navzgor. Trdo so delali tudi tisti, ki so konec aprila uredili eno samo pot na Govško brdo. Ena sama je namreč dovolj, da osvojimo vrh. Druge pa pustimo tistim, ki tam živijo. Za vse je dovolj prostora. Zaradi vseh teh pridnih rok, ki so -ne pozabimo - nelahko delo opravile zastonj, pa se bomo lahko še naprej sprehajali po naših prelepih stezicah - vsaj tistih, ki jih še ni prerasel čas. Jasmina Štorman, glavna urednica Vabilo na proslavo ob dnevu državnosti Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - S kolesom po občini Laško Naslednja številka izide 16. avgusta 2010. Prispevke in oglase je treba oddati do 30. julija 2010 na e-naslov bilten@lasko.si. občinaf£)obč spletna informacijska točk USTVARJANJE, barvna linogravura, 2010, LeaKolman, 9.b, OŠAntonaAskercaRimske Toplice, mentoricalrenaMlakar Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu državnosti z naslovom Slovenija, moja dežela, vpetek, 18.junija2010,ob 19.30, v Kulturni center Laško. Kulturni program bodo pripravili učenci OS Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob tej priložnostibodo podeljena priznanja zlati učenec. Občina Laško Slavnostna govornica bo novinarka Mojca Mavec. Župan Občine Laško, Franc Zdolšek Organizatorji: Občina Laško, STIK, JSKD OI Laško 2 RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelj'e.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 5. julija 2010. Občinska uprava Občinski svet je leta 2007 sprejel strategijo vodooskrbe med letoma 2007 in 2013. Iz nje izhaja, da bi bilo treba za dvig ravni javne vodooskrbe v tem obdobju vložiti dobrih 7 milijonov evrov. Iz dosegljivih podatkov je razvidno, da je na javno oskrbo priključenih 56 do 60 % vseh prebivalcev. Odstotek je v primerjavi z drugimi občinami nizek, saj se pozna vpliv razpršene pozidave, zaradi katere je infrastrukturno opremljanje zelo drago. Cilj strategije je, da se v obdobju 6 let priključitev na javno vodovodno omrežje poveča na 80 %. Cena vode je bila do maja 2010 v Občini Laško 0,2530 EUR/m3 brez DDV in je v primerjavi s sosednjimi občinami zelo nizka. Primerjave cen vodarine z nekaterimi občinami v državi: - Šentjur - 0,5494 EUR/m3, - Sevnica - 0,6039 EUR/m3, - Radeče - 0,4089 EUR/m3, - Ljubljana - 0,4574 EUR/m3, - Maribor - 0,5314 EUR/m3, - Gornja Radgona - 0,5243 EUR/m3 in - Lenart - 0,5233 EUR/m3. Državna usmeritev, ki izhaja iz evropskih direktiv, je, da postane cena vode tržna kategorija. Povprečna cena vode v Sloveniji je 0,6610 EUR/m3. Za uresničitev cilja bo treba pridobiti znatna nepovratna sredstva EU in koncesionarja. Leta 2008 se je gospodinjstvom prodalo 383.165 m3 vode, obrti oz. industriji 196.349 m3, pivovarna pa je porabila 611.378 m3 vode. Sredstva v letu 2008, ki so se zbrala v okviru Režijskega obrata in so bila prihodek iz naslova vodarine, so znašala 250.128,76 EUR. Del teh sredstev v višini 91.000 EUR je bilo namenjenih za poplačilo kreditov za že zgrajene vodovode Trnov Hrib, Trije studenci (III. etapa), Ojstro, Rimske Toplice (I. etapa). Razliko sredstev smo namenili gradnji vodovodov po programu. Avgusta 2009 je pričel veljati nov Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 63/2009). Pravilnik tako na novo opredeljuje, da je cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo sestavljena iz: omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil. Cena vode v Občini Laško Omrežnina Povsem nova kategorija je omrežnina, ki je fiksen strošek in izhaja iz vrednosti celotnega vodovodnega sistema. Na podlagi ocenjene vrednosti vodovoda kot osnovnega sredstva se izračuna letna amortizacija, ta pa se po pravilniku in njegovih prilogah preračuna glede na presek priključka na omrežnino, ki je fiksni strošek v sklopu cene in se jo uporabniku storitev zaračuna mesečno. Vrednost javnega vodovodnega sistema v Občini Laško je na dan 1. januar 2010 znašala 21.342.410,93 EUR. Strošek amortizacije je tako 808.418,85 EUR. V skladu s 5. členom 2. odstavka Pravilnika lahko lokalna skupnost subvencionira ceno javne infrastrukture do 50 %, a samo za tiste uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti. Občinski svet je sprejel sklep, da se omrežnina za gospodinjstva subvencionira v višini 80 %. Za uporabnike, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, je tako amortizacija oz. omrežnina polna oz. 100 %. Iz zgoraj navedenega je Občinski svet Občine Laško v skladu z veljavnim pravilnikom potrdil, da se za presek za gospodinjstvo uporabi mesečni fiksni strošek v višini 3,63 EUR/mesec. Vodarina Po prejšnji zakonodaji je cena vode vključevala samo kategorijo vodarina, ki v Občini Laško znaša 0,253 EUR/m3 za gospodinjstvo in 0,5128 EUR/m3 za gospodarstvo, vse brez DDV. Pri pregledu cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo ima 90 % občin še vedno ceno razdeljeno na gospodinjstva, industrijo, obrt ali na velike tarife in male tarife. Po novem pravilniku tako diferencirana cena ni sprejemljiva oz. jo je treba utemeljiti z elaboratom, ki ga potrdi reprezentativna interesna zbornica. Ker utemeljitev z elaboratom ni možna, saj je nemogoče dokazati, da so stroški za gospodarstvo proti stroškom za gospodinjstvo enkrat večji, je skupna enotna cena vodarine 0,641 EUR/m3, kar je še vedno samo 97,12 % višine povprečne cene vodarine, ki v RS znaša 0,66 EUR/m3. Za doseganje v uvodu zastavljenih ciljev pri oskrbi s pitno vodo in v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja velja nova enotna nediferencirana cena v občini v višini 0,641 EUR/m3 za porabljeno vodo. Občinski svet je sprejel sklep o enkratnem znižanju enotne cene za gospodinjstvo v višini 50,98 %, tako da znaša končna cena za obračun za 1 m3 porabljene vode 0,3125 EUR. Kategorija Veljavne cene brez DDV, €/m3 Predlagana cena brez DDV, €/m3 Končna cena za obračun brez DDV, €/m3 Gospodinjstvo 0,2530 0,641 0,3125 Industrija, obrt 0,5128 0,641 0,641 Stroški vodnih povračil Vlada je leta 2002 z Uredbo o vodnih povračilih (Ur. list RS, št. 103/02) predpisala obveznosti za zaračunavanje vodnih povračil uporabnikom na javnih vodovodnih sistemih. Imenuje se republiški vodni prispevek, zaračunava se že vrsto let in se veže na porabo pitne vode. Višina vodnega povračila znaša 0,0555 EUR/m3. Poleg omenjenega se mora na 1 m3 vode poleg vodnega povračila zaračunati tudi znesek vodnih izgub na sistemu. Za vodovod Laško je ta izguba 18 %. Tudi ta znesek se nakaže v državni proračun. Primer za 1 m3: Kategorija Veljavne cene brez DDV, €/m3 Vodno povračilo 0,0555 Vodne izgube (0,055x0,18) 0,0099 Na zgoraj navedene vrednosti sta tako pristojno Ministrstvo za okolje in prostor kot občinski svet podala pozitivno mnenje. Cene vode se bodo začele zaračunavati z junijem 2010 za maj 2010. Luka Picej 3 Občinska uprava Investicije v Občini Laško Podružnična osnovna šola Šentrupert Dela na POŠ Šentrupert se približujejo zaključni fazi. Kljub slabemu začetku leta - v januarju in februarju zaradi slabih vremenskih razmer izvajalec del Remont, d. d., ni mogel nadaljevati del -je izvajalec večino zaostanka nadoknadil s povečanjem števila delavcev in delovnimi sobotami. Sedaj zgradba dobiva svojo končno podobo, saj so začeli delati fasado, sledili bodo pleskarska dela in polaganje podov, urejuje pa se tudi okolica. Če ne bo kakšnih nepredvidljivih dogodkov, bodo učenci POŠ Šentrupert 1. septembra začeli novo šolsko leto v novih prostorih. Večnamenski objekt Gasilski dom Rimske Toplice V Rimskih Toplicah je že v polnem teku izgradnja večnamenskega objekta Gasilski dom, za katerega je bil temeljni kamen položen v marcu. Trenutno poteka izdelava strešne konstrukcije, vgrajuje pa se tudi stavbno pohištvo. Izvajalec del je podjetje GD, d. o. o., Hrastnik. V objektu bodo svoje prostore še letos dobili gasilci, knjižnica, društva in krajevna skupnost. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ukrep Obnova in razvoj vasi). Večnamenski objekt Dom svobode Zidani Most V Zidanem mostu je izbrani izvajalec del Remont, d. d., pričel gradbena dela obnove in razširitve večnamenskega objekta Dom svobode. V roku štirih mesecev naj bi bila končana dela in pridobljeno uporabno dovoljenje. Most čez Ično Z izbranim izvajalcem AGM Nemec, d. o. o., je podpisana pogodba za izgradnjo mostu čez Ično v Rimskih Toplicah. Vrednost investicije znaša 126.326,40 EUR. Krajane Rimskih Toplic obveščamo, da bomo sredi junija pričeli z izgradnjo novega mostu čez Ično. Popolna zapora bo trajala štiri mesece. Prosimo za razumevanje! Obnova in ureditev občinskih cest V juniju se bodo začela dela na naslednjih odsekih občinskih cest: - LC Debro-Zavrate, podvoz De-bro-odcep za Šmohor - odsek od objekta Horjak do marketa Tuš v dolžini 410 m in odsek od marketa Tuš do varovanih stanovanj v dolžini 110 m (projekt: IBT Nizke gradnje, Trbovlje, vrednost po razpisu: 237.549,78 EUR (z DDV), izvajalec: CMC Celje, d. d.); - LC Lahomno-Reka-Doblatina, odsek Reka-Doblatina v dolžini 1.000 m (projekt: RC Inženiring, d. o. o., vrednost po razpisu: 109.631,78 EUR (z DDV), izvajalec: Nivo Celje, d. d.); - JP Debro-Ladna Raven-Senica, na odseku Zg. Debro v dolžini 1.020 m (projekt: GG Inpo, d. o. o., Slovenj Gradec, d. o. o., vrednost po razpisu: 116.323,14 EUR (z DDV), izvajalec: AGM Nemec, d. o. o.). Gradnja vodovodov Občina Laško še naprej vodi aktivno politiko izboljšanja vodooskrbe. V skladu s tem se povečuje število priklopov gospodinjstev na javno vodovodno omrežje. Pozornost se posveča kakovosti vode in opravljenih storitev koncesionarja, s katerim je bila letos v skladu z veljavno zakonodajo podpisana nova koncesijska pogodba za dobo 15 let. Vodovod Lahomšek Letos je bil zgrajen vodovod Lahomšek, na katerega se bo na novo priključilo 12 gospodinjstev. Dolžina vodov je 1.600 m, delo je opravljalo podjetje CM Celje, vrednost del je dobrih 28.000,00 EUR. Vodovod Mrzlo Polje-Dežno V območju med Blatnim Vrhom in do občinske meje s šentjursko občino se bo julija pričel graditi vodovod do naselja Dežno. Na vodovod se bodo priključila štiri gospodinjstva. Služnostne pogodbe so že pridobljene, v pripravi je javni razpis za izbor izvajalca. Vodovod Vodiško-Škofce Že vrsto let se izkazuje potreba po izgradnji vodovoda med Vodiškim in Škofcami. V pripravi je razpis za izbor izvajalca, predvidevamo, da bomo dela pričeli v juliju. Na novo omrežje se bo priključilo 20 gospodinjstev. Vodovod Zgornja Rečica Že drugo leto potekajo aktivnosti za umestitev novega vodovoda v Zg. Rečici, da bodo z vodo preskrbljena vsa gospodinjstva, ki gravitirajo proti širšemu območju Zg. Rečice. Predvidevamo, da bomo zaključili s pridobivanjem služnostnih pogodb v prvi polovici leta 2011, nato pridobili gradbeno dovoljenje in še isto leto pričeli z gradnjo. Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko Za ta 39 km dolg vodovod so bila pridobljena gradbena dovoljenja. Občina je v odprtem roku na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko vložila vlogo za odobritev sredstev EU. Pričakujemo, da bomo kmalu pridobili informacijo o odobritvi sredstev in nato takoj začeli pripravljati javni razpis za izbor izvajalca. Ocenjena vrednost del je dober milijon evrov. Po izgradnji tega vodovoda bodo v javno vodooskrbo vključena naselja: Žigon, Selo nad Laškim, Stopce, Harje, Dol pri Laškem, Lažiše, Radoblje, Zabrež, Zg. Strensko, Povčeno, Globoko, Brodnice. Vodovod Zidani Most Upravljavec vodovoda v Zidanem Mostu na desni strani reke Savinje sanira stanje na omrežju. Do sedaj je bilo v sanacijo vloženih dobrih 25.000,00 EUR. Vodovod Rifengozd Za celoten predel severnega dela občine se pripravlja zasnova vodooskrbe območja, ki zajema predele Sp. in Zg. Rifengozda, Doblatine, Brstnika, Požnice. Ob pripravi zasnove je treba izhajati iz obstoječega sistema in izbrati gospodarne rešitve ob upoštevanju reliefa, lastništva in drugih relevantnih pogojev. Občinska uprava Vodovod Mala Breza Za ta vodovod je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. S projektom se bomo prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker je za uspešno prijavo na razpis pogoj, da je v prijavo vključena še druga infrastruktura, je v pripravi projektna dokumentacija za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v Mali Brezi, ki jo pripravlja podjetje Cestni inženiring, d. o. o., iz Maribora. Ocenjujemo, da bodo izgradnja vodovoda, postavitev pločnika in javne razsvetljave velika pridobitev za vaško jedro Male Breze, ki bo zagotovila kvalitetnejše življenje na podeželju. Vrednost skupnih del je ocenjena na 380.000 EUR. Kanalizacija Od leta 2006 se intenzivno gradi kanalizacijsko omrežje v Laškem in Rimskih Toplicah. V Laškem so bili odseki kanalizacije zgrajeni v Debru, Spodnji Rečici, Kidričevi in Valentiničevi ulici, na Pristavi, Podšmihelu, Rebri, Šercerjevi, Keršetovi in Čedejevi ulici. Letos smo pristopili k izgradnji fekalne in meteorne kanalizacije na Rimski cesti (blokovno naselje) in Poženelovi ulici (prevezave). Na Rimski cesti je obstoječa kanalizacija porušena in dotrajana zaradi starosti in mnogih poplav. Priključitev naj bi bila izvedena v sredini leta. V juniju se bo pričela izvajati tudi fekalna kanalizacija na delu Pristave v Laškem v dolžini 430 m in vrednosti dobrih 43.000 EUR. Poleg kanalizacije se bo položil tudi nov vodovod, na koncu pa se bo cesta na novo preplastila. V juniju se bo pričela povezava fekalnega kanala na cesti na Borovo v dolžini 80 m in preplastitev celotne javne poti. Za izvedbo del je podpisana pogodba v višini 10.000,00 EUR. V juliju se bo pričela izgradnja tlačnega kolektorja Rimske Toplice -čistilna naprava v dolžini 2.500 m. Trenutno poteka razpis za izbor izvajalca. V pripravi je projektna dokumentacija in sklepanje služnostnih pogodb za pridobitev gradbenega dovoljenja za: - Spodnjo Rečico, II. faza (začetek del v letu 2011), - Radoblje (sočasno polaganje z izgradnjo vodovoda), - Rimske Toplice, II. faza (2.500 m kanalizacijskih vodov, začetek del v avgustu), - Strmco in Udmat (začetek del v letu 2011). Žalnica v Zg. Rečici Pridobljena je projektna PGD dokumentacija za žalnico v Zg. Rečici, ki jo je pripravilo podjetje AR Projekt, d. o. o. V teku sta postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in javni razpis za izbor izvajalca. Objekt, ki je dolgoletna želja vseh krajanov rečiške doline, bo umeščen ob lokalno cesto ter ob pobočju, ki se navezuje na pokopališče. Javni razpisi za izvajalce del Aktualni javni razpisi za izbor izvajalcev potekajo za naslednja dela: - Ureditev dovoza s parkiriščem v Laškem in parkirišča Vila Zidani Most, - Sanacija plazu na cesti LC 200140 Laško-Ojstro-Čemršnjice-Reka, - Obnova LC 200040 Brstov-nica-Lažiše, - Ureditev JP701460 Šmihel-cerkev sv. Mihaela in JP702160 Trubarjeva ulica, - Asfalterska dela v letu 2010 in 2011. Tomaž Novak, Dimitrij Gril, Luka Picej, Boštjan Polajžar, Ljubica Vižintin Projekt celovite revitalizacije kartuzije Jurklošter Občina Laško pripravlja projekt celovite revitalizacije kartuzije Jurklošter. Glavni cilj je tako poleg obnove objekta kartuzijske pristave še ureditev okolice, predvsem velikega križnega hodnika, obzidja, mostu čez potok Gračnica ter ureditev parkirnih mest za osebna vozila in avtobuse. V pritličju objekta Pristava bodo poleg prostora za pogostitev obiskovalcev še razstavni prostori, v mansardnem delu pa velika dvorana, ki bo namenjena tudi za delo krajevne skupnosti in društev. K objektu Pristava je načrtovan tudi prizidek kot komunikacijski prostor med pritličjem in mansardo. V prizidku so zamišljeni še informacijski center, sanitarni prostori in dvigalo za invalide. Idejni projekt je bil potrjen v sredini leta 2009, trenutno se pripravlja projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem je treba opozoriti, da je samostan Jurklošter vpisan v Register kulturne dediščine RS pod EŠD 206 kot nepremičnina kulturne dediščine in sakralno profana dediščina. Obsega več objektov, to so kartuzijanski samostan, samostanska cerkev, župnijska cerkev, dvorec, obrambni stolp, kamniti most, pokopališče in objekt Pristava. Spomenik je lokalnega pomena in ga varuje Odlok o razglasitvi sakralnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Laško (Uradni list RS, št. 44/2006-1884, 2/2008-67). Pri izdelavi projekta je treba natančno upoštevati vse kulturno varstvene pogoje, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. Kulturno varstveni pogoji za to območje so izredno strogi, usklajevanja pa dolgotrajna in zamudna in ne dopuščajo kakršnih koli posegov v arheologijo. Zato bo morala občina za prizidek opraviti še dodatne arheološke raziskave. Vse to botruje zamudi s pripravo celotnega projekta. Občina bo obnovo objekta Pristava reševala v dveh fazah. V prvi fazi bo uredila dvorano v podstrešju objekta. Za to je že naročila izdelavo PGD/PZI -projekt izvedbe za ureditev dvorane, pripravljavec pa je tudi že pričel s pripravami in meritvami prostora. Takoj ko bodo pridobljeni vsa potrebna projektna dokumentacija in dovoljenja, bo občina skušala za ureditev prostorov dvorane pridobiti še dodatna evropska sredstva iz Programa razvoja podeželja. Pozneje v drugi fazi pa se bo obnovil še preostali del Pristave, vključno z okolico. mag. Andrej Flis Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega prostorskega načrta Kartuzija Jurklošter Dopolnjen osnutek OPPN Kartuzija Jurklošter je razgrnjen v prostorih Občine Laško do petka, 9. julija 2010, kjer je možen ogled v delovnem času občinske uprave, ter v prostorih Krajevne skupnosti Jurklošter, kjer je možen ogled ob sredah in petkih med 16. in 18. uro. Javna obravnava bo v prostorih Pristave v kompleksu kartuzije, in sicer v torek, 6. julija 2010, ob 18. uri, kjer se bodo lahko podale tudi pripombe. Osnutek OPPN je objavljen tudi na spletni strani občine www.lasko.si. Vse pravne ali fizične osebe oz. vsi zainteresirani lahko med javno razgrnitvijo podajo pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku, in sicer do vključno 9. julija 2010. Vpišejo jih v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih oziroma naslovijo na Občino Laško, Oddelek za okolje in prostor, Mestna ulica 2, 3270 Laško. 5 Občinska uprava Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (www.lasko.si) in na oglasni deski spremljajo aktualna Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Najnižja možna izhodiščna cena za nepremičnino znaša 39.910,90 EUR. II. PSO ŠMARJETA 8, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt na naslovu Šmarjeta 8, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine parc. št. 602/4, z. k. vl. št. 162, k. o. (1039) Rimske Toplice, po vrsti rabe: poslovna stavba 122 m2, cesta 75 m2 in dvorišče 1.040 m2. Znižana izhodiščna cena za nepremičnino znaša 190.538,95 EUR. III. DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN BELOVO, k. o. 1039 - Rimske Toplice: Predmet prodaje so delno komunalno opremljena in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih v naravi predstavljajo: parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR in parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2, in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cene ne vključujejo 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. IV. NEZAZIDANEGA DELNO OPREMLJENEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v k. o. 1022 - Rečica: Predmet prodaje je nezazidano, delno opremljeno stavbno zemljišče parc. št. 1230/5 - travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica. Po podrobnejši namenski rabi je zemljišče namenjeno gradnji enodružinske stanovanjske hiše. Za gradnjo objekta na zemljišču je izdano gradbeno dovoljenje in izdelana projektna dokumentacija. Znižana izhodiščna cena za nezazidano stavbno zemljišče, ki je predmet prodaje, znaša 90.810,16 EUR. Davek na dodano vrednost po stopnji 20 % ni vključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izhodiščni ceni nepremičnine. V. STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV NA AŠKERČEVI CESTI 4, V RIMSKIH TOPLICAH: Predmet prodaje sta dva poslovna prostora in osem stanovanj v novozgrajeni poslovno-stanovanjski stavbi v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega davka na dodatno vrednost v EUR: 1.613,77 EUR za m2 stanovanja in 1.752,88 EUR/m2 pisarniškega poslovnega prostora ter 2.124,18 EUR/m2 poslovnega prostora zobotehnike. Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. julija 2010. Dodatne informacije o pogojih in predmetih prodaj lahko interesenti dobijo na www.lasko.si, po telefonu na številkah 03 7338 700 in 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je možen ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje. Za novogradnjo lahko pokličete tudi Kapitol nepremičnine na telefonsko številko 03/42 55 880. Stanka Jošt OBVESTILO ZA JAVNI RAZPIS za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega JR - F 2010 Občina Laško sporoča zainteresiranim fizičnim osebam, ki so lastniki oziroma solastniki objektov na naslovih: Aškerčev trg, Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7, Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5/a in 5/b, Mestna ulica, Orožnov trg, Pod gradom 5 in 5/a, Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a, Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8, Trubarjevo nabrežje 1, 1/a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11, Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30, ter Valvasorjev trg, da je rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev na Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega JR - F 2010, podaljšan do vključno 30. junija 2010. Popravljeno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljivo na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si), v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - Referatu za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Dodatne informacije o razpisu lahko interesenti dobijo po telefonu 03 7338 700 ali 03 7338 712 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure oziroma na spletnem naslovu lasko@lasko.si. Stanka Jošt »ITOL Nepremičnin Preprosto NOVA STAN 3VANJA! Občine Laško sta za Vas zgradila Občinska uprava Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (Uradni list RS, št. 13/2009) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev občinsih priznanj Občine Laško v letu 2010 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Laško podeljuje naslednja priznanja: a) NAZIV ČASTNI OBČAN: je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme posameznik. Občinski svet Občine Laško podeli naziv posamezniku za izjemen prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, športa, človekoljubnih in drugih dejavnosti, ki ima trajen pomen pri razvoju, ugledu in prepoznavnosti občine v Republiki Sloveniji in tujini. b) GRB OBČINE LAŠKO: - zlati grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posamezniku ali skupini ljudi za dolgoletne vrhunske dosežke ali uspehe ali za izjemno življenjsko delo na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju, hkrati pa so ti dosežki, uspehi ali življenjsko delo izjemnega pomena za razvoj, ugled in prepoznavnost Občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini. Zlati grb Občine Laško se praviloma podeli posamezniku ob zaključku njegove kariere oziroma pomeni pri skupini ljudi doseganje celovite ter zaključene faze razvoja. - srebrni grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posamezniku ali skupini ljudi za daljši niz vrhunskih dosežkov ali uspehov na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju, hkrati pa imajo ti dosežki, uspehi v daljšem časovnem obdobju pomen za razvoj, ugled in prepoznavnost Občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini. Srebrni grb Občine Laško se podeli praviloma posamezniku po zaključku daljšega obdobja njegove kariere oziroma pomeni pri skupini ljudi doseganje potrjene faze razvoja. - bronasti grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posamezniku ali skupini ljudi za nadpovprečne dosežke ali za večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju. Bronasti grb je praviloma namenjen prejemnikom kot spodbuda za nadaljnje delo in dosežke. Praviloma se lahko podeli en naziv častnega občana Občine Laško, en zlati grb, dva srebrna grba in tri bronaste grbe Občine Laško. 2. PREDLAGATELJI Predloge za podelitve priznanj lahko podajo posamezniki, skupine ljudi, gospodarske družbe, zavodi, društva, organi lokalne skupnosti in druge organizacije. 3. PREDLOG ZA PODELITEV Predlogi za podelitev priznanj morajo biti vloženi v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje podatke: - podatki o predlagatelju (ime in priimek/naziv družbe, naslov, kontaktni podatki), - vrsto priznanja, za katero se podaja predlog (naziv častni občan, zlati grb, srebrni grb ali bronasti grb), - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje (ime in priimek, naslov, kontaktni podatki), - utemeljitev oz. obrazložitev predloga, ki mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, zaradi katerih se predlaga, - listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, - datum predloga in podpis predlagatelja oz. žig in podpis zastopnika za pravne osebe. 4. ROK ZA PREDLOŽITEV PREDLOGOV IN NAČIN ODDAJE Predlogi morajo biti oddani na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom "za občinska priznanja", osebno ali po pošti, prav tako se lahko oddajo po elektronski pošti na naslov: občinski.svet@lasko.si. Predlogi se oddajo v zaprti kuverti z navedenim polnim imenom ali nazivom predlagatelja na zadnji strani kuverte. Rok za oddajo predlogov je do srede, 18. 8. 2010. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v skladu z določili tega razpisa. 5. INFORMACIJE O JAVNEM RAZPISU Javni razpis bo objavljen v junijski številki Laškega biltena, na spletni strani Občine Laško www.lasko.si, na oglasni deski v prostorih Občine Laško in na oglasnih deskah KS. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko zainteresirani prejmejo na Občini Laško, kontaktna oseba Tanja Grabrijan, tel. 03/7338 7ll ali na e-naslov: občina@lasko.si. Številka: 094-03/2010 Laško, dne 27. 5. 2010 Predsednik KMVVI, Jože Senica, l.r. Občina Laško na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (uradni list RS, številka 13/2009) razpisuje JAVNI RAZPIS za podelitev priznanja Antona Aškerca v letu 2011 1. Priznanje Antona Aškerca podeli Občinski svet Laško posamezniku ali skupini ljudi, ki v preteklem koledarskem letu doseže zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to njihovo delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznavnosti Občine Laško v Republiki Sloveniji ali v tujini. Praviloma se podelijo tri priznanja Antona Aškerca na leto. 2. Predlogi za podelitev priznanja Antona Aškerca morajo biti predloženi v pisni obliki in morajo vsebovati: splošne podatke o predlagatelju, splošne podatke in predstavitev kandidata, utemeljitev predloga s podrobnejšim opisom rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, datum predloga in podpis predlagatelja; če gre za pravno osebo, pa žig in podpis zastopnika. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja Antona Aškerca. 3. Predlagatelji naj pisne predloge pošljejo v zaprti kuverti na naslov Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom "Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2011" ali na elektronski naslov: obcinski.svet@lasko.si. Pisni predlogi se sprejemajo ves čas razpisa, vendar najpozneje do ponedeljka, 20. 12. 2010. Predlogi, ki bodo prispeli po poteku navedenega roka, ne bodo pravočasni in bodo neodprti vrnjeni pošiljatelju. O izbiri bodo prejemniki, kot tudi vsi predlagatelji obveščeni po odločitvi Občinskega sveta Laško. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete kontaktno osebo Jasno Kermelj na telefonsko številko: 03 733 87 20. Številka: 094-04/2010 Datum: 28. 5. 2010 Predsednik KMVVI, Jože Senica, l.r. Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško v letu 2010 Slovenija ^ Občina Laško v okviru slovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini. Na občinski ravni bo potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša(-i/-e): vas/zaselek/naselje/ulica, hiša, kmetija, javni objekt, podjetje. Vabimo vas, da se tudi vi, drage občanke in občani, prijavite na tekmovanje in morda bo prav vaša hiša, kmetija, vas izbrana kot najlepša in boste osvojili naslov najlepšega objekta v Občini Laško. Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov ter pripis kategorije, v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najpozneje do 30. 6. 2010 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si. Dodatne informacije o tekmovanju so na voljo na naših spletnih straneh www.lasko.si in pri Tomažu Zemetu, tel. 03 7338 736. Občinski svet/Upravna enota Zasaditev potomke Stare trte na občinskem dvorišču V znak prijateljstva in dobrega sodelovanja z Mestno občino Maribor smo 2. junija na občinskem dvorišču posadili trto, katere cepič smo dobili na Lentu, na tradicionalnem 31. obrezovanju Stare trte. Stara trta je kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, saj daje grozdje že več kot 450 let. Potomko Stare trte, ki jo je županu Občine Laško Francu Zdolšku izročil mariborski podžupan Rok Peče, je zasadil t. i. občinski viničar oziroma skrbnik trte Slavko Kozmus. Slovesen dogodek so z glasbo popestrili člani Laške pihalne godbe in harmonikaš Peter Podkoritnik. Tanja Grabrijan Občinski svet Laško Na junijski seji o proračunu za leto 2011 V sredo, 2. junija, je v Zdravilišču Laško potekala 24. seja Občinskega sveta Laško. Občinski svetniki so v prvi obravnavi obravnavali osnutek proračuna za leto 2011. Kljub dolgi razpravi in pripombah nekaterih svetnikov, da bi proračun moral biti odsev vizije in strategije Občine Laško, ki je bila sprejeta lani, so svetniki glasovali za sprejem predloga proračuna v 1. obravnavi. Tako bo po jesenskih lokalnih volitvah občinski svet v novi sestavi imel možnost za 2. obravnavo in sprejem Odloka o proračunu za leto 2011, kar bi omogočilo nemoteno izvedbo investicij, sofinanciranih iz državnih in evropskih sredstev. Podrobno so bili svetniki seznanjeni tudi z informacijo o pridobljenih državnih in evropskih sredstvih Občine Laško v letih 2007-2009, ki znašajo dobrih 8,1 milijona EUR. Občinski svet se je seznanil s poročili Centra za socialno delo Laško, Knjižnice Laško, Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik) ter uredniškega odbora Laškega biltena za leto 2009. Obravnavana sta bila tudi poročilo politike zaposlovanja brezposelnih oseb za leto 2009 ter program zaposlovanja brezposelnih oseb za leto 2010. Na seji sta bila v 1. obravnavi sprejeta Odlok o občinskem podrobnem načrtu za kabliranje daljnovoda 2 x 20 kV Jurklošter, Podhum ter TP pokopališče (nadomestna) in električni vodi ter Odlok o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin. Dopolnjen in spremenjen je bil poslovnik občinskega sveta, svetniki pa so sprejeli tudi Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2010, po katerem so organizatorji volilne kampanje oz. kandidati za člane občinskega sveta upravičeni do povrnitve stroškov v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, organizatorji volilne kampanje oz. kandidati za župana, za katere je glasovalo vsaj 10 % volivcev, ki so glasovali, pa 0,12 EUR na dobljeni glas. Na dnevnem redu junijske seje so bili obravnavani še posamični programi prodaje nepremičnin in sklepi o izvzemu določenih zemljišč iz javnega dobra. Sejno gradivo je dostopno na občinski spletni strani www.lasko.si, kjer si lahko ogledate tudi posnetke dosedanjih sej. Tanja Grabrijan Upravna enota Laško NOVO V DELU KRAJEVNEGA URADA RADEČE Na krajevnem uradu v Radečah delajo uradniki že vrsto let. S časom so se spreminjali tako nazivi uradnikov in urada kot tudi vsebina dela. Do začetka letošnjega leta so državljani pri okencu urada lahko predvsem sporočali določene spremembe v matičnih dejstvih in prejemali različna potrdila o njih. Na osnovi pobud občanov Radeč in sprememb veljavne zakonodaje, ki je s pomočjo tehnike (računalniško vodene evidence) državljanom olajšala življenje, ker jim skoraj ni več treba iskati posameznih potrdil, saj imajo uradniki glede na zahteve dela, ki ga opravljajo, dostop do potrebnih evidenc in dolžnost, da si posamezne podatke iz teh evidenc sami poiščejo, je bila postavljena zahteva za spremembo, dopolnitev vsebine dela na Krajevnem uradu Radeče. Z upoštevanjem veljavne zakonodaje (Pravilnik o merilih za organiziranje krajevnih uradov) in na osnovi izkušenj o tem, kaj največkrat stranke pogrešajo v ponudbi krajevnega urada, je bil določen obseg »nove ponudbe« storitev. Glede na to, da v upravni enoti do leta 2009 še ni bilo potrebe po uradniku s tako širokim poznavanjem posameznih upravnih postopkov in ker morata biti vedno najmanj dva, ki poznata določen obseg dela, smo ob restriktivni politiki zaposlovanja v javnem sektorju (spremembo smo izvedli brez zaposlovanja novih uradnikov), potrebovali vse leto 2009, da smo opredelili vsebino dela, opravili določene notranje organizacijske spremembe in usposobili uradnike za spremenjen obseg dela, tako da lahko od 1. januarja 2010 dalje na Krajevnem uradu v Radečah oddajo vse vloge, tudi tiste za izdajo osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja, kot tudi tiste za pridobitev gradbenega dovoljenja, pozanimajo pa se lahko tudi o vseh osnovnih informacijah o upravnih postopkih. Državljani, ki so po prvem januarju letos želeli urediti določene obveznosti na krajevnem uradu, so bili zelo zadovoljni, ker so lahko opravili tudi podaljšanje prometnega in vozniškega dovoljenja, še posebej pa so zadovoljni sedaj, ko se lahko fotografirajo v Radečah (KTRC, ki ima poslovni prostor v pritličnih prostorih občine. Stranke lahko pokličejo na tel. št. 03 568 79 41 ali 051 660 760) in jim za pridobitev identifikacijskih dokumentov ni treba v Laško, Sevnico ali Hrastnik. Izkušnje uradnic, ki delata na krajevnem uradu, kažejo, da na krajevni urad v Radeče prihajajo tudi od drugod (Zidani Most, Rimske Toplice), kar je edino prav, saj je bila krajevna pristojnost za reševanje določenih zahtev odpravljena in delo zunaj centralnih poslovnih prostorov organizirano prav zato, da bi uprava storitve približala državljanom in jih razbremenila nepotrebnih poti v centre ter skrajšala čakalne vrste. Kaj vse lahko opravite na krajevnem uradu, si lahko preberete na spletni strani Upravne enote Laško. V brskalnik vpišete UE Laško, odprete spletno stran, ob levem robu poiščete zapis O upravni enoti in izberete Organizacija ter označite Krajevni urad, nato pa poiščete, kar želite vedeti. Pri uresničevanju nalog, ki nam jih daje zakonodaja, si želimo, da bi bile naše stranke kar najbolj zadovoljne. mag. Andreja Stopar 8 ■ 1 1 1 1 1 1 1 ■ Politika/Krajevne skupnosti POLITIČNE STRANKE Pogledi nazaj, pogledi naprej ... V ponedeljek, 10. maja, je bilo Laško, mestece ob zeleni Savinji, ki teče mimo slikovitih Rimskih Toplic in dalje proti med bregove stisnjenemu Zidanemu mostu, deležno posebne pozornosti, saj se je med obiskom poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na Celjskem v njem mudil tudi predsednik stranke Janez Janša. S svojim odkritim nasmehom in toplo pristnostjo si je sicer pozorno ogledal Thermano, vendar je dosti več časa namenil pogovoru s številnimi člani svoje stranke, ki so ga kljub dokajšnji medijski ignoranci in kljub nepričakovani protokolarni spremembi pričakali v zavidljivem številu. Janeza Janšo je po prihodu z izbranimi besedami pozdravila tiskovna predstavnica OO SDS Laško Danijela Zupan, ki je med drugim poudarila, da skromen šopek rumenih marjetic, povitih z modrim trakom, pomeni tudi simboliko barv neba in sonca, ki je za vse enako, šopek pa je prvaku stranke izročila Sabina Klenovšek Tovornik, mamica treh otrok. Po ogledu zdravilišča se je poslanski skupini in predvsem Janezu Janši sicer zelo mudilo na tiskovno konferenco v Celje, vendar se je prvak stranke vseeno odločil še za ogled muzejskega primerka kolesa, ki so ga na ogled v zdraviliški park tega dne postavili Sandijevi prijatelji. Sandi Sabolčki, v preteklosti znan športnik iz Rimskih Toplic, sicer vrsto let zaposlen na Občini Laško oziroma na Upravni enoti Laško, je nato strankarskim kolegom, najvztrajnejšim gostom, ki se še niso odpeljali v Celje, in seveda Janezu Janši demonstriral vožnjo na kolesu, ki ga danes na cestah ni več mogoče srečati. Naključni opazovalci, člani SDS, člani izvršilnega odbora in predvsem karizmatični vodja SDS so ga pri tem njegovem podvigu seveda veselo spodbujali. Popoldne so se nekateri člani izvršilnega odbora laške SDS udeležili še javne tribune v Celju, ki je bila organizirana v prostorih celjskega sejma, temi sta bili več kot odlični: Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta ter Argumenti proti uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Na tribuni so sodelovali in nato na vprašanja odgovarjali Janez Janša, Jože Tanko, Štefan Tisel in Janko Požežnik. Zvečer pa so si najvztrajnejši člani SDS, med njimi tudi člani IO SDS Laško v prostorih Šolskega centra Celje ogledali še nogometno tekmo med poslansko skupino SDS in Službo nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma. Izida tekme ne bomo posebej komentirali, saj je pri tekmah tako, da je enkrat boljši eden, drugič drug, vprašanje pa je, za koga je na taisti tekmi navijala Urška Bačovnik Janša, sicer zdravnica celjskega zdravstvenega doma. Njen mož se sicer tekme ni udeležil, saj ga je čakal še medijski napor v Ljubljani, ki je odmeval tudi še v naslednjih dneh, naj pa prišepnemo, da se je na začetku tekme veselo fotografirala z ekipo nujne medicinske pomoči. Danijela Zupan, predsednica SDS Laško Iz krajevnih skupnosti KS RECICA Čistilna akcija v Rečici Zborno mesto je bilo pri Sindikalnem domu v Hudi Jami ob 8. uri. Akcije se je udeležilo 60 ljudi, med njimi je bilo največ članov PGD Rečica, planinskega društva in Društva upokojencev Rečica, sodelovalo pa je tudi sedem krajanov. Delovne stroje so zagotovili Branko Selič (traktor in JCB), Darko Trbovc (traktor in JCB) in Damjan Trbovc (tovornjak in kombi). Po uvodnem pozdravu in napotkih se je akcija pričela. Očistili smo planinske poti na relaciji Laško-Šmohor-Gozdnik-Huda Jama-Tremarje-Malič-Govce-Z avrate. Očistili smo tudi divja odlagališča, o katerih nas je obvestil Marjan Planinšek z Zavoda za gozdove. Vse zbrane odpadke in odpadke, ki so jih na različnih lokacijah pripravili prostovoljci in krajani, smo odpeljali. Vseh odpadkov je bilo približno 25 m3. Med najdenimi predmeti je bilo kar nekaj računalniške opreme, akumulatorjev ter posod od barv in sprejev. Ob lokalni cesti Rečica-Šmohor, malo pred vrhom, pa smo našli celo velik gumijasti čoln. Akcijo smo zaključili ob 12.30 z malico pri gasilskem domu, ena od občank pa nam je pripravila celo okusno potico. KS Rečica vabi na prireditve ob počastitvi krajevnega praznika, in sicer: Sobota, 26. 6. 2010 Tradicionalni pohod po rečiški krožni poti s pričetkom ob 7. uri pri Sindikalnem domu v Hudi Jami. Organizator PD Laško. ob počastitvi krajev ob 17. uri na nogometn igrišču pod šotorom pri Sindikalnem domu Jami. V kulturnem programu bodo sodelovali: godba na pihala Vrh, narodnozabavni ansari Afrodita, imitator kuhar Jaka iz oddaje Slovenija ima talent, podelili bomo krajevna priznanja ter skupaj s PGD Rečica predali novo gasilsko vozilo ter v sodelovanju s ŠD Rečica izvedli športni vikend. ¡Nedelja, 4. 7. 2010 ' JK * 5vw SREČNO Zavrate - brunarica pri knapu s pričetkom ob 15. uri, počastitev rudarskega praznika in razvitje novega praporja. Za zabavo bo poskrbel ansambel Vigred ter rečiški Martini. 9 Rečiški pomladni utrip KS VRH NAD LAŠKIM Kmalu bo poletje in ponovno bomo proslavili krajevni praznik. Podelili bomo krajevna priznanja, in sicer zlati znak KS Rečica, ki ga bosta prejela Martina Seidl in Martin Maček, ter srebrni znak, ki ga bodo prejeli Terezija Pader, Franc Pušnik in Marko Selič.V KS Rečica pa se nismo le pripravljali na prireditve, temveč smo izvajali tudi sestanke na terenu za pridobitev služnosti za izgradnjo javnega vodovoda Zg. Rečica, sodelovali pri izvajanju projekta izgradnje pločnika in javne razsvetljave pri šoli v Zg. Rečici, borili pa smo se tudi z uradniškimi mlini za pridobitev vseh soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo žalnice. Upamo, da bomo, ko boste prebirali to številko biltena, v rokah že imeli vso potrebno dokumentacijo in znanega izvajalca del. Še vedno odpravljamo posledice neurja v letu 2008 - zdaj so na vrsti odseki javnih poti: JP Selič-Dežan, JP Jager-Zagorišek, JP Komočar-Frece in JP Šmohor-Gozdnik. Spomladi pa je bila asfaltirana cesta Zakrišek-Gaberšek. Nakup državnih zastav Vse krajane KS Rečica obveščamo, da je KS Rečica pripravila ugodno ponudbo za nakup državnih zastav dimenzij 70 x 140 cm po ceni 21,84 EUR. V ceno sta vključena davek in poštnina. Plačilo je s povzetjem. Če želite kupiti zastavo, prosim izpolnite spodnje naročilo in ga pošljite na naslov: KS Rečica, Huda Jama 1, 3270 Laško. Naročila sprejemamo do 2. julija 2010. Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl Okolje čistilo okrog 70 krajanov Vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu se je pridružilo tudi okrog 70 krajanov KS Vrh nad Laškim. Lotili so se štirih divjih odlagališč, čistili pa so tudi ob lokalnih cestah. Na deponijo je bilo odpeljanih za 170 kubičnih metrov smeti. Za čistejše okolje v teh krajih sicer že vrsto let skrbijo gasilci PGD Vrh nad Laškim, ki so tudi 17. aprila prispevali velik delež. Vsi udeleženci akcije so se sredi dneva okrepčali z golažem, nekateri pa so čiščenje nadaljevali tudi po odmoru, kljub temu, da je bil uradni del akcije že zaključen. Jasmina Štorman Foto: Robi Knez Prevoz in postavitev mlaja kot v času naših dedkov in babic V Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim je bilo v tednu pred prvim majem zelo pestro. Začelo se je v torek, 27. aprila, ko so člani društva s skupnimi močmi podrli jelko, ki so jo dobili v dar od člana društva, Ivana Kovačiča. Da pa dogajanje ne bi bilo preveč običajno, so se člani odločili, da bodo mlaj iz Žigona v Tevče (na društveno parcelo) prepeljali s konjsko vprego s kar štirimi konji. In tako je transport krenil na pot. Glede na to, da je bila celotna kompozicija dolga blizu 30 metrov, je bilo v ovinkih potrebnih precej spretnosti in iznajdljivosti, da je ta srečno prispela na cilj. Karavano je ves čas spremljal ubrani zvok »frajtonarice«, ki je vaščane, če jih morda do takrat iz ležernega prazničnega dne še ni predramil topot konjskih kopit, vsekakor spravil na noge. Vaščani so spremljevalcem in konjem med potjo radodarno ponudili Krajevne skupnosti hrano in pijačo. Ko je prišel mlaj na parcelo, je bilo treba z njega še olupiti skorjo in že je bil pripravljen za postavitev. Zadnji dan v aprilu se je dogajanje okoli mlaja zaključilo z njegovo postavitvijo. Pri tem je pomagalo okoli dvajset vrlih mož, ki so ga s skupnimi močmi postavili na »ho-ruk«. Kot zaključek celotnega dogajanja v tednu pa se je zvečer na konjerejski parceli zakuril tudi kres, ob katerem so člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim dolgo v noč prepevali, plesali in predebatirali marsikatero temo, seveda povezano s konji. Stanka Hrastnik Tradicionalno romanje na Sv. Trojico Na letošnje romanje z Vrha nad Laškim na Sv. Trojico se je v nedeljo, 30. maja, odpravilo 15 pohodnikov. Večina je pot začela pri gasilskem domu na Vrhu, nekaj pa se jih je skupini pridružilo v Žigonu. Ker se jim je mudilo k maši, so ubrali kar hiter tempo in si privoščili en sam daljši odmor, do vrha pa so potrebovali slabe tri ure. Po maši in okrepčilu so se peš spustili še do Jurkloštra, kjer jih je čakal organiziran prevoz. Prijetno druženje so sklenili pri Kovačičevih v Žigonu, kjer so dodobra nadomestili pokurjene kalorije in se nasmejali do solz. Jasmina Štorman ;■■.:■ Jk V Konjerejsko društvo \ Vrh nad Laškim €Mj- 8. KONJENIŠKE IGRE Tevče, na Slogih {prt kozolcu) 19. 6. 2010 ob 15. uri (J Spretnostno Jahanje OGalopeka dirka (JSpretnostna vožnja vpreg (J pri k ai koSnje In obračanje sena s kosilnico In obračalnikom na konjaki pogon Igre ansambel MLADI KORENJAKI Vljudno vabljeni) Info: 031/273-303 Spodaj podpisani stanujoč naročam kom. državnih zastav p o ceni 21 84 EUR. Podpis: 10 Podeželje Raznolikost podeželja Društvo Raznolikost podeželja Izvajanje pristopa Leader se preveša v drugo polovico programskega obdobja 2007-2013. Pri dosedanjem izvajanju so se pokazale pomanjkljivosti, ki jih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z lokalnimi akcijskimi skupinami evidentiralo. Zdaj pripravlja spremembe, ki bodo stopile v veljavo v letu 2011. Predvidoma konec julija bo objavljena Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007-2013, nato pa bodo spremembe stopile v veljavo. Novi obrazci in nova navodila za izdelavo zahtevkov, ki naj bi omogočili bolj enostavno poročanje in kontrolo zahtevkov, naj bi stopili v veljavo sredi junija. Najava javnega poziva za nabor projektnih predlogov za leto 2011: Javni poziv bo objavljen v drugi polovici junija na spletni strani društva www.raznolikost.podezelja.si in na spletnih straneh občin. Člani društva boste o razpisu obveščeni po elektronski pošti. Program Leader je namenjen vsem zainteresiranim, ki že izvajajo najrazličnejše aktivnosti, s skupnim ciljem zagotoviti nadaljnji razvoj podeželja, izboljšati kakovost bivanja v svojem okolju ter tako prispevati h koristim za širše družbeno okolje. Po odprtju razpisa bomo organizirali informativno delavnico za potencialne prijavitelje z razlago razpisa in razpisne dokumentacije, se pogovorili o projektnih idejah, predlogih, pomoči pri pripravi vlog, ki jo članom nudi društvo, morebitnem združevanju idej, iskanju partnerjev ... Mojca Krivec, KGZS - Zavod CE Od pridelka do izdelka Predelava zelišč vzbudila veliko zanimanja V zelo prijetnem in sproščenem vzdušju je v okviru projekta Od pridelka do izdelka potekal predzadnji dvodnevni tečaj na temo predelave zelišč, za katerega je bil izkazan zelo velik interes in precej zainteresiranih je žal ostalo na čakalni listi. In bilo je res zelo pestro - veliko nasvetov, informacij, posredovanih izkušenj, pokušin. Udeleženci so se posvetili izdelavi domačega mila, pokušali zeliščne čaje in zeliščne likerje. Spoznali so zgodovino izdelave mila ter sodelovali pri praktičnem prikazu izdelave. Dobili so številne nasvete za nabiranje in sušenje zelišč ter izdelavo zeliščnih likerjev, sirupov, napitkov in namazov. Predavatelji so svoje predavanje podkrepili tudi s pokušinami zelo kakovostnih doma pripravljenih izdelkov. Tako so udeleženci spoznali borovničev liker, ingverjev liker, bezgov sirup, napitek iz bezgovih cvetov in mete, žajbljev sirup, čemažev namaz, namaz iz kreše, zeliščno sol ... Pripravili so tudi ognjičevo kremo in spoznali rastlino, s katero si lahko posladkajo življenje in z njo nadomestijo kristalni sladkor. Na koncu so se razveselili vsak svojega vzorca ognjičeve kreme, doma narejenega mila z dodatkom zelišč ter zeliščne soli. Poučna predavanja so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Vojnik smo prvo ekskurzijo organizirali že decembra, ko smo si ogledali kraške pojave v občini Vojnik. V maju smo izvedli drugo ekskurzijo. Tokrat v občini Laško. Najprej smo se povzpeli na Hum, "hišno goro" Laškega, da smo predavatelji nadgradili z zelo izčrpnim gradivom z nasveti in recepti. Vsi udeleženci so tečaj ocenili kot zelo zanimiv, nova znanja pa koristna za njihovo delo. V juniju bo potekal še tečaj predelave čebeljih pridelkov, na katerega so vabljeni zlasti čebelarji. Jožica Krašovec in Vesna Mihalič, KGZS - Zavod CE Foto: Vesna Mihalič Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik Jamarji vabimo na brezplačne ekskurzije z ogledi kraških jam V okviru projekta Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in se malce segreli in z vrha, kjer je čudovit razgled, dobili malce boljši vtis okolice. Z vrha smo se spustili do Divjega farovža, udornice sredi pobočja Huma tik pod strmimi stenami. Sledil je ogled Ulčnikove jame nad dolino Gračnice. V Ložah pa so lahko tisti, ki so želeli, v votlini nad Pljuskanco prvič okusili, kako je videti plazenje po jamah. Kraški pojavi se pojavljajo tudi v umetnih jamah oz. rudnikih, zato smo šli še do rudnika v Padežu, kjer so nas na domačiji Slapšak prijazno sprejeli in popeljali na ogled rudnika. Od tu smo šli še do kar malce pozabljenega slapa Sopot, ki je nastal na Lahomnici. V prihodnosti načrtujemo še dve podobni ekskurziji ter naravoslovni dan oz. ekskurzijo, ki bo namenjena predvsem mladim. Ekskurzija za otroke in mlade bo v soboto, 19. junija, prijave sprejemamo do 17. junija. Ogledali si bomo kraške pojave v okolici Laškega in Celja. Poleg otrok in mladine ste vabljeni tudi starši in vsi, ki se ukvarjate z mladimi. Julija bom izvedli še zadnjo ekskurzijo. Termin bomo sporočili naknadno. Prijave in informacije o ekskurzijah na 031 530 701 ali speleos.siga@gmail.com. Mojca Hribernik, KŠJK "Speleos-Siga" Velenje Foto: Mojca Hribernik 11 Kmetijstvo in podeželje Dobrote slovenskih kmetij 2010 Podeljena priznanja za kakovost izdelkov s kmetij Prireditev Dobrote slovenskih kmetij, ki vsako leto poteka na Ptuju, je postavljena v najlepši letni čas - v razkošje pomladi. Pogosto jo imenujemo praznik dobrot, pa je vendar praznik ljudi. Praznik kmečkih ljudi, ki še živijo povezani z zemljo, ujeti v ritem narave, odvisni od njene moči. Priznanja za kruh, potico, sokove, marmelade, sire ... so priznanja ljudem. So nagrada za vsakdanje delo in spodbuda pri ohranjanju značilnih slovenskih izdelkov in njihove raznolikosti. Na 21. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekala od 21. do 24. maja, so sodelovali tudi kmetje z našega območja in za kakovost svojih izdelkov prejeli številna zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kmetija Aškerc (Senožete 1, Rimske Toplice) je prejela zlato priznanje za sirni namaz iz ovčjega mleka z dodatki, zlato priznanje za mehki ovčji sir z dodatki in srebrno priznanje za poltrdi ovčji sir. Simon Zajec (Belovo 13, Laško) je prejel zlato priznanje za mešano žganje in srebrno priznanje za jabolčno žganje, Konrad Knez (Selo nad Laškim 5, Laško) pa zlato priznanje za mešano žganje in bronasto priznanje za jabolčni kis. Tatjana Šolar (Strmca 81 a, Laško) je prejela zlato priznanje za medenjake, Matjaž Pikl (Šmohor 15 a, Laško) srebrno priznanje za češpljevo žganje v hrastovem sodu in srebrno priznanje za hruškovo žganje. Ekološka kmetija Razboršek (Strmca 79, Laško) je prejela srebrno priznanje za grozdni sok in bronasto priznanje za ekološki jabolčni sok, Ekološka kmetija Zahrastnik (Jagnjenica 29, Radeče) pa srebrno priznanje za ekološki polnozrnati pirin kruh. Polonca Gradič (Sp. Rečica 148, Laško) je prejela bronasto priznanje za pšenični kruh, Marjanca Deželak (Debro 33, Laško) pa bronasto priznanje za mešani kruh. Katarina Očko (Zg. Rečica 1, Laško) je prejela bronasto priznanje za slivovo marmelado. Martina Tauses (Velike Gorelce 13, Laško) je prejela bronasto priznanje za pirin kruh. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! Jožica Krašovec, KGZS - Zavod Celje Samorogove mini pocitnice Na ekološki kmetiji Tauses na Velikih Gorelcah smo med prvomajskimi počitnicami organizirali druženje otrok pod naslovom Samorogove mini počitnice. Program je potekal pet dni in vsak dan je bil tematsko drugače zasnovan. Tri dni smo preživeli v družbi številne črede Tausesovih konj. V čredi smo si lahko ogledali različne pasme konj, od ponijev do angleškega žrebca. Spoznali smo njihov dom, navade in prehrano. Vestfalka Rouby in hanoveranec Salut sta bila glavni zvezdi. Skupaj smo ju očistili, jima nadeli sedlo in uzdo ter ju pripravili za ježo. Pozabili nismo na opremo jahača in uporabo zaščitnih čelad. Vsak otrok je poskusil jezditi konja, tisti najpogumnejši pa so se preizkusili tudi v spretnostnem vodenju konja med stožci. Konje smo jezdili tudi brez sedla in se zadnji dan podali na kratek sprehod na konjevem hrbtu v bližnjo okolico. V torek nas je gospodar Darko, ki je tudi lovec, popeljal skozi gozd, kjer smo spoznavali gozdne rastline in iskali sledi gozdnih živali. Otroci so bili navdušeni nad blatno kalužo, polno živalskih odtisov nog, kjer se kopajo divje svinje. Pot nas je zanesla skozi težko prehoden in skalnat del gozda, kjer smo iskali skrivališča lisic. Kratek odmor smo imeli na zapuščeni kmetiji, kjer so otroke navdušile velike mravlje. Na poti domov nam je lovec pokazal naravni vodnjak, kjer so včasih žene prale perilo. Za spomin na izlet v gozd je lovec vsakemu podaril sadiko različnih gozdnih dreves, ki smo jih pred malico skrbno spravili v lončke, da smo jih lažje odnesli domov. Zelo zanimiv dan smo z otroki preživeli v družbi gospodinje Martine, ki nas je s košarami v rokah popeljala na travnik. Spoznali smo najrazličnejša zdravilna zelišča. Nabrali smo košaro regratovih cvetov, smrekovih vršičkov in najrazličnejša zelišča za čaj. Ob vrnitvi na kmetijo so si otroci v steklene kozarčke pripravili vršičkov sirup in regratov med ter si sami pripravili mešanico travniškega čaja. Sončen teden smo zaključili v petek s skupnim kosilom s starši. Otroci so s seboj odnesli prelepe spomine, preživete v naravi, in zgoščenko s slikami, da se bodo Samorogovih mini počitnic še dolgo spominjali. Samorogove mini počitnice smo na Ekološki kmetiji Tauses organizirali prvič, vendar smo prepričani, da ne zadnjič, saj nam je odziv otrok dal nove ideje in elana za podobne projekte. Tjaša Romih 12 Tekmovali bodo z motornimi žagami Na Vrhu nad Laškim se bodo v soboto, 26. junija, v gozdarskih veščinah pomerile ekipe, sestavljene iz lastnikov gozdov. To bo izbirno tekmovanje za nastop ekip z brežiškega in celjskega območja na državnem prvenstvu, ki bo v Gornji Radgoni. Žage bodo zabrnele že dopoldne, ko bo na poligonu trening, tekmovanje pa se bo pričelo ob 12. uri. Za to priložnost bomo gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Laško, na travniku ob pokopališču postavili poligon, kjer bodo potekale gozdarske aktivnosti. Tekmovalci bodo pokazali svoje znanje in spretnosti pri menjavi verige in obračanju letve na motorni žagi, kombiniranem rezu, preciznem rezu na podlagi, zaseku in podžagovanju, spretnostnem rezu oblice in nakladanju traktorske prikolice z debli iglavcev. Eden od tekmovalcev iz najboljše ekipe se bo pomeril s profesionalnim sekačem v disciplini kleščenje. V tekmi bosta morala z motorno žago na simulaciji drevesa kakovostno in čim hitreje odžagati 30 vej (količkov). Vseh nevarnosti pri delu v gozdu ne moremo odstraniti. Z njihovim poznavanjem in odličnim rokovanjem s sodobnimi delovnimi stroji pa lahko naredimo delo v gozdu manj tvegano. Takšna tekmovanja so namenjena predvsem popularizaciji varnega dela v gozdu. Vzporedno s tekmo se bodo predstavili številni proizvajalci strojev za izdelavo drv in kotlov na polena z zalogovniki. Ti sistemi so v zadnjem času izredno napredovali v smislu udobja ogrevanja in povečanega izkoristka. Prijetno druženje na Vrhu nad Laškim se bo nadaljevalo še z gasilsko veselico. Veselimo se vašega obiska! Dušan Debenak Kmetijstvo in podeželje Projekt Spoznajmo poklic etnologa na Trebežnikovi domačiji na Smohorju Lovska družina Rečica pri Laškem je skupaj z zavodom Porta B prijavila projekt Spoznajmo poklic etnologa na program Mladi v akciji, ki ga financira organizacija Movit. Glavni pobudnik tega projekta in delavnic je torej Lovska družina Rečica pri Laškem, ki je tudi oskrbnik Trebežnikove domačije. Njihov cilj je med drugim tudi oživitev Del kašče in hiše (Foto: Ines Hvala) ene zadnje ohranjenih samotnih kmetij na Šmohorju z razvojem različnih dejavnosti. Glavni cilj tega projekta je predstaviti bogato kulturno dediščino in pestro zgodovino kmetije Trebežnik na Šmohorju z etnološko razstavo, jo promovirati na vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter hkrati razviti učne vsebine za osnovne šole in vrtce. Pod vodstvom Alenke Lapornik, vodje delavnic, se je zbrala skupina mladih udeležencev, ki so od novembra 2009 raziskovali zgodovino kmetije Trebežnik na Šmohorju. V samo treh delavnicah - dve sta bili na Šmohorju (konec novembra lani in konec marca letos), ena pa v Ljubljani - smo naredili že ogromno dela, nekaj nas še čaka. Naše delo je začetno delo, lahko bi rekli tudi pionirsko. Do sedaj smo naredili popis dediščine na terenu. Vse dislocirane predmete in orodja, ki se nahajajo na bližnjih kmetijah - nekatere od njih bomo uporabili za razstavne eksponate - smo dokumentirali, fotografirali, izmerili za dokumentacijo in se z lastniki dogovorili o morebitni izposoji za našo etnološko razstavo. Naredili smo arhitekturni oris poslopij na kmetiji, se pravi, da smo vse objekte na kmetiji izmerili in fotografirali. Prav tako smo s pomočjo navigacijskega sistema pripravili zemljevid vseh kmetij, ki so bile na Šmohorju. Ožje gledano jih je bilo 15, sicer pa je imela vas 26 hišnih številk. Vse kmetije, razen Trebežnikove, za katero skrbijo lovci, so propadle. Konec aprila smo pripravili tudi dan odprtih vrat, kjer smo obiskovalcem predstavili projekt in naše dosedanje delo ter pripravili učne vsebine in delovne liste za šolarje dveh 5. razredov iz OŠ Primoža Trubarja - podružnice Debro. Predstavitvi smo dali naslov Po sledeh spominov Florjana Šona. Obiskovalce smo razdelili na tri skupine in jih popeljali po celotni kmetiji ter do vseh pripadajočih objektov (hiše, kašče, Udeleženke delavnic: (od leve proti desni) Tjaša Sajko, Ines Hvala, Asta Otavnik, Alenka Lapornik in Mateja Gorjup (Foto: Marica Trupej) hleva in kozolca). V dogovoru z Muzejem novejše zgodovine v Celju so naš dosedanji projekt prišli pogledat študenti in študentke etnologije in kulturne antropologije s Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom profesorja dr. Jožeta Hudalesa v okviru vaj muzeologije. Nad samo kmetijo so bili navdušeni in podali so kar nekaj idej in predlogov, ki bi pripomogli k prepoznavnosti Trebežnikove kmetije in nam pomagali pri nadaljnjem raziskovanju. Naš projekt pa se je zaključil maja s predstavitvijo poklica etnologa in kulturnega antropologa ter predstavitvijo projekta prav tako na OŠ Primoža Trubarja - podružnici Debro, in sicer 7. razredu. Naši nadaljnji načrti, ki so v veliki meri povezani tudi z denarjem, so v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in pod njihovim strokovnim vodstvom pripraviti stalno etnološko razstavo. Hkrati se na tej kmetiji ne bi predstavljala samo kulturna dediščina, ampak tudi naravna. Zato je v pripravi tudi naravoslovna učna pot po kmetiji, ki bi naravo in živali bolj približala obiskovalcem, izletnikom, pohodnikom, šolarjem itd. Pri spoznavanju načina življenja visokogorske šmohorske kmetije nam je bil v izredno veliko pomoč gospod Florjan Šon, za kar se mu še enkrat najlepše zahvljujemo. Brez njega ne bi odkrili toliko zanimivih zgodb in pripovedi. Nekaj zanimivosti o Trebežnikovi kmetiji Velika je bila nekje 56 joh/oralov, kar je okrog 33 hektarjev. Od tega so imeli več travnikov in njiv kakor gozda. Na kmetiji je živelo enajst članov družine; med njimi osem otrok, starša ter stara mama. Zanimivo je samo hišno ime Trebežnik. Sklepa se, da so prvotni prebivalci, ki so se tukaj naselili, trebili gozd, in od tod tudi hišno ime -Trebežnik. Alenka Lapornik Delavnica gojenja kalčkov V petek, 23. aprila, so se na domu Marte in Gregorja Slapšak v Oleščah 3 zbrali tisti, ki jih zanimata gojenje in uživanje kalčkov. Predavala je prof. Majda Temnik, ki kalčke tudi sama goji. Zbrali so se predvsem starejši, ki kalčke že gojijo ali nameravajo s tem začeti. Delavnica je govorila o zdravi prehrani, semenih, primerjavi sestave kalčkov z zelenjavo, na koncu pa so udeleženci poskusili najrazličnejše kalčke (sezam, sončnice, pšenico, redkvico, lečo, rdeče zelje ...), domač pirin kruh in čemažev namaz. Izmenjali pa so tudi mnogo osebnih izkušenj pri tovrstnem gojenju. Vodilna ideja vsega tega pa je združevanje ljudi ob učenju, saj smo na tej delavnici videli, kako so lahko starejši vzor mladim. Želimo si, da bi bilo življenje v dolini Reka zanimivo in bogato, da bi mladi tam ostajali in živeli ter da bi se ustanovila točka vseživljenjskega učenja s centrom na podružnični šoli Reka, vrsta dejavnosti pa bi potekala po domačijah v bližnjih zaselkih (avtor zamisli je donator predavanja Franci Pusar). Najstarejša udeleženka delavnice je bila gospa Terezija Slapšak (75 let), ki je vzor z osebnim učenjem, saj se že vse življenje neprestano uči sama in spoznava, kako živeti in delovati v sožitju z naravo. Želimo si, da bi bilo takšnih dogodkov in ljudi čim več. Marta Slapšak 13 Intervju Intervju z Marjano Novak, direktorico Rimskih term »Rimske terme bodo namenjene zahtevnim gostom« Marjana Novak, od lanskega novembra nova direktorica Rimskih term, je za Rimljane in druge občane večinoma neznanka, vendar ima za sabo že kar nekaj let izkušenj v hotelirstvu. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana inženirka elektrotehnike in prihaja z Gorenjske, med drugim pa je bila tudi direktorica hotelskega podjetja HTP Gorenjka Kranjska Gora. Kaj ste počeli, preden ste postali direktorica Rimskih term? V mandatu 1992-1996 sem bila na Ministrstvu za promet generalna sekretarka in nato še državna sekretarka za področje mednarodnih odnosov in prometne politike, v tem času sem se tudi dodatno izobraževala in uspešno zaključila dveletni specializirani mednarodni program Master. Nato sem bila med drugim tudi članica uprave Acronija, d. d., in sedem let (1999-2006) direktorica hotelskega podjetja HTP Gorenjka Kranjska Gora, d. d., oz. po pripojitvi Kompas hotelov Kranjska Gora direktorica Hit Alpinea, d. d., Kranjska Gora. V tem obdobju sem izvedla poslovno sanacijo družbe, oblikovala razvojno strategijo, pritegnila Hit, d. d., v strateško lastništvo, obnovila in programsko dopolnila štiri hotele (Larix, Prisank, Garni, Kompas) in od Petrola kupila hotel Špik. Prav tako sem izvedla projekt izgradnje večnamenske prireditvene dvorane Vitranc v Kranjski Gori. Skupna vrednost investicije in naložb je bila okoli 64 milijonov evrov. Kako ste pristali v hotelirskih vodah? Nepričakovano, na podlagi objavljenega razpisa za direktorja HTP Gorenjka Kranjska Gora, d. d., in na podlagi dejstva, da živim blizu Kranjske Gore, na Jesenicah. Kako je z zasedenostjo sob? Ste zadovoljni z obiskom Rimskih term? Zasedenost sob je primerna stanju investicije. Ker je drugi del (novogradnja centralnega objekta) še v teku, je programska ponudba obnovljenih objektov omejena zgolj na namestitvene kapacitete, gostinsko ponudbo in zelo majhen obseg wellness storitev v Historičnem delu. Kapacitete omogočajo izvedbo manjših seminarjev in porok, to pa je v tem hipu žal vsa naša ponudba. Glede na dane razmere smo z odzivom gostov zadovoljni. Kakšni so morebitni načrti za povečanje obiska? Predvsem dokončanje investicije v roku in pridobitev statusa in koncesije za zdraviliško dejavnost. Kdo so vaši ciljni obiskovalci? Ciljne skupine so domači gostje, stari od 35 do 65 let, ki se želijo razvajati in uživati v mirnem okolju in ob vrhunskih storitvah. Kompleks ni namenjen otroški populaciji, saj za večje vodne in zabavne atrakcije žal ni prostora. Posebno pozornost bomo namenili seminarskemu programu in organizaciji dogodkov. Kakšne so vaše prioritete za zadovoljstvo obiskovalcev? Prijaznost, vrhunska kakovost storitve in namestitvenih kapacitet, mir in udobje. Kako trenutno potekajo dela na ostalih objektih? Zaradi likvidnostnih težav Vegrada, d. d., v tem trenutku dela na gradbišču žal ne potekajo več optimalno. Zamude še niso dramatične, vendar so pokazatelj izvedbene (ne)sposobnosti glavnega izvajalca. Zato smo že sprožili ukrepe in odločitve, ki bodo to tveganje v največji možni meri zmanjšale. S kakšnimi problemi se srečujete pri gradnji? Največja trenutna problema sta zagotovitev finančnih virov in izvedba ukrepov za optimalno delo gradbišča. Pred tem pa smo opravili revizijo in racionalizacijo projekta, izdelali nov investicijski program, ga uskladili z bankami in družbeniki in v sodelovanju s projektantom dosegli pomembne pocenitve. Kako je s časovnim planom gradnje? Ciljni rok je otvoritev pred božičem 2010, kar posledično pomeni pridobitev uporabnega dovoljenja v novembru 2010 oz. zaključek del in tehnični pregled v oktobru 2010. Koliko novih delovnih mest bo predvidenih po končani gradnji? V prvih letih je predvideno zaposlovanje do 100 oseb. Kako mislite, da bodo terme pripomogle k razvoju in prepoznavnosti Rimskih Toplic? Vsekakor bo kraj pridobil večji gospodarski subjekt, ki bo lahko pripomogel k razvoju in nadgradnji sinergij ponudbe kraja in turističnega kompleksa, kar bo posledično gotovo pozitivno vplivalo na splošno gospodarsko in zaposlitveno situacijo bližnje in širše okolice. Kako poteka komunikacija s krajevno skupnostjo in občino? Komuniciramo dobro, intenzivno in usmerjeno v reševanje problematike, ki je za ene ali druge pomembna. Kaj menite o ponudbah zdravilišč v Sloveniji? Ponudba je bila v primerjavi s tujino bistveno bolj usmerjena v zdraviliško dejavnost in šele nove investicije iz zadnjega obdobja poudarjajo tudi turistično usmerjenost zdravilišč, kar je prav gotovo smiselno. Je pa koncentracija zdravilišč zaobsežena na sorazmerno majhnem geografskem prostoru, kar povečuje napore za povečanje učinkovitosti in prihodkov. Po čem se Rimske terme razlikujejo od njih? Rimske terme bodo namenjene zahtevnim gostom, ki želijo visoko raven storitve v mirnem okolju. Kakšna je vaša vizija za prihodnost? Za jasnejšo opredelitev vizije bo treba počakati tudi na spremembe področne zakonodaje tako na področju zdravstva kot na področju zdravstvenih zavarovanj. Reforma v obeh sektorjih, ki jo sedanja vladna garnitura napoveduje, bo verjetno potekala v smeri oblikovanja nadstandardne ponudbe zdravstvenih zavarovanj, kar posledično lahko pomeni, da bodo zdraviliške kapacitete zakupile tudi zavarovalnice, obseg javnih sredstev v ta namen pa se bo po vsej verjetnosti v prihodnje zniževal. Seminarski program bo sicer nihal skladno z gospodarskimi trendi, vendar bo konstantno prisoten, saj se potreba po dopolnilnem, tekočem in izrednem izobraževanju, izmenjavi mnenj in strokovnih rešitev vendarle konstantno povečuje. Tudi v klasičnem turizmu bo specializirana ponudba (bolj usklajena s potrebami posameznih ciljnih skupin) na trgu dobro sprejeta - ljudje so pripravljeni plačati več, če lahko dobijo storitev, ki izpolni njihove potrebe in pričakovanja. Zato bosta odgovornost za ponudbo in kakovost izvajalcev bistvena konkurenčna prednost. Zaradi pritiskov po ustreznem razmerju cena - kakovost bodo ponudniki prisiljeni v notranje optimizacije in verjetno tudi v še višje oblike medsebojnega sodelovanja. Nika Košak 14 Knjižnica Razstavna dejavnost tudi v knjižnici Morda boste rekli, saj imamo razstave v Kulturnem centru, muzeju, razstavišču Maleš, v zdravilišču, Hiši generacij. Res je, vendar vse nam primerljive knjižnice izvajajo razstavno dejavnost in nenazadnje, Laškemu kot turističnemu kraju pestrost ne škodi. Seveda pa so knjižnične razstave specifične. Namenjene so predstavitvam knjižničnega gradiva, predvsem domoznanskega, ki je lahko v različnih oblikah, tudi slikovni in predmetni. Tako na knjižničnih panojih in izpostavitvenih mestih razstavljamo oz. vas opozarjamo na naše aktivnosti (Bralna značka, Beremo slovenske avtorje, prireditve), pripravljamo tematske knjižne razstave ali pa na različne načine opozarjamo na dobre knjige, avtorje, novosti ipd. Bodite pozorni na vse, kar izpostavljamo. Nič ni slučajno, za vsem je v ozadju naše prizadevanje, da bi v množici izdanih publikacij ne prezrli še posebej dobrih knjig. V bolj običajno razstavno dejavnost pa sodijo naše domoznanske razstave, razsežnost katerih pogojujeta prostor in oprema. Namenjamo jim le površine v hodnikih in balkonski loži v nadstropju, ki jih kako drugače ne moremo uporabiti. Trudimo se, da bi bile naše razstave prijetne na pogled, razstavna pravila pa upoštevamo, kolikor je mogoče. Gre le za dopolnilno dejavnost, ki pa ima pri nas eno prednost, in sicer to, da naše razstave vidi zelo veliko ljudi. Z razstavno dejavnostjo smo se včasih ukvarjali občasno, od leta 2008, ko smo dobili opremo, pa skrbimo za stalnost. V prvem letu smo postavili veliko potujočo razstavo bibličnih del ter razstavo, posvečeno petstoletnici rojstva Trubarja. Lani smo začeli z razstavo literature o Laškem, TlC-ovih izdaj ter fotografij laške okolice naši domačinov, v jeseni smo razstavljali Orožnova dela, ki smo jih popestrili s čipkami društva Kitice, konec leta pa znano zbirko Gasparijevih razglednic v lasti Marjana Marinška. V letošnjem letu so se zvrstile razstave Beneška maska (zbirka fotografa Horvata), sadjarska, domoznanska razstava ter razstava iz zbirke fotografij Jožeta Zupana in rezbarij, kamnov ter fosilov iz zbirke Frančka Kneza. Predšolska bralna značka in poletne ustvarjalne delavnice za otroke S petimi skupinami iz laškega vrtca smo od oktobra prebirali izbrane pravljice, se pogovarjali in po njih poustvarjali. Po teh srečanjih so otroci obiskovali knjižnico skupaj s starši, ki so jim za osvojitev bralne značke morali prebrati najmanj šest knjig. Za značko so brali tudi otroci iz vrtcev Rimske Toplice, Sedraž in V nedeljo, 20. junija, ko se bosta na Aškerčevem trgu zvrstili kar dve prireditvi, in sicer koncert Iztoka, Lare in Krištofa Hrastnik ter drugih mladih glasbenikov v atriju župnišča Laško ter koncert Poletna romanca Akademskega pevskega zbora Laško pred našo knjižnico, pa bomo odprli tudi razstavo novih fotografij naših krajev, ki bo na ogled do jeseni. Metka Kovačič Branje nas povezuje Tako si upamo trditi po vsakem srečanju z našimi bralci, tudi po zadnjem, v četrtek, 28. maja, zvečer. Zunaj je lepo dišalo po poletju, mi pa smo se svežili ob zeliščnih napitkih in kramljali o knjigah. Na pogovor smo povabili bralce Bralne značke za odrasle, bralce akcije Beremo slovenske avtorje in vse, ki se bodo k eni ali drugi organizirani obliki branja še pridružili. Udeležba ni bila množična, a solidna, smo pa večer zaključili vsi zelo veseli, prijateljsko povezani, tako da smo sami sebi spontano zaploskali. Prijetno si je deliti mnenja o prebranem, se ujeti v razmišljanju, izmenjavanju pogledov, skratka lepo je vstopiti v odnos s sobralci v kraju, med kraji, celo med občinami. Letos beremo skupaj z občani Zgornje Savinjske doline, ki jih bomo tudi obiskali. Srečali se bomo septembra v Mozirskem gaju na pogovoru o knjigah. Na predvečer dneva reformacije pa bomo o branju razmišljali s pisateljem Tonetom Partljičem in se nagradili z glasbo - s katero, še razmišljamo ... Do naslednjih srečanj pa lepo povabljeni k branju. Čakajo vas knjige Bralne značke za odrasle, izbrani slovenski avtorji, izpostavljeni na stojalu pri izposojevalnem pultu. Za dopustniški čas pripravljamo tudi ''mačka v žaklju'', bralno presenečenje za vso družino (vrečke s tematsko različnimi knjigami za odrasle, mlade in otroke). V vseh knjižnicah pa vas čakajo tudi seznami priporočilnega branja za poletne dni. Želimo vam prijetne počitniške dni in naj nas branje povezuje. Vaši knjižničarji Zidani Most. Staršem se zahvaljujemo za sodelovanje, saj so z lepim odzivom podprli naša prizadevanja za kvalitetno bralno vzgojo otrok. 1. junija smo za laške značkarje pripravili podelitev priznanj in srečanje s svetovno popotnico Andrejo Rustja, ki jim je pripovedovala o svojem življenju med afriškimi otroki. Pripravljamo tudi razstavo del, ki so nastajala na pravljičnih uricah, z naslovom Naša pravljična druženja. Ob otvoritvi, 29. junija, ob 17. uri, bomo ogled popestrili z nastopi učencev iz glasbene šole. Predšolske in osnovnošolske otroke lepo vabimo, da se nam med počitnicami pridružijo na ustvarjalnih in poučnih delavnicah ter izletu. Ob sredah v juliju od 10. do 12. ure bomo izdelovali mavrične ribice, zapestnice prijateljstva, potiskali majice in spoznavali tehnike snemanja. Matej Jazbinšek 15 Knjižnica/Stik Čudovit večer s Frančkom Knezom in Jožetom Zupanom Na svetovni dan knjige, 23. aprila, smo v Knjižnico Laško povabili imenitna gosta - domačina, alpinista Jožeta Zupana in Frančka Kneza. V središču pozornosti je bilo njuno literarno ustvarjanje. Franček je namreč lani izdal knjigo Ožarjeni kamen, ki bo vsekakor obogatila slovensko alpinistično literaturo in njegove izjemne plezalske uspehe za vselej iztrgala pozabi. Pesmi Jožeta Zupana, številne tudi s tematiko alpinizma in gora, pa so pod naslovom Tukaj, tam, onkraj zbrane v pesniški zbirki, ki je že pripravljena za izdajo. Franček in Jože sta bila na začetku svoje alpinistične poti ena najbolj svežih, drznih in usklajenih slovenskih plezalskih navez, nato sta se njuni poti ločili. Franček je postal eden največjih alpinistov svojega časa, Jože pa se je z alpinizmom ukvarjal manj intenzivno. Na tokratnem večeru sta spet delovala kot prava naveza. Njun obisk je v našo knjižnico privabil ogromno ljudi, med njimi številne alpiniste in goste od drugod. A večer je bil v prvi vrsti namenjen domačinom, Frančkovim in Jožetovim vrstnikom in sokrajanom, ki ju poznajo in spremljajo že vrsto let. Njuna pripravljenost deliti z ljudmi poglede na alpinizem kot način življenja, svoje literarno ustvarjanje ter izkušnje in modrosti, nanizane v vrsti let, je ustvarila prijetno in sproščeno vzdušje. Mladi so posedli po tleh in pozorno poslušali, kljub veliki gneči ni bilo čutiti nikakršnegav nemira. Mednje je, raje na pručko kot na stol, sedel Tone Škarja, starosta slovenskega alpinizma, ter prisluhnil Frančku in Jožetu. Čeprav je Jože hudomušno ''opravičil'' manj zgovornega Frančka, ki v javnosti ne nastopa prav rad, s pojasnilom: "Tako bova storila kot včasih. Ko je bilo treba splezati kaj naprej, je to storil Franček; ko je bilo treba govoriti, pa sem govoril jaz.", sta tokrat govorila oba, eden več, drugi manj, a kar je najpomembneje - veliko sta povedala. Odprla sta nam mnoge skrite kotičke svojega duha, nas prestavila v čas svoje mladosti, na previsne stene in visoke vrhove. To ni bil zgolj večer z gostoma. Bilo je obilje spontanosti, odkritosrčnosti in iskrenega spoštovanja. Alpinizem, ki se giblje na višinah, kjer se stikata nebo in zemlja, smrt in življenje, nas je prestavil v višine duha in do globin življenja. To smo zaznali, začutili vsi obiskovalci in sodelujoči pri večeru. Tega se ne da načrtovati, to se lahko le zgodi. In da se je zgodilo tokrat, gre največ zaslug Frančku Knezu in Jožetu Zupanu. Matej Jazbinšek stfk STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO 3. Stikov pohod na Hum Stikovci, ljubitelji Huma in rekreativni pohodniki so se v soboto, 10. aprila, že tretjič skupno povzpeli na Hum. Ob 9. uri se je na parkirišču pri gradu Tabor zbralo približno 60 pohodnikov, ki so se kljub slabemu vremenu in dežnim kapljam povzpeli na vrh Huma. Ob prijetnem klepetu in druženju je pot do vrha in nazaj kar prehitro minila, zato se je druženje nadaljevalo na dvorišču gradu Tabor ob pijači in okusnem golažu. B1 - Pot treh cerkva Prvega junija sta nosilec projekta Stik in investitor Občina Laško predala v uporabo med pohodniki že do sedaj zelo priljubljeno kulturno tematsko-turistično pohodno pot Pot treh cerkva, ki povezuje tri spomenike lokalnega pomena: cerkev sv. Mihaela na Šmihelu, cerkev sv. Katarine na Kuretnem in cerkev sv. Krištofa na Strmci in je del stare romarske poti na Šmihel. Pot je urejena in označena po sistemu celostne ureditve pohodnih poti na območju občine Laško in vodi od izhodiščne table (nad železniškim podvozom nasproti Zdravilišča Laško) v hrib po asfaltni cesti nad penzionom Vitapark do gozda, dalje po uhojeni gozdni stezi do cerkve sv. Mihaela, po cesti do kamnitega križa, naprej po asfaltni cesti v Kuretno do cerkve sv. Katarine, nazaj po cesti do odcepa za Laško, mimo hiše lokalnega turističnega vodnika Toneta Šterbana (kjer je TIT Šmihel - turistična informativna točka), dalje do kmetije Aleš, levo mimo vrta in stanovanjske hiše, po obronku travnika do cerkve sv. Krištofa, nazaj do odcepa pri hišni št. Strmca 47, desno navzdol čez travnik in skozi gozd mimo »Perdihove bukve«, med zgradbama podjetja Elektro Celje PE Laško in Komunala Laško in levo po cesti do izhodišča Podatki o poti Vrsta poti: Kulturna tematsko-turistična pohodna pot Izhodišče poti: Izhodiščna tabla (nad železniškim podvozom nasproti Zdravilišča Laško) Čas hoje: 2-3 ure Dolžina: 6,6 km Zahtevnost: Srednje zahtevna Najnižja točka poti: 233 m Najvišja točka poti: 442 m Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt delno financira EU. Izleti po Laškem in okolici V Občini Laško se lahko pohvalimo z raznovrstno in bogato turistično ponudbo, ki smo jo v lanskem letu z na novo pripravljenimi izleti po Laškem in okolici še nadgradili. Dvanajst tematsko obarvanih izletov obiskovalce vabi na spoznavanje naravnih lepot in bogate kulturne dediščine našega območja, obogatene z dejavnostjo lokalnih turističnih ponudnikov. Namenjeni so zaključenim skupinam in so odličen namig posameznikom pri spoznavanju kraja. V želji po večji prepoznavnosti samega območja in s tem tudi vseh turističnih akterjev se s predstavitvijo na raznih sejmih in borzah, oglaševanjem v časopisih in revijah ter s številnimi drugimi aktivnostmi trudimo, da bi na spoznavanje lepot našega območja 16 Stik privabili čim več obiskovalcev. Pripravili smo tudi baze različnih društev, klubov, osnovnih, srednjih in visokih šol ter turističnih agencij, ki jih sproti obveščamo o aktualni ponudbi. Lani smo na enodnevnih izletih gostili 140 skupin, to je 4.211 oseb. Največ se jih je odločilo za izlet Tradicija pivovarstva, ki vključuje ogled Muzeja Laško, Pivovarne Laško ter degustacijo piva s slanim pecivom, nekateri pa so svoj program popestrili še z raznovrstno ponudbo lokalnih turističnih ponudnikov v okolici. Tudi obisk v letošnjem letu je primerljiv z obiskom v enakem obdobju lani. Veseli nas, da gostje od nas odhajajo z dobrimi vtisi in zadovoljni ter da nas številni tudi ponovno obiščejo. Novo v TlC-u Laško V TlC-u Laško lahko izbirate med vrsto spominkov za različne priložnosti: dobrotami Laškega podeželja, uporabno in okrasno keramiko ter Foto: thatslovenia.com steklom, reklamnimi izdelki Pivovarne Laško, razglednicami, magneti in obeski. Pestri ponudbi smo dodali še majice That'Slovenia - Za vedno v srcu. Moške in ženske majice so modne, kakovostne in udobne ter pakirane v lepi darilni embalaži. Še vedno so na voljo tudi uradni spominki I FEEL SLOVENIA, ki jih zaokrožuje cela paleta izdelkov. Vljudno vabljeni k nakupu! Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško razpisuje prosta mesta za HOSTESE (m/ž) NA PRIREDITVAH. K sodelovanju vabimo osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - komunikativnost, - veselje do dela z ljudmi, - poznavanje in zanimanje za prireditve, - minimalna starost 15 let. Pisna vloga mora vsebovati življenjepis s fotografijo, navedbo aktivnosti, s katerimi se ukvarja, delovnimi izkušnjami, vrsto izobraževanja itd. Prijave sprejemamo na naslov: STIK, Trg svobode 6, Laško do 15. 8. 2010. DAN LAŠČANOV »LAŠČANI LAŠČANOM« Občinsko dvorišče, 7. julij 2010, ob 18.00 Veseli praznik vseh Laščank in Laščanov vabi k prešernemu druženju, obujanju spominov, smehu, zabavi, vpisu v slavnostno knjigo ... Ob vpisu v knjigo prejmete kupon za pivo Laščan. Za prvih 300 vpisov vam ob pivu podarimo še Laško pivsko klobaso. Za prijetno vzdušje na občinskem dvorišču bo poskrbel kvintet Dori. Pivovarna Laško ob svojem jubileju 185 let vabi vse občane in ostale zainteresirane na DAN ODPRTIH VRAT, in sicer od 14. do 18. ure. Informacije: TIC, 03 733 89 50 Andreja Križnik Turistično društvo Laško Cesar Franc Jožef v laškem muzeju V sicer ne preveč obsežni, toda bogati zbirki umetniških del v Muzeju Laško, ima posebno mesto majhen kip velike vrednosti. Poprsje moža z razkošnimi zalizci, povezanimi s košatimi brki. Avstroogrski cesar Franc Jožef I. Izredno natančno izdelan portret vzbuja odkrito občudovanje. Če pa estetski noti dodamo podatek, da je kip izdelal eden največjih svetovnih kiparjev Ivan Meštrovic in to v starosti rosnih sedemnajstih let, je navdušenje še toliko večje. Ivan Meštrovic se je rodil leta 1883 v slavonskem Vrpolju. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu vrnila v rodno Otavico, majhno vasico v Dalmatinski Zagori, nedaleč od Drniša. Ivan je otroštvo preživel ob paši ovc in rezljanju različnih figuric iz lesa. Domači so kmalu opazili njegov poseben dar. Zaradi njegove nenavadne nadarjenosti in spretnosti so ga poslali v delavnico Pavla Bilinica v Splitu, kjer bi se naj izučil kamnoseške obrti. Istočasno je pričel obiskovati večerni vajeniški tečaj v splitski realki. Toda Ivanova nadarjenost je hitro presegla rokodelske okvire. Po naročilu je izdelal svoje prvo pomembno samostojno kiparsko delo, poprsje Franca Jožefa. Kot predlogo je uporabil kar cesarjev portret na avstrijskem kovancu. Nastalo delo je leta 1900 poslal kiparju Ottu Konigu na Dunaj, ta pa mu je na široko odprl vrata umetnostne akademije, kjer se je naslednja štiri leta izobraževal pri znanih in znamenitih profesorjih kiparstva ter kmalu postal najpomembnejši umetnik dunajske secesije. Pot ga je nato vodila po vsem svetu. Med dokumenti, shranjenimi v Muzeju Laško, je zapis, ki potrjuje avtentičnost kiparskega dela. Meštrovicev osebni prijatelj dr. Lucian Stella izjavlja, da je skulptura izdelana iz kamna muljika, ki se nahaja v okolici Drniša in Otavice, kjer je kipar preživljal svojo mladost, in da je izdelek zagotovo njegov. Kamnina je zelo mehka in se jo da obdelovati z nožem, je v svoji izjavi še zapisal dr. Stella. In kako se je umetnina neprecenljive vrednosti znašla v Laškem? Direktor rudnika Trboveljske premogokopne družbe v Laškem je nekoč bil montanist poljskega rodu inženir Adolf Widra. Pred nastopom službe v Laškem je bil nekaj časa zaposlen v premogovniku Siveric v bližini Otavice. Tam je verjetno prišel tudi v stik z Meštrovicem. Nepreverjena zgodba sicer namiguje na nesojeno ljubezen med Ivanom in hčerko inženirja Widre ... Kdo bi vedel? Kakorkoli že, ob prihodu na novo delovno mesto v Laško je kip »pripotoval« z družino Widra. Po smrti dolgoletnega direktorja laškega rudnika je njegova žena vse imetje zapustila našemu muzeju. Obiskovalci Muzeja Laško tako lahko v sklopu stalne muzejske postavitve občudujejo prefinjen estetski občutek, veliko nadarjenost in zavidljivo natančnost enega največjih kiparjev vseh časov Ivana Meštrovica, izraženo v enkratni upodobitvi avstroogrskega cesarja Franca Jožefa. Tomaž Majcen, STIK I I I I I I I 17 Kultura Pomladna trilogija v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici Miha Maleš, ki se ga je v umetnostni zgodovini oprijel vzdevek "slikajoči pesnik", sodi med tiste slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja, zato ne preseneča ugotovitev, zapisana ob umetnikovi veliki retrospektivi v ljubljanski Moderni galeriji leta 1974, da je Maleš za popularizacijo slovenske umetnosti v kulturni zavesti slovenskega človeka storil več kot kateri koli naš ustvarjalec od Jakopiča naprej. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija hranjen v Galeriji Miha Maleš v Kamniku, kjer ob pomoči njegove hčere Travice Maleš Grešak redno pripravljajo razstave s pregledom njegove ustvarjalnosti in pregledom del iz njegove zbirke. Maleševa dela in dela njegovih sodobnikov si je mogoče ogledati tudi v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici 89, kjer je njegova hči Travica Maleš Grešak postavila stalno razstavo, ki jo dopolnjujejo občasne razstave vidnejših slovenskih likovnih umetnikov. 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, so odprli razstavo mag. Marjana Dreva, akad. kiparja specialista, z naslovom Figura v kiparskem polju. Avtor je obiskovalcem odkril nekatere skrivnosti starodavnih znanj svete geometrije in jih uvedel v temeljno problematiko kiparstva, kontrapost, katerega korenine segajo v staro Grčijo in predstavljajo izhodišče za razvoj kiparstva na stari celini. Do 15. junija si je bilo mogoče ogledati male plastike, izdelane v letih 2009 in 2010 v tehnikah terakota in keramika, ki so dokazovale, da se »neskončnost v končnem« razodeva v umetniškem delu. Motivika razstavljenih del je bila dvojna, podobe svetnikov in figuralni akti v kiparskem polju. Razstavo je odprl župan Občine Laško Franc Zdolšek, pogovor z avtorjem je vodila umetnostna zgodovinarka Tanja Čajavec, za kratek glasbeni program pa je poskrbel harmonikar Dejan Kušer. Znano je, da je bil prav Maleš tisti, ki se je našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu kot ustvarjalec, ilustrator njegovih del in upodabljavec njegove, žal, izgubljene podobe, med vsemi našimi likovnimi umetniki najbolj posvetil. Ob 200. obletnici Prešernovega rojstva je galerija Miha Maleš v Kamniku postavila na ogled razstavo Prešeren in Maleš: poet in slikar. Deset let pozneje, leta 2010, je v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprla razstavo Prešeren v slikarskih očeh, kjer je bilo na ogled postavljenih več kot sto del različnih avtorjev, tistih zelo znanih, Maleševih kolegov in prijateljev ali sopotnikov, pa tudi nekatera dela, ki jih je Maleš skrbno zbiral. Kulturno društvo Galerija Maleš iz Zgornje Rečice je 8. maja organiziralo ogled razstave pod strokovnim vodstvom kustosa Marka Lesarja, ki nam je izčrpno predstavil Maleševo vlogo pri nastanku del, saj je kot likovno občutljiv, vsestransko nadarjen in komunikativen ter podjeten ustvarjalec za ta namen osebno naprosil in spodbujal naše takrat najvidnejše likovne umetnike, naj se lotijo ilustriranja Prešernovih pesmi. Zahvaljujoč Travici Maleš Grešak in Zori Torkar, direktorici Medobčinskega muzeja Kamnik, si bomo lahko del razstave ogledali tudi v Laškem, in sicer oktobra in novembra 2010 v Muzeju Laško. 13. maja smo v prostorih Galerije Maleš v Zgornji Rečici predavanju Vesolje, ki zasnovano vesolju, ki o z me na nas ter prisluhnili naslovom prevzema, razmišljanju obdaja, in lepotah harmoničnosti Stvarstva. Skupaj z avtorjem, profesorjem Borisom Khamom, ki je februarja letos stopil v deseto leto neprekinjenega vodenja oddaje na radiu Ognjišče: Doživetja narave -Zanimivosti nočnega neba, smo se Ogled stalne razstave v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici 89 je možen po predhodni najavi, tel.: 041 867 246. Vljudno vabljeni! Marina Bezgovšek, TIC Laško Osma razstava ročnih del Tavžentrož iz Rimskih Toplic prepustili objemu noči, da bi začutili dih Narave, Stvarstva. Skozi naravne zakone smo se podali na vesoljsko odisejado, da bi na koncu spoznali: Kolikor več vemo o vesolju in njegovih zakonitostih, toliko bolj osupljivi sta elegantnost in smotrnost narave. Lepota, duh, skladnost, občutek trajnosti ..., se nam dajejo prek okruškov, materializirano, v izbranih formah in simbolih. Prek njih slutimo presežno, tisti čas, »ki pride in je že zdaj.« Med 23. in 25. aprilom je dvanajst Rimljank, ki se družijo pod skupnim imenom Tavžentrože, pri Drakslerju (pri Purg) v Šmarjeti razstavljalo svoje izdelke, ki so nastali izpod njihovih spretnih rok. Vsako leto je prostor kar premajhen, da bi pridna dekleta lahko pokazala vse, kar so sklekljala, napletla, skvačkala, izvezla, zašila, naslikala, nalepila in še kaj. Izdelki so nastajali v njihovem prostem času, marsikaterega pa so se naučile narediti tudi na skupnih uricah druženja vsako sredo med 18. in 20. uro pri Purgu. Prenekatere izdelke so zaupale gospodu Andreju, ki jih je v steklarstvu tudi uokviril, za kar se mu Tavžentrože iskreno zahvaljujejo. Sredina druženja pa so letos dosegla pravljično število sedem let, zato so se Tavžentrože odločile, da s prodajo svojih izdelkov otrokom iz socialno šibkega okolja omogočijo brezplačno letovanje na morju v okviru akcije Peljimo jih na morje. Soorganizatorka akcije je Krajevna organizacija Rdečega Križa Rimske Toplice. Ob tem jih je nagovorila misel Vlaste Nussdorfer, ki je v eni od svojih knjig zapisala: »Če dajemo nesebično, torej pri tem ne želimo in ne zahtevamo povračila, če dajemo iz srca in zato, ker to radi storimo, sprožimo veličasten vzgib dobrote. Srečni smo, ne čutimo pomanjkanja, ne jezimo se in ne očitamo, da smo nekaj dali, pa ničesar dobili. Če smo pozorni, se čez čas začne dobro z dobrim vračati!« Letošnja razstava je že bila osma zapored in v teh letih se je v knjigi vtisov o razstavi strnila misel, namenjena vam, drage Tavžentrože: Kako prijetno je v tem prostoru. Iz vsakega izdelka izžareva ljubezen, toplina in lepota. Naj vam roke služijo še mnogo let! Petra Šuster M prireditve v juniju, juliju in avgustu 2010 i VDAN LASCANOV »LAŠČ AN I LASCANOM«, Občinsko dvorišče, 7.7., ob 18.00 VeSeli praznik vseh Laščank in Laščanov vabi k prešernemu druženju, obujanju spominov, smehu, zabavi, vpisu v slavnostno a (igo... Za prijetno vzdušje bo poskrbel kvintet Dori. Več informacij: TIC Laško, 03 733 89 50, organizator: TD Laško pp^l CVETJ E, Laško, 8. -11.7. PinfiEmi: Četrtek: kvintet Dori, koncert Laške pihalne godbe z Alyo, Razigrani muzikanti, Nina Badrič, Nina Pušlar, Kingston, Prijavo Kazalište, 6 Pack Čukur... Petek: Toti Štajerci, koncert Pihalne godbe Svea, skupina Orlek, Novi fosili, Nuša Derenda, Primavista, Rock partyzani, Show parada Zlati rog ... Sobota: Fantje izpod Lisce, Slovenija gre naprej - Pero Lovšin, Zoran Predin, 6 Pack Čukur, Manca Špik, Langa, Mambo kings, vodna simfonija z brežin reke Savinje in ognjemet z gradu Tabor in Krištofa ... Nedelja: Iskrice, ohcet po stari šegi, parada Pivo in cvetje, zaključni koncert pihalnih godb ... Ostale prireditve in razstave: Lepo je res na deželi, promenadni vrvež po ulicah Laškega, Martin Krpan, dribl turnir poulične košarke, projekt Z glavo na zabavo, razstava cvetja, razstava Likovnega društva Laško, razstava ročnih del ... Ne zamudite letošnje novosti! V petek, ob 22.00 bo po Trubarjevi aveniji in čez most krenila Show parada Zlati rog s plesalkami, bruhalci ognja, žonglerji ... Več informacij: TIC Laško, 03 733 89 50, www.pivocvetje.com Organizator: TD Laško. Generalni sponzor: Pivovarna Laško VODNA SIMFONIJA, Brežine reke Savinje sobota, 10. 7., ob 21.30, petek, 16. 7., ob 21.30, sobota 17. 7., ob 21.30, petek, 23. 7., ob 21.30, sobota 24. 7., ob 21.30, nedelja, 25. 7., ob 21.30 Vodna vila, vodne radosti, kapljice, svetloba, glasba ... Vse to skupaj, na enem mestu, pričara čudovito simfonijo, prijazno za oko in uho. Ne zamudite multimedijske predstave za Laško in svet na temo Sotočje dobrega ali Dobra vodna vila se prebudi, letos s podnaslovom »185«. Pridružite se nam na brežinah reke Savinje (pri hotelu Savinja ali Kulturnemu centru Laško) in ne zamudite toplih poletnih večerov ob vodni simfoniji. Več informacij: TIC Laško, 03 733 89 50, www.pivocvetje.com KULTURNI CENTER LAŠKO Petek, 18. 6., ob 19.30: Proslava ob dnevu državnosti. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Slavnostna govornica bo novinarka Mojca Mavec. Organizatorji: STIK, JSKD OI Laško, Občina Laško MUZEJ LAŠKO Torek, 8. 6., ob 14.00: Vrtec na ogled postavi ... Junija je že tradicionalno v laškem muzeju prostor rezerviran za najmlajše Laščanke in Laščane. Na letošnji razstavi bodo otroci iz Vrtca Laško in Debro na ogled postavili svoje izdelke, ki so nastali v okviru različnih projektov v šolskem letu 2009/10. Razstava bo odprta do 26. junija. Organizatorja: Vrtec Laško in Debro, STIK Poletna muzejska noč Sobota, 19. 6., ob 20.00, atrij župnišča Laško (v primeru slabega vremena v Muzeju Laško): Koncert študentk glasbe ARU iz Cambridgea (Velika Britanija) Eirini Filippou (klavir), Mateja Kaluža (violina) in Katarina Majcen (violončelo) so študentke glasbe na Anglia Ruskin University v Cambridgeu. Njihov glasbeni repertoar obsega tako klasično kot moderno glasbo svetovno znanih avtorjev. V najkrajši noči nas bodo razvajale in kratkočasile med drugim tudi s prijetnimi, živahnimi toni argentinskega skladatelja Astorja Piazzole. 19 MUZEJ LAŠKO Sobota, 19.6., ob 22.00, Muzej Laško: Pogled v zvezdno nebo Po zanimivem predavanju v Galeriji Maleš Vesolje, ki me prevzema, kjer srno se skupaj s prof. Khamom skozi naravne zakone podali na vesoljsko odisejado, bomc v poletni muzejski noči zrli v zvezdno nebo. S teleskopom ob strokovni razlagi astronoma Mitje Centriha bomo pokukali v globine vesolja, se s pogledom sprehodili skozi množico galaksij, pogledali na sosednje planete... Organizatorja: STIK in Mitja Centrih Festival Romanica Antiqua Laško Letošnja novost poletja v Laškem, Festival Romanica Antiqua Laško, s svojim programom vsebinsko zaokroža romanskearhitekturne bisere z organizacijo štirih koncertov, poletne šole in delavnice z okroglo mizo. Ponedeljek, 28.6., ob 16.00, avla Kulturnega centra Laško: Delavnica goslarskega mojstra Ivana Milica Ponedeljek, 28.6., ob 19.30, atrij župnišča Laško (v primeru slabega vremena cerkev sv. Martina v Laškem): Koncert baročnega tria: Irena Kralj (čembalo), Domen Marinčič (viola de gamba), Kristian Kolman (rebec, viola) Četrtek, 1.7., ob 18.00, park Zdravilišča Laško: Koncert ansambla udeležencev poletne glasbene šole Petek, 2.7., ob 19.30, Kulturni center Laško: Koncert solistov poletne glasbene šole Sobota, 3.7., ob 18.00, kartuzija Jurklošter: Koncert ansambla udeležencev poletne glasbene šole Organizator: STIK Kranceljpint, razstava, petek, 2.7., ob 19.00 Papirnate rože so ljudje že od nekdaj imeli radi zaradi njihove trajnosti. Šopek ni nikoli ovenel in je ostal lep spomin na pomemben dogodek. Izdelovanje papirnatih rož se danes ne ohranja le kot dediščina, ki smo jo prevzeli iz preteklosti, ampaktudi kot dediščina, ki jo sami negujemo, razvijamo in ustvarjamo. Gospa Marica Lesjak bo ob častitljivi 20. obletnici svojega delovanja predstavila umetnost izdelovanja rož iz papirja. Razstava bo odprta do 31 .julija. Organizator: STIK KNJIŽNICA LAŠKO Nedelja, 20. 6., ob 20.00: Poletna romanca v izvedbi Akademskega pevskega zbora Laško Na predvečer poletnega solsticija bodo člani Akademskega pevskega zbora Laško, pod vodstvom Aljoše Škorja, pripravili letni koncert pred knjižnico. Pod milim nebom nas bo v pozdrav poletju poneslo osem poletnih in osem ljubezenskih pesmi. Čaka pa nas tudi posebno glasbeno presenečenje ... V dveh večerih pred pričetkom poletja se bodo tako v starem delu mesta zvrstili trije koncerti, ki jih skrbno pripravljajo mladi instrumentalisti in vokalisti. Obetamo si lahko izvedbo na visoki estetski ravni, saj se nam bodo predstavili ljudje, ki jemljejo glasbo zelo zares. Ne da bi vedeli drug za drugega, so si za svoje koncerte izbrali staro mestno jedro in večera najdaljših dni, kar priča o nekem posebnem čaru in naboju tega prostora in časa. Poletne ustvarjalne delavnice za otroke Počitnice so čas brezskrbnosti, zabave, dogodivščin in pustolovščin. Knjižnica že več kot dvajset let organizira poletne delavnice, ki so vedno lepo obiskane. Namenjene so vsem, ki radi izdelujejo unikatne predmete, spoznavajo kulturno dediščino in se družijo. Pri ustvarjanju vam bodo v pomoč nasveti mentorjev in pomoč iz knjig. Vabimo vas v naslednje delavnice: Sreda, 7. 7., ob 10.00: Tjaša Mladovan in Martina Ajdnik: Mavrične ribice Na prvi delavnici bomo izdelali mavrično ribico, za katero bomo uporabili različne materiale pisanih in bleščečih barv. Sreda, 14. 7., ob 10.00: Boža Herek: Spoznavanje kamere in snemanja Če bi radi posneli poseben dogodek ali motiv ... vabljeni v poučno delavnico. Sreda, 21. 7., ob 10.00: Petra Šuster: Zapestnice prijateljstva Z lepo izdelano zapestnico iz gardna ali volne boste razveselili prijateljico, simpatijo, sebe. Sreda, 28. 7., ob 10.00: Stanka Damjanovič in Martina Ajdnik: Potiskajmo majice Majice boste lahko okrasili po svojem okusu in barvah, ki vam ustrezajo. Spominjale vas bodo na prijetne počitniške trenutke. Delavnice bomo zaključili z izletom. Točen datum boste izvedeli v knjižnici. V knjižnici pa si boste lahko ogledali tudi razstavo fotografij z motivi naših krajev. Več informacij o naših prireditvah najdete na spletni strani: www.knjiznica-lasko.si. THERMANA LAŠKO Četrtek, 10. 6., ob 20.00: Predavanje: Termalna voda (Tomaž Majcen), Zlata dvorana Zdravilišča Laško. Torek, 15. 6., ob 20.00: Predavanje: Pravljica o mestu Laško (Tomaž Majcen), Zlata dvorana Zdravilišča Laško. Sreda, 16. 6., ob 20.00: Koncert MPZ Laško, Zlata dvorana Zdravilišča Laško. Petek, 18. 6., ob 20.00: Ples poročnih parov - v soju sveč, ob bazenu Zdravilišča Laško na sončni terasi, melodije romantične glasbe ABBE in skupine SHOW MIX ... Četrtek, 24. 6., ob 20.00: Predavanje: Termalna voda (Tomaž Majcen), Zlata dvorana Zdravilišča Laško. CENTER STAREJŠIH - HIŠA GENERACIJ Petek, 4. 6., ob 18.00: Predavanje: Nasilje nad starejšimi in enakost med spoloma (Društvo SOS telefon). Četrtek, 10. 6., ob 18.00: Gledališka predstava: Romeo in Julija (Gledališka skupina TAM PA TU). Torek, 15. 6., ob 19.30: Komunikacija, postavljanje mej in evalvacija, srečanje za starše. Ponedeljek, 28. 6., ob 9.00: Druženje in pogovor mladih mamic z malčki. Četrtek, 8. 7., ob 10.00: Odprtje razstave ročnih del Društva upokojencev. Razstava bo na ogled vse dni med prireditvijo Pivo in cvetje. Vsak torek in četrtek v juniju, ob 15.00, v juliju in avgustu, ob 19.00: Nordijska hoja. Vsak četrtek, ob 17.30 in 18.30: Telovadba. 20 ATRIJ ŽUPNIŠČA LAŠKO ■ F Nedelja, 20.6., ob 18.00: Koncert mladih glasbenikov. Sodelujejo: Harfístke Glasbene šole Celje, mentor: Erika Gričar,Tolkalistična skupina Srednje glasbene šole Celje, mentor: Darnir Korošec, Klemen Jager, solo petje, Iztok Hrastnik, prof. kontrabasa. Gostje: Mešani pevski zbor Koral Laško, zborovodkinja: Rebeka Hrastnik. V primeru slaDeqa vremena bo koncert v Kulturnem centru Laško. Organizator: družina Hrastnik. Nedelja, 29.8., ob 19.30: Momo - Michael Ende - dramsko glasbena uprizoritev Vokalne skupine Lilija. Deklica Momo ne hodi v šolo, vendar reši prijatelje pred sivimi gospodi, ki ljudem kradejo čas. Na poti jim pomaga želva Kasiopeja (Garmi) in mojster časa gospod Hora. Svet reši pred katastrofo z rožo enournico. Organizator: KD Koral. KARTUZIJA JURKLOŠTER Vsako nedeljo, od 14.00 do 17.00: Vodeni ogledi kartuzije. Organizator: Zavod Odon. Od četrtka, 24., do nedelje, 27. 6.: Srednjeveški tabor Pod zvezdami Celjanov. Program tabora je podrobno predstavljen na spletni strani www.td-celje.si,www.stik-lasko.si. Info: Bojana Lah, 041 735 295, info@td-celje.si. POD LAŠKIM GRADOM Sreda, 23.6., ob 17.00: Košnja pod laškim gradom in Šentjanževo kresovanje. Organizator: Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. KULTURNO DRUŠTVO GALERIJA MALEŠ Do 15. junija je v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici 89 na ogled razstava mag. Marjana Dreva Figura v kiparskem polju. Figure so izdelane v tehnikah terakota in keramika; leto izdelave 2009 in 2010. Motivika razstavljenih del je dvojna, podobe svetnikov in figuralni akti v kiparskem polju. Čez poletje bo na ogled stalna razstava del Mihe Maleša. Odprto po predhodni najavi na tel. št.: 041 867 246. Organizator: KD Galerija Maleš VRH NAD LAŠKIM Sobota, 26. 6., ob 9.00: trening, ob 12.00: Izbirna tekma lastnikov gozdov v gozdarskih veščinah Lastniki gozdov se bodo pomerili v gozdarskih veščinah. Demonstracijsko bo v tekmo izven konkurence vključena tudi ekipa profesionalnih gozdarskih sekačev. Ob prostoru za tekmo bo demonstracija izdelave drv s stroji različnih proizvajalcev. Predstavljene bodo tudi peči na drva. Zvečer bo gasilska veselica. Organizatorji: Zavod za gozdove Slovenije, Gozd Ljubljana, Gasilsko društvo Vrh nad Laškim SEDRAŽ Nedelja, 29. 8., ob 15.00: 24. prikaz starih šeg in delovnih opravil z naslovom Spoznajmo čebelarsko dediščino. Organizatorja: Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in Čebelarsko društvo Laško. POHODI Sobota, 5. 6., ob 19.30: Tradicionalni nočni pohod na Babe - start: Zavrate. Organizator: Planinsko društvo Laško. Sobota, 12. 6., ob 8.00: 15. pohod po Aškerčevih poteh - start: pri železniški postaji v Zidanem Mostu. Organizator: KD Antona Aškerca. Sobota, 26. 6., ob 7.00: Tradicionalni pohod po Rečiški planinski krožni poti - start: Sindikalni dom Huda Jama. Organizator: Planinsko društvo Laško in Krajevna skupnost Rečica. Nedelja, 25. 7., ob 6.00: Pot spominov NOB Rečica - start: POŠ v Zg. Rečici. Organizator: Združenje borcev za vrednote NOB, SD Dušana Poženela Rečica in PD Laško. Nedelja, 29. 8., ob 7.00: Po poteh 1. Celjske čete - start: Avtobusna postaja Laško. Organizator: Združenje borcev za vrednote NOB, PD Laško. TRUBARJEVO NABREŽJE Petek, 4. 6., od 8.00 do 16.00:4. Laški sejem. Petek, 6. 8., od 8.00 do 16.00:5. Laški sejem. Na Laškem sejmu se predstavi več kot 50 razstavljavcev, ki nudijo dobrote podeželja, mojstrske izdelke domače obrti in izdelke široke potrošnje. Organizatorja: Občina Laško, STIK. Prireditelji si pridržujemo pravico do spremembe datumov in prireditev. Hvala za razumevanje. Zloženko oblikoval in založil: sMK STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Glavna partnerja: Občina Laško pjVOVARfy^ 1825 Za točnost in vsebino podatkov o prireditvah drugih organizatorjev STIK ne odgovarja, saj jih je podal tako, kot jih je prejel z njihove strani. 21 J 8.-11. julij 2010 Četrtek. 8. 7. Muzej Laško Hiša generacij Valvasorjev trg Trubarjeva avenija Valvasorjev trg Hotel Savinja Šotor pri hotelu Hum Park pri TIC-u Orožnov trg Občinsko dvorišče Glavni trg Trubarjeva avenija Petek, 9. 7. Muzej Laško Hiša generacij Valvasorjev trg Valvasorjev trg Šolsko igrišče Šotor pri hotelu Hum Valvasorjev trg Prizorišče pri Kulturnem centru Valvasorjev trg Hotel Savinja Orožnov trg Občinsko dvorišče Glavni trg Trubarjeva avenija Trubarjeva avenija - most Sobota, 10. 7. Muzej Laško Hiša generacij Valvasorjev trg Šotor pri hotelu Hum Valvasorjev trg Prizorišče pri Kulturnem centru Valvasorjev trg Ploščad pred Kulturnim centrom Valvasorjev trg Hotel Savinja Orožnov trg Občinsko dvorišče Glavni trg Trubarjeva avenija Nedelja, 11. 7. Hiša generacij Valvasorjev trg Občinsko dvorišče Šotor pri hotelu Hum Hotel Savinja Muzej Laško Občinsko dvorišče Valvasorjev trg Glavni trg 9.00 10.00 16.00 18.00 18.00 18.00 19.00 19.00 19.00 19.30 20.00 20.00 20.00 9.00 10.00 15.00 16.00 17.00 17.00 18.00 18.00 18.00 18.00 19.00 19.30 20.00 20.00 20.00 22.00 9.00 10.00 15.00 15.00 16.00 17.00 18.00 18.00 18.00 18.00 19.00 19.30 20.00 20.00 20.00 22.00 9.00 9.00 10.00 11.00 11.00 12.00 13.00 16.00 17.00 18.00 razstava »Kranceljpint« razstava ročnih del Društva upokojencev Laško in Hiše generacij razstava Likovnega društva Laško Cvetoče mesto Martin Krpan - izbor najmočnejšega Slovenca DJ Robby J. & Mc Vidy skupina Via musica kvintet Dori RAZSTAVA CVETJA house prizorišče z DJ Dean Deenom promenadni vrvež po ulicah Laškega koncert Laške pihalne godbe z Alyo, Razigrani muzikanti OTVORITEV PRIREDITVE, NINA BADRIČ, NINA PUŠLAR, KINGSTON PRLJAVO KAZALIŠTE, 6 PACK ČUKUR, DJ Silvano razstava »Kranceljpint« razstava ročnih del Društva upokojencev Laško in Hiše generacij razstava pasemskih malih živali razstava Likovnega društva Laško Cvetoče mesto 8. turnir ulične košarke DRIBL 2010 (DJ, breakdancers, navijaške skupine, tekma zvezd ...) ansambel Toti Štajerci etno prireditev Lepo je res na deželi Vrh nad Laškim se predstavi otroški živžav s pojočim kuharjem DJ Robby J. & Mc Vidy skupina Via musica house prizorišče z DJ Dean Deenom promenadni vrvež po ulicah Laškega koncert Pihalne godbe Svea, skupina Orlek NUŠA DERENDA, PRIMAVISTA, ROCK PARTYZANI NOVI FOSILI, 6 PACK ČUKUR, DJ Silvano SHOW PARADA ZLATI ROG razstava »Kranceljpint« razstava ročnih del Društva upokojencev Laško in Hiše generacij razstava pasemskih malih živali ansambel Fantje izpod Lisce razstava Likovnega društva Laško Cvetoče mesto otroški živžav z veselim vrtnarjem etno prireditev Lepo je res na deželi Fundacija Z glavo na zabavo DJ Robby J. & Mc Vidy skupina Via musica house prizorišče z DJ Dean Deenom promenadni vrvež po ulicah Laškega kvintet Dori MANCA ŠPIK, LANGA, MAMBO KINGS SLOVENIJA GRE NAPREJ - PERO LOVŠIN, ZORAN PREDIN, 6 PACK ČUKUR, DJ Silvano VODNA SIMFONIJA Z BREŽIN REKE SAVINJE IN VELIČASTEN OGNJEMET OB GLASBENI SPREMLJAVI z gradu Tabor in Krištofa razstava ročnih del Društva upokojencev Laško in Hiše generacij razstava pasemskih malih živali OHCET PO STARI ŠEGI ansambel Iskrice ansambel Afrodita razstava »Kranceljpint« ansambel Fantje izpod Lisce razstava Likovnega društva Laško Cvetoče mesto PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah Laškega ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB Laško, Velenje, Cerkno, Spinčiči (Hrvaška) NE ZAMUDITE VODNE SIMFONIJE Z BREŽIN REKE SAVINJE, VELIČASTNEGA OGNJEMETA Z GRADU TABOR OB GLASBENI SPREMLJAVI IN RAZSTAVE CVETJA V PARKU PRI TIC-u ... BREZPLAČNI KAMP PRI SUPERMARKETU TUŠ, OSREDNJI PARKIRNI PROSTOR V JAGOČAH. Več informacij: TIC Laško, 03 733 89 50, www.pivocvetje.com GLAVNI ORGANIZATOR GENERALNI POKROVITELJ /PONZORJI Ti histh'SO Dihstvo LASKO plVOVA R v m IS25 u banka celje ^^ TURISTIČNA . ZVEZA (¡¡gjg SLOVENIJE www.turisticna-zveia.si OBČINA^ar LAŠKO Kultura Etno odbor Jureta Krašovca Možnar 4. Pohod po Anzekovih poteh je za nami Letošnji, že četrti Pohod po Anzekovih poteh, ki smo ga tudi tokrat pripravili Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in družina Sikovšek z Ojstrega, je za nami. Vsak pohod pomeni nadgradnjo prejšnjega in počasi dobiva svojo pravo podobo. Letošnji je bil v znamenju 100-letnice rojstva Ivana Ulage - Vrhovskega Anzeka, kateremu posvečamo pohod, s katerim skušamo obuditi spomin na njegovo veliko vztrajnost, veselje in voljo, ki jo je dokazal s tem, da je vsaj dvakrat na teden hodil po teh poteh peš na vaje - v soncu, snegu ali dežju -k laški pihalni godbi, katere član je bil. Udeležba je bila kljub dogodkom, kot sta bili akcija Očistimo Slovenijo in dan pozneje 2. Glasbeni pohod, zadovoljiva, saj se je pohoda udeležilo 38 pohodnikov. Prvič se nam je pridružilo tudi nekaj članov Pihalne godbe Laško na čelu z dirigentom oziroma kapelnikom Gašperjem Salobirjem. Dobrodošlico so nam pripravili na Slapšakovi domačiji in na »Velkem vrhu« - domačiji, kjer se je rodil Ivan Ulaga - Vrhovski Anzek. Na njej poleg družine Pesjak še živi Angela, ena od treh njegovih še živečih sester, ki bo letos decembra praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo ji že vnaprej izrekli čestitko. Dobrodošlico nam je ob poti čez Doblatino izkazala tudi družina Draga Krajnca, glasbenika ansambla Vigred. V posebno čast pa si pohodniki in organizatorji štejemo, da nas je na Svetini prvič, odkar pripravljamo pohod, pričakala tudi »svetnska godba«, ki jo že vrsto let vodi Anzekov sin, Ivan Ulaga. Njim so se v lepem številu pridružili tudi godbeniki laške pihalne godbe in presenečenje za pohodnike je bilo popolno, saj so nam skupaj zaigrali nekaj udarnih melodij. To je bilo prvo tovrstno druženje obeh godb, ki ju povezuje legendarni Vrhovski Anzek. Ob tej priložnosti so laški godbeniki naredili še nekaj. Svetinskim godbenikom so izročili 30 bund, da jim bo v hladnem vremenu toplo na nastopih. Nenazadnje pa to pomeni, da bo odslej sodelovanje in povezovanje med njimi še bolj pristno, kakor je morebiti bilo doslej. Godbeniki iz Svetine so pohodnike tudi pogostili. Pohodniki smo se prvič ustavili tudi v romarski cerkvi Marije Snežne na Svetini, prof. Betka Verbovšek pa nam je podrobneje predstavila tako cerkev kot kraj Svetino. Pred tem pa smo se ustavili še na tamkajšnjem pokopališču ob grobu Ivana Ulage, kamor so ga položili k zadnjemu počitku pred 15 leti, in mu prižgali svečko. Ob zaključku smo se na cilju, na domačiji Sikovškovih na Ojstrem, zahvalili pohodnikom in družini Sikovšek, ki je skupaj z Odborom za vse pohodnike pripravila golaž, domač kruh, ocvirkovko in pijačo, na voljo pa je bilo tudi nekaj peciva, ki so ga s sabo prinesli pohodniki. Košnja in šentjanževo kresovanje pod laškim gradom V sredo, 23. junija, se Laščanom obeta velik spektakel, ki se bo zgodil pod laškim gradom Tabor. Takrat bo okolica gradu v znamenju košnje trave, spravila sena in šentjanževega kresovanja. V Etno odboru Jureta Krašovca Možnar smo namreč letošnji, 24. letni prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško poimenovali Košnja pod laškim gradom. V prikazu bodo tokrat sodelovala kulturna društva iz Jurkloštra, Male Breze, Šentruperta, Trobnega Dola, Marija Gradca, Rečice, Šmiklavža, Konjerejskega društva Vrh, Likovnega društva Laško in Turističnega društva Laško. Že lani smo se namreč pogovarjali, da bi po dolgem času znova predstavili opravila ob košnji in z njim povezane šegavosti. Ker pa je dan pred godom sv. Janeza Krstnika, smo vanj vključili tudi šege in vraže ob šentjanževem kresu. Skupaj s Komunalo Laško smo prišli na zamisel, da bi nekatere travnike pod laškim gradom pokosili ročno. Pogovor je obrodil sadove in košnja je pred nami. Tako boste lahko torej na večer pred kresom ali ivanjem od 17. ure naprej spremljali velik dogodek, če nas boste opazovali od daleč, ali pa prišli bližje do nas, saj bo naenkrat kosilo preko 30 dobro izurjenih koscev iz okoliških krajev Laškega, preko 20 grabljic pa bo grabilo suho krmo, da jo bodo, tako kot nekdaj, potem naložili na lojtrni voz in z vprego odpeljali domov. Likovniki bodo na platna slikali motive in prizore, društvi iz Marija Gradca in Rečice pa se bosta pripravljali na uprizoritev ^ šentjanževega kresovanja. Gostišče Žonta na gradu bo ta dan poskrbelo za nekatere kulinarične posebnosti ob takšnih dogodkih. Torej več razlogov, da boste v naši družbi. Če pa boste imeli voljo, že naprošeni kosci in grabljice ne bodo jezni, če se jim boste pridružili. Le orodje prinesite s seboj. Tako bomo s skupnimi močmi naredili lep in koristen večer. Ohcet po stari šegi bo Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je na svoji 9. redni seji v četrtek, 27. maja, obravnaval dve prejeti prijavi za Ohcet po stari šegi. Par je bil izbran na podlagi kriterijev po Pravilniku za izbor para. Tako bosta letos na 46. tradicionalni prireditvi Pivo in cvetje 2010 združila življenjski poti nevesta Nataša Ojsteršek z Ojstrega 15, Laško, in ženin Jožef Ojsteršek, iz Hruševca 40, Šentjur. Prireditev Ohcet po stari šegi, ki jo v Odboru pripravljamo po vernih zapisih Dragotina Ferdinanda Ripšla iz šmiklavške župnijske kronike skupaj s KD Anton Tanc in KD Šentrupert, bo v nedeljo, 11. julija, ob 10. uri dopoldan, na graščinskem dvorišču Občine Laško. »Štiglnova godba« za presenečenje Čeprav je organizatorjem resnično ponagajalo vreme, se je na 2. Glasbenem pohodu zvrstilo nekaj zanimivih dogodkov in presenečenj. Za eno takšnih je ob treh pihalnih godbah iz Laškega, Vrha nad Laškim in Svetine za še četrto poskrbel rod Štiglnovih fantov in deklet. Pri domačiji znanega godca in izvirnega humorista Zdravka Verbovška, v še bolj znanega pod imenom »Štiglnov Zdravc«, v Padežah, kjer je bila tudi ena od postojank pohoda, je za dobro voljo igrala t. i. »Štiglnova godba«. Kot nam je omenil Zdravko, tudi eden od pobudnikov naključno sestavljene godbe, veliko vaj ni bilo potrebnih, saj je iz vrst njihovih domačih, bližnjih in daljnih sorodnikov ter znancev sestavil skupino samih dobrih glasbenikov. O sestavi takšne skupine sta s sinom Gregorjem že dlje časa razmišljala in vesela sta, da se jima je njuna želja uresničila. Ni rečeno, da se ob kakšni priložnosti znova ne sestavijo skupaj. Še Brane Klavžar in nekateri drugi prekaljeni godci so jim z veseljem prisluhnili. Vlado Marot 23 Kultura Pomlad v Jurkloštru Letošnjo pomlad smo v Jurkloštru začeli zelo delovno. Že sredi marca smo izvedli tradicionalno prireditev Marca praznujemo, kjer smo obeležili vse marčevske praznike, tako dan žena, dan mučenikov, dan očetov kot materinski dan. Ker si ti prazniki sledijo tesno skupaj, jih tudi mi praznujemo naenkrat. Za začetek združimo moči svet krajevne skupnosti, ki finančno pomaga pri pogostitvi, in kulturno društvo, ki poskrbi za vse drugo. V program so se vključili otroci iz vrtca in šole ter moški pevski zbor. Po programu pa so se krajani zbrali še v prostorih kartuzije, kjer so ob hrani in pijači poklepetali, zapeli, pa tudi zaplesali. Zaradi zasedenosti šolske telovadnice pa smo se člani gledališke skupine šele v začetku aprila predstavili krajanom s komedijo Naročena zmešnjava. Kljub temu da smo imeli premiero na velikonočni ponedeljek, smo bili z udeležbo, pa tudi z odzivom gledalcev, zadovoljni. Komaj smo si malo oddahnili od igranja, že so se pričele priprave na naše tradicionalno florjevanje. »Florjanovci« v našem kraju že po tradiciji pojejo na predvečer svetega Florjana. Letos je od vrat do vrat prepevala le ena skupina, a so nabrali dovolj jajc in slanine, da smo se lahko vsi udeleženci gasilske maše pri sv. Kancijanu do sitega najedli. Gasilci so tako kot vsako leto vzorno poskrbeli, da je teklo vse, kot je treba, gospod župnik pa je poskrbel za blagoslov in prošnjo, da bi gasilci skrbeli predvsem za druženje. Sredi maja pa je naša otroška folklorna skupina gostovala pri laški likovni sekciji na otvoritvi razstave likovnih del, ki krasijo vhod v Thermano. Veseli smo, da so nas povabili, da so se otroci lahko pokazali in se predstavili ter si tudi ogledali del notranjosti hotela. Torej, dva meseca smo bili zelo aktivni. Za nami so lepe prireditve, ki pa ne bi uspele brez sodelovanja in pomoči posameznih krajanov in drugih društev, zlasti gasilskega društva in krajevne skupnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Hvala tudi otrokom in mentoricam iz šole in vrtca, ki vedno poskrbijo za zanimiv program. Prav tako velja posebna zahvala tudi staršem otrok, ki so pripeljali otroke na nastop, saj je za kulturno društvo preveliko finančno breme, da bi vedno organizirali prevoz s kombijem. Hvaležna pa sem tudi celotni ekipi gledališke skupine, ki je pripravljena prijeti za vsako delo in nobenemu ni bilo težko postaviti in nato podreti odra v telovadnici, pripraviti, pospraviti in počistiti prostora po vsaki igri. Upam, da bo tudi v prihodnje tako. Magdalena Stopinšek Naročena zmešnjava Letošnji velikonočni ponedeljek je bil za nas, Jurkloštrčane, še posebej praznično obarvan. Amaterska gledališka skupina Jurklošter, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Prežihovega Voranca, nas je spet prijetno presenetila in nasmejala do ušes in še naprej, če bi šlo. Za to popoldne so pripravili premierno uprizoritev komedije Naročena zmešnjava, ki je nastala izpod peresa Mihe Kunaverja. Vsi tisti, ki smo si v letu 2006 utegnili ogledati komedijo Zadrega nad zadrego, smo že dodobra spoznali sposobnosti naših amaterskih igralk in igralcev. Nekoliko pomlajena skupina je v tej komediji to samo še potrdila. Lahko pa tudi priznamo, da je imel amaterski ansambel veliko srečo pri izbiri teksta oziroma vsebine komedije. Ta je napisana v treh dejanjih, dogajanje pa je postavljeno v preprosto kmečko okolje. Pravo zmešnjavo povzroči pomanjkljiva medsebojna komunikacija med delovno zelo obremenjenima zakoncema. Na koncu se vse zmešnjave odpravijo in kmečko življenje se srečno in lepo nadaljuje. Ob tako vrhunsko zaključeni predstavi je sledil gromek aplavz vseh nas, ki smo do zadnjega kotička napolnili telovadnico v podružnični osnovni šoli Jurklošter. Aplavz je nagrada za dobro opravljeno delo. Zastavlja pa se vprašanje, ali je to dovolj za toliko vloženega truda in časa, kot ga je amaterska skupina vložila v pripravo predstave na tako visoki ravni. Ta amaterska skupina si zasluži več. Zasluži si primeren prostor za vaje in primeren oder za svoje predstavitve. Krajani in obiskovalci pa človeka vreden in primeren prostor za skupna druženja. Kulturno društvo Prežihovega Voranca Jurklošter letos praznuje častitljivih šestdeset let delovanja. Velika želja vodstva društva in vseh krajanov Jurkloštra je bila, da bi ta jubilejni praznik praznovali v novi večnamenski dvorani. Žal se to ni in se še ne bo zgodilo. Dogodki, ki se vrstijo pri pripravi projektne dokumentacije za ta večnamenski prostor, izkazujejo pravo zmešnjavo in nič presenetljivega ne bi bilo, če bi naša amaterska skupina kaj kmalu uprizorila komedijo z naslovom Zadrege in zmešnjave projektne dokumentacije s pripisom: za gradnjo večnamenske dvorane v Jurkloštru. Danijel Dobršek Na Pivo in cvetje se pripravlja tudi Laška pihalna godba Laška pihalna godba je konec maja organizirala drugi pomladanski koncert z dirigentom Gašperjem Salobirjem. Potekal naj bi na gradu Tabor, vendar se je zavoljo slabega vremena koncert preselil v Kulturni center Laško, ki je bil nabito poln. Ni šlo za koncert klasične narave, temveč za preigravanje skladb iz zabavnega programa, ki so jih obiskovalci z veseljem sprejeli. Laški pihalni godbi se je na odru kot gostja pridružila tudi pevka Alya, solist na klarinetu je bil Dejan Krajnc, za konec pa je obiskovalce povsem navdušilo delo Odštekani skladatelja Emila Glavnika, ki je prav tako sedel med občinstvom. Laška pihalna godba tudi v teh dneh ne miruje. Intenzivno se pripravlja na državno tekmovanje v izvajanju zabavnega programa, ki bo 19. junija v Ormožu. Prav tako že potekajo priprave na Pivo in cvetje 2010, na katerem se bo letos Festival plehmuzik predstavil v razširjeni podobi. Poleg vsakoletnega nedeljskega nastopa godb bosta na letošnjem Pivu in cvetju novost dva samostojna koncerta: v četrtek Laške pihalne godbe in v petek pihalne godbe Svea Zagorje. Nina Pader ■ -C „ ^ •1 k±k vi •-;.-. t ■ i. V - - v- • t ' < V \wv ' tj r 24 Kultura LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO Z vrčkom ob Savinji Laško je vsako leto gostitelj veliko prireditev, najbolj poznate Pivo in cvetje. Tokrat smo še pred to znano vseslovensko prireditvijo v parku v Laškem organizirali ex tempore ali drugače - Laško se je prelilo v barve naših slikarskih platen. Niti dež nas ni ustavil, da ne bi vsak naslikal lepe, čisto posebne slike, kakršno je pač videl tega deževnega dne, nekaj pa smo slikali tudi po spominu na sončne dni. Ob 9. uri smo se pod dežniki odpravili najprej na ogled Pivovarne Laško, kjer nam je gostoljubni uslužbenec razložil vse, od zgodovine do poteka proizvodnje piva in vrst piva. Seveda obisk pivovarne ne sme miniti brez degustacije, kar smo z veseljem izkoristili. Nekateri so bili v pivovarni prvič, drugi po zelo dolgem času, vsem pa je bilo sila zanimivo. Na koncu je v polnilnici zadonela vesela pesem Kdor ne pije laško pivo, ta ne ve ... Dve uri sta minili, kot bi trenil. Po dobri kavici je bilo treba še kaj narediti, zato smo se razdelili v dve skupini. Pol nas je slikalo v avli Kulturnega centra, druga polovica pa je svoja platna odnesla v Thermano - pa na delo! Kar naenkrat je vse potihnilo, vsak se je zatopil v svoje delo in čez kakšno uro so že bili vidni prvi rezultati - nastajale so vsakovrstne slike na temo Z vrčkom ob Savinji. Ker pa slikar menda nikoli ni zadovoljen s svojo umetnino, je bilo treba slike seveda dodelati, dodati barve, popraviti kakšno malenkost ... skoraj smo pozabili na pijačo, ki je seveda ni manjkalo. Tako smo bili zatopljeni v delo, da nas niso zmotili niti posamezni obiskovalci razstave v "kulturcu" in da smo se komaj odtrgali za kosilo pod šotorom. Zelo živahno je bilo tam, saj so istočasno družine praznovale svoj dan, ki je potekal na isti lokaciji ob glasbi, raznih igrah itd. Ker smo imeli na razpolago še vsaj dve uri, smo imeli dovolj časa tudi za klepet, posvet ob slikanju, izmenjavo mnenj itd. A kaj bi slikarji in ex tempore brez fotografa? Za slike sta tokrat poskrbeli članici fotografskega krožka OŠ Laško, Nika in Živa. Nenehno sta se vrteli okoli nas, nas lovili v objektiv, ko smo to videli ali ne, in nastale so zanimive fotografije. Pravi mali umetnici svojega posla. »Mojster delo na ogled postavi ... « Torej - zvečer sta sledili najprej postavitev razstave, nato pa še otvoritev. Občudovali smo svoja dela, kot da so naši otroci, in ob vsaki pohvali cveteli kot rože na polju. Slike na steni Thermane Laško so delovale kot celota, prav tako kot tudi vsi mi, ki smo ustvarjali, pa čeprav nismo bili vsi iz istega društva likovnikov. Sodelovali so namreč tudi likovniki iz Celja, Slovenskih Konjic in Radeč. Otvoritev so popestrili mladi folkloristi iz Jurkloštra, mladi glasbeniki, ob katerih živahni glasbi se je dalo tudi zaplesati, vodila pa jo je Jožica Škorja. Seveda vsega tega ne bi bilo brez izjemnega zalaganja gospe Nevenke, za kar ji iskrena hvala. Razstava je bila postavljena, pripravljena za ogled, kar so navzoči tudi storili, in ostala bo tam za oglede še ves mesec. Vabljeni! Naj zaključim z naslednjim: Na mnogih slikah naš podpis, postavljenih na steno, ganjen jemljem, kar mi barve dajejo v zameno. Tu olje, tam akril, za vsako dušo drug azil... Cvetka Berginc Srednjeveški tabor "Pod zvezdami Celjanov' Samostan kartuzijanov v Jurkloštru je zgodovinsko povezan z usodo Celjskih grofov, zlasti z Friderikom II. Celjskim in njegovo drugo ženo Veroniko Deseniško. Viri namreč navajajo, da naj bi samostan paru nudil zavetje med letoma 1424 in 1426, v času, ko je Friderikov oče, Herman II. Celjski, z vsemi sredstvi želel uničiti ta, za celjsko dinastično politiko, škodljiv zakon. Herman je svoj načrt naposled le uresničil in s tem dosegel, da se je zgodba o veliki in tragični ljubezni med Friderikom in Veroniko zapisala za vedno. Povezava kartuzije Jurklošter kot izvirnega kraja zgodovinskega dogajanja ter delo in izkušnje Srednjeveške skupine Celjani, skupaj s sodelujočimi skupinami in posamezniki, bodo pripomogli k višji (trajnostni) dodani vrednosti srednjeveškega tabora in lokalnega turističnega območja. PROGRAM TABORA Prvi dan, četrtek, 24.6.2010: -od 16.00 ure prihodi skupin, postavljanje tabora -ob 19.00 uri skupna večerja Drugi dan, petek, 25.6.2010: -ob 8.00 uri zajtrk -od 9.00 do 15.00 ure -sestanek vodij skupin - koordinacija (taborski red, uprizoritev skupinske in posamičnih točk, organizacija vaj) -taborsko življenje (srednjeveške igre, plesi, lokostrelstvo in posamične točke) -od 15.00 do 17.00 ure - sprevod skupin po Laškem -ob 17.00 uri skupni obrok in prosto - koordinacija za vodje skupin Tretji dan, sobota, 26.6.2010, „dan odprtih vrat": -od 8.00 do 11.00 ure zajtrk in taborsko življenje, vaje, priprave za nastop -ob 11.00 uri - ceremonialna otvoritev tabora Pod zvezdami Celjanov -ob 12.00 uri - uprizoritev zgodbe o Frideriku in Veroniki -od 14.00 do 15.00 ure - kosilo -ob 16.00 uri - osrednja uprizoritev zgodbe o Frideriku in Veroniki -lokostrelstvo, srednjeveške igre, plesi in tržnica ter posamične točke -ob 19.00 uri - uradni zaključek programa za nastopajoče večerja Četrti dan, nedelja, 27.6.2010: -od 8.00 do 11.00 ure - zajtrk in taborsko življenje, srednjeveške igre, tržnica -ob 12.00 uri zaključek tabora Pod zvezdami Celjanov -pospravljanje tabora in odhodi skupin Srednjeveški tabor bo postavljen na območju ruševin kartuzije Jurklošter, ki je zaščiten kulturni spomenik. Območje leži v zavetju doline potoka Gračnica, v neposredni bližini Rimskih Toplic in mesta Laško. Vabljeni - Celjani vas pričakujemo. Vabilo k sodelovanju na ex-tempore Likovno društvo Laško v sodelovanju z Etno odborom Možnar organizira ex-tempore z naslovom: Rastlinska biodiverziteta v občini Laško in Živžav sredi cvetočih trav v sredo, 23. junija 2010, od 15.00 dalje na gradu Tabor Laško. Vljudno vabljeni. Bogdan Deželak je postal eden od 32 novih sommelierjev Slovenije I Predstavniki Društva Sommelier Slovenije so 18. maja na slavnostni Is ; večerji v Šempetru pri Gorici podelili diplome tftoi 32 novim sommelierjem, jT ki so uspešno opravili \ W j. tečaj prve stopnje. Med Vit/ ■■ njimi je tudi Bogdan Deželak iz Laškega, ki je svojo poklicno pot začel J*™ ■ z zlato medaljo na ¡to " tekmovanju gostinskih ■ in turističnih delavcev v Mariboru oktobra 2009, od začetka aprila pa je vodja recepcije in strežbe v hotelu Hum Laško. mfa 25 Kultura Ob praznovanju 30. obletnice delovanja Ženskega pevskega zbora Laško Mi smo pomlad V Kulturnem centru v Laškem je bil 16. aprila slavnostni koncert z naslovom Mi smo pomlad. Koncert je bil posvečen trideseti obletnici delovanja Ženskega pevskega zbora Laško. Ob ustanovitvi zbora v letu 1980 je ženski pevski zbor deloval v okviru Društva upokojencev Laško. Zbor je do leta 1995 vodil zborovodja Julij Gorič. Od vsega začetka pa do danes so temu zboru zveste pevke Dora Bačič, Dora Križnik, Otilija Krašek in Dragica Maček. Nekaj časa sta zbor vodili še zborovodkinji Mateja Škorja in Mojca Vuga. Ob 20. obletnici zbora je zbor vodila Jožica Soko. Zadnjih šest let pa zbor deluje pod strokovnim vodstvom priznane zborovodkinje Vide Bukovac. V letu 1999 so se pevke odločile za samostojno pot. Takratna predsednica zbora in pevka gospa Karla Cvikel je pripravila vse potrebno za ustanovitev Društva ženski pevski zbor Laško. Društvo je bilo registrirano pri Upravni enoti Laško kot samostojno društvo na področju širjenja kulture pevske dejavnosti. Delo predsednice društva je za eno leto prevzela Majda Zavšek-Urbančič, zadnjih nekaj mandatov pa društvo uspešno vodi predsednica Ljubica Pavlinc. Pri delovanju zbora je zelo pomembno, da sta dobro organizirana delo v društvu, ki ga vodi predsednica, in strokovno delo na področju petja, ki ga vodi zborovodkinja. Vsak zborovodja je dal temu zboru svoj pečat. V obdobju strokovnega vodenja zbora gospe Vide Bukovac je zbor postal nekako bolj sproščen in navdušen nad lepim in ubranim petjem. Pod njenim vodstvom se vsako leto predstavimo svojim krajanom in drugim ljubiteljem petja z rednim letnim koncertom v Kulturnem centru Laško. Ti vsakoletni koncerti imajo različne tematske naslove. Vsebine, pesmi in besedila, ki so se izvajali na koncertih, niso bili izbrani naključno, ampak so bili vedno odraz aktualnih kulturnih vsebin tistega časa. Vsi koncerti so bili dobro obiskani, kar pomeni tudi veliko priznanje krajanov, naših sosedov in prijateljev našemu delu. Program koncertov je bil vedno pripravljen tako, da je zadovoljil okus slehernega poslušalca. Zbor ima bogato zakladnico znanja pesmi. Pojemo ljudske pesmi, šansone, zborovske pesmi, popevke, pesmi iz filmske glasbe. Program izbora pesmi je pester in bogat, včasih pojemo celo odlomke iz oper. Pevke Ženskega pevskega zbora Laško pa poleg rednih letnih koncertov rade razveselimo z ubranim petjem tudi oskrbovance v domovih upokojence, imamo koncerte v Zdravilišču Laško, rade pa se odzovemo tudi povabilom za nastope v drugih krajih. Sodelujemo na srečanju ženskih pevskih zborov v Slovenskih Konjicah, udeležujemo se občinskih revij pevskih zborov, pojemo ob dnevu državnosti, novoletnih praznovanjih, nastopale smo za pusta, ob otvoritvi likovnih razstav, Martinovem prazniku ... Rade pa zapojemo tudi ob posebnih priložnostih. Naše koncerte obiskuje številno občinstvo iz različnih držav, zato smo se naučile tudi nekaj pesmi v hrvaškem, italijanskem, nemškem, angleškem in ruskem jeziku. Občinstvo te pesmi zelo dobro sprejema in včasih predstavljajo vrhunec koncerta. Zelo pomembna so tudi druženja s poslušalci po samem koncertu. Poleg nastopanja na koncertih pevke Ženskega pevskega zbora Laško nastopamo tudi pred televizijskimi kamerami. Že dvakrat smo nastopale v živo na Televiziji Celje, bile pa smo tudi gostje na Televiziji Maribor. Nastopale smo tudi v narodnem domu v Celju in na prednovoletnem koncertu v Celju. Lepo in ubrano petje pa ne pride samo od sebe, za to je potrebnih veliko vaj. Vaje so redno vsak teden, ponavadi ob ponedeljkih. Vsako leto pa imamo tudi intenzivne vaje. Na teh vajah vse dni pojemo, se tudi zabavamo in si privoščimo veliko smeha. Poleg petja pa nas pevke druži tudi razno drugo družabno življenje in predvsem veselje do glasbe, nastopanja in drugega kulturnega življenja. Pevke rade pojemo,se zabavamo in vsako leto komaj čakamo izlet ob zaključku pevske sezone. Redno praznujemo tudi rojstne dneve. Tako pevke predstavijo svoje kulinarične mojstrovine. Vsem pevkam ob njihovih praznikih izkažemo posebno čast s cvetjem in pesmijo, ki je namenjena samo slavljenki. Ob teh priložnostih pevka Stanka napiše kakšno pesem, Marjeta recitira, Ljubica ima obvezen govor, Verena pa vse fotografira. Skoraj vse pevke so že dobile Gallusove značke in priznanje za dolgoletno petje. Ženski pevski zbor Laško je dobil Aškerčevo priznanje za delo na področju kulturne dejavnosti. Naš zbor je dobil tudi srebrno plaketo za sodelovanje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Na koncertu v Kulturnem centru Laško so pevke s svojimi gosti ustvarile čudovit pomladni večer. Pesmi o pomladi, cvetju, ljubezni, posebej pa dobra volja in nasmeh na obrazih so ustvarili poseben prešerno čudovit odnos med pevci in občinstvom. Na koncertu pa so bili tudi številni gostje. Moški pevski zbor Laško pod vodstvom dirigenta Dejana Jakšiča je pevkam ob praznovanju podaril pesem z naslovom Slavljenke današnje. Ubrani moški glasovi so zadoneli v dvorani in dali ženskim glasovom še poseben zven. Za življenjski nemir in živahno otroško petje so poskrbeli pevci Otroškega zbora Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pod taktirko Tanje Bezgovšek in ob spremljavi klavirja, ki ga je igral Aljoša Škorja. Koliko je trikrat tri, pa so vse v dvorani poučevali gostje, člani otroške skupine Pisanice iz KUD Rečica pod vodstvom mentorice Erike Krašek. Vse nastopajoče je na harmoniki spremljal priznani harmonikar Štefan Starovasnik. »Izpraznimo bratci za nas vse te čaše .« pa sta zapela gosta sopranistka Danijela Jeršič in baritonist Branko Dobravc. Spevna arija in radosten glas njunega dueta je še nekaj časa odmeval v dvorani med ovacijami navdušenih poslušalcev. Program je povezovala Mateja Štruklec, ki je naša nekdanja pevka in nam vedno priskoči na pomoč. Na koncertu je bila z video projekcijo prikazana dejavnost zbora v zadnjih tridesetih letih. Kot živa legenda te projekcije bo ostal bivši predsednik Moškega pevskega zbora Laško, ki nam je ob 25. obletnici delovanja zbora čestital z besedami, da za tako delo sedaj v Ljubljani podeljujejo zlate peteline in da si ga zaslužimo tudi pevke, vendar je en petelin premalo za toliko žensk. Ob tej slovesnosti pa so bile pevkam podeljene tudi značke in priznanja za dolgoletno petje. V imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije je predsednica Sveta območne izpostave gospa Erika Krašek podelila pevkam Gallusove značke in priznanja. Za 15 let petja je srebrno značko in priznanje prejela Agica Kiker, bronasto značko in priznanje sta za 9 let petja prejeli Verena Ribič in Majda Zavšek-Urbančič, Marjeta Knez je dobila priznanje za 7 let petja, za 6 let petja pa je dobila priznanje Marija Štruklec. Delo Ženskega pevskega zbora Laško pa spremljajo tudi drugi zbori. Tako so zboru ob prazniku čestitali tudi Moški pevski zbor Laško, Akademski pevski zbor Laško, Mešani pevski zbor Vojnik, Ženski pevski zbor Ljubečna. Posebno lepe, izbrane besede in čestitke pa je pevkam namenil podžupan Občine Laško Klemen Grešak. Pevkam je za trideset pomladi prinesel tudi trideset čudovitih rdečih vrtnic. Po končanem koncertu se je druženje s pevci in obiskovalci nadaljevalo v avli, kjer so pevke s pomočjo sponzorjev pripravile pogostitev za vse udeležence koncerta. V Ženskem pevskem zboru nam v zadnjem obdobju na vajah in koncertih pomagajo tudi pevke Ženskega pevskega zbora Ljubečna. Za pomoč in sodelovanje se jim lepo zahvaljujemo. V Društvu ženski pevski zbor Laško se imamo lepo, zato vabimo vse, ki radi prepevajo, da postanejo del našega življenja. Majda Zavšek-Urbančič Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš Zdravstvo n rnavu Majhni klopi, velika nadloga Poznanih je osem vrst klopov, pri nas pa je najbolj nevarna vrsta evropskega klopa - Ixodes ricinus, ki lahko prenaša virusno vnetje možganske ovojnice in možganov (klopni meningoencefalitis) ter lajmsko bolezen (borelijo), ki jo povzročajo bakterije. Poleg tega, da napadajo ljudi, napadajo tudi živali (svinje, pse, ptice in celo kače). Klopi spadajo med pajkovce, z insekti jih veže samo skupna lastnost, da za ohranjanje vrste občasno pijejo kri drugim živalim in ljudem. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas, gozdna podrast in predeli gozdne poseke (padla debla, drevesni štori) so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. Človek je le naključni gostitelj. Pri prehodu na človeka išče tiste predele kože, ki so nežnejši, da je prodor lažji. Človek klopovega ugriza navadno sploh ne zazna. Preden klop začne sesati, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani za boreliozo zbolelo 4.123 ljudi. Bolezen se začne z značilnimi spremembami na koži, ki se lahko pojavijo šele po več tednih. Privede lahko do prizadetosti srca in živčevja, pozneje tudi sklepov. Slika prikazuje tipičen obroč pri okužbi, ko je bil klop kužen z borelijo. Torej, če je na mestu ugriza najprej rdeč, nato bel rob in nato še en rdeč rob, je znak, da smo okuženi z borelijo. Večina vas pride v zdravstveni dom pokazat rdečino, ki pa je samo rdečina na mestu, kjer ste klopa na silo mečkali in ga pulili. Ožja in ena rdečina pa lahko nastane tudi pri nekaterih ljudeh, ki so na splošno občutljivi na razne pike in imajo nežnejšo kožo. Ko vstopamo v prostor, za katerega vemo, da v njem živijo klopi, temu primerno ravnamo: nosimo oblačila svetlejših barv, daljše rokave in daljše hlače, priporočam tudi rutico okoli ušes, posebej otrokom, kajti klopi gredo zelo radi za ušesa. Najbolje je, da se po vrnitvi s potepa po čudovitem gozdu takoj pregledamo - natančno in po čisto vseh delih telesa. Klop se odlično odstrani, ko se ravno prisesa: primemo ga in ga nežno, a vztrajno s prsti migamo gor in dol, saj potem sam popusti po približno minuti ali malo več. Če ga spregledamo in ga opazimo šele naslednji dan, ko je že debel in nažrt s krvjo, ga prav tako ne odstranjujemo s pinceto, saj ga v tem primeru samo razmažemo, v koži pa ostanejo njegovi deli klešč in glave. Nikakor ga ne smemo namakati z oljem ali s čimer koli, ker se duši in v nas spusti ves strup. Če zamudimo in je klop že debel, ga odstranimo s posebno pinceto, ki jo prodajajo v lekarni ali drogeriji. Klopa je treba vrteti, ker ima zakrivljene krempeljce. Mesto vboda dobro umijemo z milom in krtačo ter razkužimo, kakor bi to naredili z običajno rano. V zdravstvenem domu je odstranjevanje klopa plačljivo. Naloga vsakega posameznika je, da sam naredi vse, kar je potrebno, da prepreči okužbo in se varuje pred njo. Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi. Bolezen se ne širi od človeka do človeka. Pojavlja se posamično v sezoni, ko so klopi aktivni (maj-september). V nekaterih primerih so aktivni celo že od marca. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je 7-14 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza traja 1-8 dni. Bolniki se slabo počutijo, imajo glavobol, bolečine v mišicah, povišano telesno temperaturo, lahko tudi bruhajo in imajo bolečine v trebuhu in drisko. Prvemu obdobju sledi prost interval, ki traja 1-20 dni. Potem nastopi druga faza bolezni, v kateri so prisotni znaki prizadetosti možganskih ovojnic in/ali možganov (visoka telesna temperatura, hud glavobol, celo nezavest). Smrtnost pri odraslih je približno 1-2 %. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, motnje koncentracije, ohromelosti. Specifičnega zdravila za bolezen ne poznamo, zato je zdravljenje samo simptomatsko: počitek, po potrebi dajemo zdravila proti bolečinam in znižujemo povišano telesno temperaturo. Najučinkovitejši način za preprečitev bolezni je cepljenje. Bazično cepljenje sestoji iz treh odmerkov cepiva: 1. doza je priporočljiva v zimskih mesecih, čez 1-3 mesece ji sledi 2. doza, zadnja, 3. doza pa je na vrsti 9-12 mesecev po drugi. Zaščito vzdržujemo z osvežitvenimi odmerki cepiva (ena doza vsakih 3 do 5 let). V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse, ki so pri svojem delu izpostavljeni možnosti okužbe. Za vse, ki živijo na okuženem območju ali pa nameravajo bivati krajši čas na takem območju, pa je cepljenje priporočljivo. Odrasli se lahko cepijo na Zavodu za zdravstveno varstvo, otroke pa cepimo tudi po programu. V tem primeru je najbolje, da pokličete otroško ambulanto (734 36 40). V želji, da bi vam bil sprehod po gozdu v užitek in veselje, sem vam želela predstaviti klopa - kot je samoumevno, da si umijemo roke, naj bo v bodoče tudi to, da si po sprehodu ali delu v gozdu pregledamo telo in klopa takoj odstranimo. Zdravstveni dom Laško Svetovni dan zdravja Zdravstveni dom Laško je 7. april, svetovni dan zdravja, obeležil z različnimi aktivnostmi. V zdravstvenem domu smo dopoldne pripravili kotiček promocije zdravja. Medicinski sestri Tomica in Jasmina sta obiskovalcem merili krvni tlak, telesno težo in računali indeks telesne mase. Udeleženci so bili deležni zdravstvenovzgojnih nasvetov glede zdravega načina življenja in pomembnosti preprečevanja dejavnikov tveganja, ki so glavni krivec za nastanek srčno-žilnih obolenj. Povišani dejavniki tveganja, kot so krvni tlak, holesterol, krvni sladkor in telesna teža, so dejavniki, ki jih lahko izboljšamo ravno z zdravo prehrano in redno telesno aktivnostjo. Tako lahko posameznik naredi ogromno zase. Obiskovalci kotička promocije zdravja so prejeli jabolko in steklenico vode ter zloženko z zdravstvenovzgojnimi nasveti. Takšno obliko promocije zdravja smo tokrat pripravili prvič, z njo pa smo zelo zadovoljni, saj je kotiček obiskalo 62 obiskovalcev. Poskrbeli smo tudi za gibalno aktivnost občanov in v parku Zdravilišča Laško v sodelovanju z Zdraviliščem Laško izvedli preizkus hoje na dva kilometra. Za 33 udeležencev testa hoje smo za varno izvedbo poskrbeli fizioterapevtka Majda, medicinski sestri Vesna in Damjana ter zdravstveni tehnik Primož. Vsak udeleženec testa hoje je ta dan z gibanjem pripomogel do krepitve zdravja, dobil rezultat svoje telesne kondicije in priporočilo glede nadaljnje telesne aktivnosti. Med osnovnošolci petih razredov OŠ Laško in PŠ Debro je medicinska sestra Damjana govorila o pomenu zdrave prehrane v povezavi z ohranjanjem zdravega zobovja ter jih še enkrat spomnila na pravilno nego ustne votline. Na PŠ Debro je bil predstavljen poklic reševalca. Tja se je podal zdravstveni tehnik Tomaž in osnovnošolcem prikazal opremo reševalnega vozila in delo reševalca, ki ga opravlja tudi sam. Damjana Ključevšek 27 Svetovni dan gibanja Svetovni dan gibanja, 10. maj, katerega cilj je spodbujanje telesne/gibalne dejavnosti in zviševanje deleža gibalno aktivne populacije v vseh okoljih in v prostem času, je bil letos obeležen tudi v Laškem. Potekal je pod sloganom Tisoč življenj, tisoč oblik gibanja. Zdravstveni dom Laško je v sodelovanju s fizioterapevtko Majdo Klakočer pripravil program dejavnosti za Laščane in Rimljane. V ponedeljek, 10. maja, je na ploščadi pred Kulturnim centrom v Laškem fizioterapevtka in INWA-vodnica nordijske hoje Majda Klakočer v sodelovanju s Stikom poskrbela za telesno vadbo za zdravje na prostem. Ob glasbi so si udeleženci razgibali telo in se pripravili na drugo obliko gibanja - nordijsko hojo. Predstavila je nordijsko hojo, učinke in njihov vpliv na zdravje, palice ter tehniko nordijske hoje. Udeleženci so prinesli svoje palice za nordijsko hojo, nekateri pa so si jih izposodili. Druženje je bilo zaključeno s krajšo strokovno vodeno nordijsko hojo po okolici Laškega. V torek, 11. maja, je bil na Ruski stezi v parku zdravilišča Rimske Toplice izveden preizkus hoje na dva kilometra za krajane Rimskih Toplic. Test hoje sta izvajala ekipa Laško - mesto medgeneracijskih vezi V sredo, 14. aprila, je v središču Celja potekal 7. mednarodni festival Več znanja za več turizma z naslovom Moj kraj, moj ponos. Na festivalu so sodelovale šole iz vse Slovenije, med drugim tudi I. gimnazija v Celju, ki smo jo zastopale Anja Krašek, Kaja Zemljič in Maruša Kokol. Kot ponosne Laščanke smo v tej nalogi morale predstaviti nekaj manj prepoznavnega v mestu in Sloveniji, zato smo se odločile, da k sodelovanju povabimo Center starejših - Hišo generacij. Na naše veliko veselje so povabilo sprejeli in to je bil prvi korak na naši tekmovalni poti. Naloga z naslovom Laško - mesto medgeneracijskih vezi, ki smo jo izdelale pod mentorstvom Tamare Kolarič in Tanje Tušek, je bila nagrajena z bronastim priznanjem. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi našega projekta, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa gre Marjeti Ferlež, ki nam je nudila pomoč na vsakem koraku. Anja Krašek, Kaja Zemljič in Maruša Kokol 28 Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško uspešno izvedlo dvodnevni strokovni seminar v Rogaški Slatini Med 17. in 18. aprilom je MDKS Laško za 13 prostovoljk organiziralo dvodnevni strokovni seminar v Rogaški Slatini. Program je bil strnjen, pester, poučen in sproščujoč ter duhovno bogat. Prvi dan nas je dr. Jože Ramovš v daljšem razgovoru opremil s spodbudnimi besedami za trenutke, ko prostovoljka izgubi dolgoletno družabnico, ki jo vsaj enkrat tedensko za uro in pol obišče in z njo koristno preživi prosti čas za klepet, miselne igre ali samo za tisti občutek bližine, ki človeka tako obogati. Pogovarjali pa smo se tudi o tem, kako sprejeti na prvi pogled tebi antipatično osebo. Rešitev se sliši preprosta, a še zdaleč ne enostavna; vedno se moramo truditi, da v takšni osebi prižgemo lučko (poiščemo na njej nekaj pozitivnega, lepega, navdihujočega) in ta lučka razsvetli naše temačne misli, naš negativni pogled na to osebo, zato lažje vzpostavimo kontakt z njo in morda se prvi stik celo razvije v znanstvo. Prvi dan smo zaključile za bogato obloženo mizo priboljškov, ki smo jih prinesle s seboj, ter s smehom, pesmijo in prijetnim druženjem. Drugi del seminarja pa je, kot vedno, bolj praktične narave, predvsem pa namenjen sproščanju in krepitvi našega duhovnega stanja. Ob vse pogostejšem pojavljanju izgube spomina med širšo populacijo smo vsev dopoldne pod vodstvom Petre Šuster namenile krepitvi spomina z reševanjem ugank, križank, pripovedovanjem pravljic in možgansko telovadbo, kjer smo s telesno aktivnostjo pognale kri po žilah Zdravstvo in sociala Zdravstvenega doma Laško in fizioterapevtka Majda Klakočer. V veliko pomoč pri promociji in organizaciji nam je bila gospa Bogdana Kolenbrand Teršek. Veseli smo, da nam je uspelo test hoje na dva kilometra izvesti v Rimskih Toplicah, in zadovoljni smo z udeležbo, saj se je na testu preizkusilo kar 53 udeležencev, ki so dobili tudi oceno telesne zmogljivosti. Tretja aktivnost v občini je bila načrtovana 15. maja v Laškem, in sicer preizkus hoje na dva kilometra v parku Zdravilišča Laško. Žal ni bila izvedena zaradi dežja. Vsekakor lahko trdimo, da se veliko ljudi v Občini Laško zaveda, da je zadostno gibanje varovalni dejavnik zdravja in da vpliva tako na telesno kot duševno zdravje ter kakovost življenja, zato v svoj vsakdan vključuje čim več gibanja. Majda Klakočer in Damjana Ključevšek in naše sive celice so bile čisto prerojene. Bogat vikend z muhastim vremenom, ki nam ni vzelo dobre volje, smo zaključile v Vrtnem paviljonu kaktej v Rogaški Slatini. Bodeče rastline različnih oblik in barv, posute s tisočerimi cvetovi, ki so se bohotili med neštetimi primerki kaktusov, so bile tista pika na i k popolnemu zaključku seminarja in zaobljubi, da se, če bomo spet znale čez vso leto dobro »čarati« z minimalnimi financami, s katerimi razpolaga prostovoljno društvo, prihodnje leto ponovno nagradimo. Petra Šuster Biserna poroka Klinarjevih Štefka Lokovšek, rojena 16. decembra 1926 v Oleščah, in Franc Klinar, rojen 23. januarja 1928 na Lahomšku, sta se spoznala leta 1948 v Šentrupertu in se kmalu nato poročila. Ta dogodek, katerega 60. obletnico smo praznovali 29. maja, se je zgodil 27. maja 1950 v cerkvi sv. Martina v Laškem. V rani mladosti sta preživela 1. svetovno vojno, v najstniških letih 2. svetovno vojno. Franc je bil tedaj 12 mesecev mobiliziran v nemško vojsko, Sociala in humanitarna dejavnost na koncu pa je bil kot vojni ujetnik še zaprt na Teharjah, in če ne bi bil tako pogumen, bi lahko končal neznano kje. Štefka in Franc sta vzgojila štiri otroke: Silvo, Franca, ki je ostal na »Zdovčevi« domačiji, Marto in Jureta. Štefka je bila pred poroko kratek čas zaposlena kot kuharica v gostilni Ojstrica, mož pa je opravljal delo rudarja v Rudniku Laško do invalidske upokojitve. Štefka se je po poroki posvetila vzgoji otrok in vsestranskemu delu na domači kmetiji. Poleg številnega sorodstva se v njunem domu ob posebnih priložnostih zberejo vseh devet vnukov in štirje pravnuki. Kljub temu, da jima že nekaj let malo peša zdravje, sta v letu, ko bo Štefka praznovala 84 let, Franc pa jih je že dopolnil 82, eden redkih parov, ki praznujeta zavidljiv jubilej - biserno poroko. Cerkvena poroka je bila v cerkvi sv. Martina v Laškem, matičarja pa sta bila prisotna v Trobnem Dolu. Na slavju, ki je bilo prav tako v Trobnem Dolu, na turistični kmetiji Salobir, je bilo 70 svatov. Andrej Škorja Delavnica predenja na kolovrat V okviru dejavnosti za obeležitev 29. aprila, evropskega dneva med-generacijske solidarnosti, smo v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu imeli delavnico predenja na kolovrat. To je bil za nas poseben dan. Obiskali so nas člani študijskega krožka iz Sopote pri Radečah, v delavnico pa so se razen naših stanovalcev vključili tudi krajani in nekateri zaposleni. Skupaj smo predstavili staro zimsko kmečko opravilo - prejo volne. Že nekaj dni pred tem sta naši stanovalki, predici Mija in Kristina pripravili ovčjo volno in kolovrat. Člani študijskega krožka so s seboj pripeljali tudi celotno opremo za prejo, t. j. kolovrata in dva para krtač. Ker je bilo vse pripravljeno, smo pričeli delati. Ovčjo volno sta dva moška razrahljala (»razcufala«) in jo tako pripravila za krtačenje. Dve ženski sta jo tako krtačili, pripravili "povesem", nakar so jo podale predicam, ki so pridno sukale vsaka svoj kolovrat. Pod njihovimi rokami je nastajala lepa enakomerna nit, ki jo je treba nazadnje še "pocvirnati", to se pravi na kolovratu posukati dve niti skupaj, in stvar je pripravljena za pletenje nogavic ali jopice. Predice so nam obudile stare spomine. Ves program dela je povezovala prijetna gospa, skrbela je za veselo razpoloženje vseh navzočih, ki nas ni bilo malo, piko na i pa je postavil še muzikant, ki je pridno raztegnil svoj meh. Kako lepo je zazvenela nam vsem znana stara pesem Predica in nato še mnogo drugih. Tako nam je popoldne hitro minilo, zahvaljajoč se vsem, ki so nam pripravili prijetno razpoloženje. Marija Kozmus, stanovalka Trubarjevega doma upokojencev Območno združenje Rdečega križa Laško 16. MESEC ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA LAŠKE IN RADEŠKE OBČINE 8. maja smo se organizacije in članstvo Rdečega križa po širnem svetu, v 186-ih državah sveta, z mednarodnim dnevom Rdečega križa tudi letos spomnili rojstva ustanovitelja Rdečega križa Henrya Dunanta. S tem dnem se je v Sloveniji pričel tudi teden RK. Letošnji je potekal pod sloganom Hvala, ker nam pomagate lajšati stiske najšibkejših. Pri Območnem združenju RK Laško se skupaj s krajevnimi organizacijami RK in krožki RK trudimo, da se ideja RK ohranja in živi med nami ter da lahko vsakdo od nas s svojimi dejanji prispeva k uresničevanju njegovih velikih ciljev. Letošnje leto pa je, kot smo zapisali že v prejšnji številki, tudi v znamenju 55-letnice ustanovitve Območnega združenja Rdečega križa Laško, katerega prvi predsednik je bil Zdenko Mrmolja, dr. med. Območno združenje RK Laško je v sodelovanju z vsemi 12 sedaj delujočimi krajevnimi organizacijami RK laške in radeške občine ter krožki RK od maja in do izida Laškega biltena pripravilo sedaj že 16. mesec organizacij Rk laške in radeške občine. Namen tega je, da se bolj kot sicer v strnjeni obliki povežejo številne aktivnosti tako krajevnih organizacij RK kakor tudi Območnega združenja RK Laško in se z njimi predstavimo širši javnosti. Po Krajevnih organizacijah RK laške in radeške občine so v tem času marsikje pobirali članarino, sicer pa so se sestali tudi odbori, ki so nato pripravili v več primerih letne, na Vrhu in Sedražu pa tudi volilna občna zbora organizacije, številna zdravstvenovzgojna predavanja, srečanja krajanov v takšni ali drugačni obliki, obiske njihovih dolgoletnih članov odborov, ekskurzije, bili smo soorganizatorji zahtevnega 16. regijskega preverjanja znanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, sodelovali pa smo tudi pri zaključku letošnjega tekmovanja za zdrave in čiste zobe ob zdravi prehrani, ki ga vodi Zdravstveni dom Laško in še bi lahko naštevali. Svoje zaključne aktivnosti pa so pripravili tudi krožki RK, katerih mentorji so v ta namen prejeli gradivo RKS s predlogom za izvedbo učnih delavnic in zanje po tradiciji pripravili zaključno ekskurzijo. Velik del časa pa smo med drugim v tem obdobju namenili tudi razdeljevanju pomoči v obliki intervencijskih zalog hrane EU in prehranskih paketov s pralnim praškom iz lanskoletne uspešne akcije Lepo je deliti ter tako tudi v praksi sledili letošnjemu sloganu tedna RK. 3. OBMOČNO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI OSNOVNIH ŠOL Območno združenje Rdečega križa Laško je sredi aprila skupaj z mentoricama iz šol laške in radeške občine pripravilo že 3. Območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol. Gostitelj tokratnega tekmovanja je bila Osnovna šola Marjana Nemca Radeče. Šest ekip iz OŠ Primoža Trubarja Laško - PŠ Debro in OŠ Marjana Nemca Radeče s po šestimi tekmovalci se je pomerilo v teoretičnem znanju prve pomoči, cestnoprometnih predpisih in Rdečem križu v obliki testov ter praktični oskrbi poškodovancev. Vse ekipe so glede na izjemno zahtevnost nalog in stroge ocenjevalce prikazale zelo dobro znanje, saj je bila razlika med prvo- in zadnjeuvrščeno ekipo le deset odstotkov. Zmagala je I. ekipa OŠ Marjana Nemca Radeče, pa tudi drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi Osnovne šole Marjana Nemca Radeče. Prvi dve ekipi sta se nato udeležili še regijskega tekmovanja v Šmarju pri Jelšah in zasedli 5. in 6. mesto med 14 ekipami. EKIPE PRVE POMOČI SO POKAZALE DOBRO IN ZAHTEVNO ZNANJE Letošnje leto smo bili v okviru celjske regije po osmih letih znova soorganizatorji regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo sredi maja. Gostitelj letošnjega, sedaj že 16. preverjanja ekip Zahodnoštajerske regije je bila Občina Radeče. Pri organizaciji pa je tako kakor vedno tudi tokrat sodelovala Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Celje. Namen letošnjega srečanja je bil preveriti delovanje in usposobljenost ekip za nudenje prve pomoči poškodovanim ob 29 Humanitarna dejavnost nesrečah v prometu ter naravnih in delovnih nesrečah. Svoje znanje je predstavilo 16 ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa občin, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter šol. Največ znanja ob nudenju pomoči ponesrečencem je pokazala ekipa prve pomočiv Gasilske zveze in Rdečega križa Občine Šentjur. AKCIJA LEPO JE DELITI ZNOVA V Sloveniji se je v začetku maja tudi letos pričela velika solidarnostna akcija z naslovom Lepo je deliti. Organizatorji akcije so se zanjo odločili, ker v Sloveniji znamo deliti z ljudmi, ki imajo manj, in ker je med nami kar 132.000 družin ter posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč. Rdečemu križu Slovenije je lani uspelo zagotoviti in razdeliti kar 1.448 ton hrane in 33.934 prehranskih paketov družinam in posameznikom iz socialno šibkega okolja. V Laško smo lani in letos iz omenjene akcije prejeli 272 prehranskih paketov, k vsakemu od njih pa je bil dodan še 3-kilogramski zavitek pralnega praška. Zaradi zaostrenih socialnih razmer ugotavljamo, da potrebe po tovrstni pomoči še obstajajo in naraščajo. Zato se v okviru letošnje akcije zbirajo sredstva za dodatne prehranske pakete. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi letos uspešni. Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podprete akcijo Rdečega križa Slovenije Lepo je deliti in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 11-989916 ali pa pošljete SMS s ključno besedo SKUPAJ na 1919. Plačilni nalog lahko dobite na sedežu Rdečega križa Laško ali pri naših predsednikih Krajevnih organizacij RK. Že vnaprej hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Več informacij o akciji lahko najdete tudi na www.rks.si/skupaj. Vlado Marot S ČLANI IN KRVODAJALCI PO LJUBLJANI IN VOLČJEM POTOKU Krajevna organizacija Rdečega križa Rimske Toplice je sredi maja za svoje zveste krvodajalce in dolgoletne člane Rdečega križa organizirala ekskurzijo. Ogledali smo si Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer so nam predstavili pot krvodajalca od vpisa do odvzema krvi, v nadaljevanju pa še potek dela s krvjo. Poudarjeno je bilo, da prejemniki danes iz krvi dobijo tisto, kar najbolj potrebujejo. Videli smo hrambo krvnih komponent v hladilnikih, kako je videti denimo konzerva eritrocitov, trombocitov ali plazme. Pokazali so nam potek izdaje krvi in krvnih komponent, poudarili natančnost in navzkrižno testiranje darovalčeve in prejemnikove krvi. V nadaljevanju ekskurzije smo se pod strokovnim vodenjem mlade vodnice z vzpenjačo povzpeli na ljubljanski grad, od koder je lep razgled, ter se sprehodili po stari Ljubljani. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom arboretuma v Volčjem Potoku, kjer smo se seznanili z zgodovino parka in pomenom botanične vrednosti in dediščine. Videli smo »polje« tulipanov, ki so bili že v fazi odcvetenja. Drugo leto bodo znova posadili dva milijona čebulic, da bo za vsakega Slovenca en tulipan. Občudovali smo razcvet rododendronov in lepoto orhidej, večina prisotnih pa je bila zelo navdušena tudi nad razstavo dinozavrov. Marjana Šantej Foto: Aleš Vidmar REČIČANI ZA ZAKLJUČEK NA PRIMORSKO Maj je mesec, ko se vsi prostovoljci Rdečega križa trudimo, da bi pripravili čim več akcij. V Rečici smo pričeli pobirati članarino. Dan po mednarodnem dnevu RK smo imeli občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Za uvod so nam zapele Barbare iz KUD Lipa Rečica, velik aplavz pa so si prislužili otroci iz vrtca Sedraž, ki so nam pod vodstvom mentorice Silve Primon in ob spremljavi citrarke Mance Knez zapeli ter zaplesali. V našem programu smo se poleg pomoči tistim, ki so v stiski, zavezali, da bomo v jeseni ponovno telovadili in s tem skrbeli za svoje zdravje. To so nam omogočili donatorji, podjetje Gratex in Stanko Maček, ki se jim za prispevek najlepše zahvaljujemo. Uredili bomo prostor, ki nam ga je omogočila KS Rečica. V njem bomo lahko hranili arhiv, material za naše delavnice in v toplejšem času imeli tudi sestanke. Za ureditev tega prostora prav tako upamo, da nam bo še kdo od tistih, ki smo jih pisno prosili za pomoč, pomagal finančno ali v materialu, ki ga bomo potrebovali za ureditev. Prvi nam je material za elektriko prispeval Boštjan Šmerc, načrt za napeljavo pa je pripravil Marjan Košir. Med poletnimi počitnicami bomo tudi letos organizirali ustvarjalne delavnice za otroke. Zadnjo soboto v maju smo pripravili ekskurzijo za naše člane in krvodajalce. Bili smo pisana druščina treh generacij. Tokrat smo se odpeljali na Primorsko. Ogledali smo si krajinski park Sečoveljske soline, kjer smo od vodiča, ki je bil »naše gore list«, izvedeli veliko zanimivosti. Pot nas je iz solin vodila do bližnjega vrta kaktusov, nato v Piran, kjer smo si ogledali popolnoma prenovljen akvarij, za konec pa smo obiskali še mladinsko letovišče Rdečega križa na Debelem Rtiču, z najnovejšo pridobitvijo, hotelom Arija. Marija Šmauc Foto: Andrej Šmauc NA ŠOLI ZBIRALI IGRAČE IN PREIZKUŠALI SOLIDARNOST Na sedežu Rdečega križa Laško nas je obiskala skupina učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško skupaj z učiteljem v OPB Mensudom Memičem. S sabo so prinašali polne vreče podarjenih igrač za tiste, ki jih nimajo. Hvaležno smo jih sprejeli in pokazali, kaj vse počnemo na Rdečem križu, še zlasti na področju solidarnosti. Izrekli smo jim zahvalo za njihovo bogato delo in trud, ki so ga uresničevali s podarjenimi igračami. Povedali so nam, da so igrače zbirali zlasti učenci 1. in 3. razreda, v OPB in da so skupaj s še tremi učiteljicami na šoli: Danielo Čalušič, Vesno Potočnik in Petro Vinder v oddelkih podaljšanega bivanja izvajali projekt Solidarnost in odgovornost na šoli, katerega zaključek je bila 4. strokovna konferenca učiteljev OPB na državni ravni, kjer so avtorji predstavili projekte. Projekti šol so objavljeni v posebnem zborniku, ki je izšel sočasno s konferenco. S projektom so bili na šoli zadovoljni, z uspešnim zbiranjem igrač pa potrdili, da med učenci obstaja velik čut do solidarnosti. To nas je še bolj razveselilo, zato pobudnikom projekta in šoli čestitamo za podporo pri uresničevanju takšnih vsebin. Iskrena hvala pa tudi vsem, ki so igrače podarili, saj so s tem za nekaj časa poskrbeli, da jih imamo dovolj na zalogi za vse tiste, ki si jih težje ali pa sploh ne morejo kupiti. NAJSTAREJŠEMU OBČANU V ČAST V prvi polovici maja je praznoval 102. rojstni dan naš najstarejši občan Janez Božič iz Rimskih Toplic. Obiskali smo Humanitarna dejavnost/Vzgoja in izobraževanje voda), ki smo ga z veseljem popili. Najprej nas je poučil, kako se vedemo v bližini čebelnjaka (govorimo tiho, smo umirjeni), nato pa smo si ogledali opazovalni panj. Videli smo veliko čebel delavk, trotov in tudi čebelo matico. Od blizu smo si ogledali satovje, iz katerega točijo med. Predstavil nam je še druge proizvode, ki jih čebelarji s pomočjo pridnih čebelic izdelujejo. Na koncu smo se okrepčali še s kruhom, na katerega je čebelarjeva žena Zdenka namazala maslo in med. Njami, kako je bilo dobro! ga v Trubarjevem domu starejših v Loki, kjer sedaj že poldrugo leto preživlja jesen svojega življenja. O Janez Božiču zagotovo že veliko veste, saj mu zadnja štiri leta zaradi častitljivih let namenjamo nekaj več besed. Zato se bomo osredotočili le na letošnji obisk pri njem. Ko smo ga zgodaj dopoldne na njegov rojstni dan obiskali v njegovi sobi, je bral sveže novice dnevnega časopisa. Vse nas je z veseljem sprejel in izrazil hvaležnost, ob obujanju spominov pa je bila nehote potočena tudi solza. Iz njegovih besed smo razbrali, da je še vedno hudomušen in dobrega razuma. Povedal nam je, da je v tem času smrt že prišla ponj. Soočenje z njo je bilo kratko. Preden bi ga vzela s sabo, je zahtevala njegov podpis. Ker ji ga seveda ni dal, je odšla. Epilog zgodbe je tudi kratek - brez podpisa ni nič. Za zaključek pa nam je na pamet recitiral še nekaj verzov Prešernovih poezij. S prijetnimi občutki smo odhajali od njega in verjamemo, da bomo prihodnje leto lahko slavili enega najstarejših Slovencev. PRI NAŠIH SLAVLJENCIH V tem času smo po tradiciji skupaj z županom, predstavniki kraja in organizacij ter društev, katerih člani so, obiskali štiri naše slavljence, občane, ki so praznovali 90-letni jubilej, in sicer: Berto Štubelj, Alojza Jančiča, Ano Šipek in Ano Guček. Predstavili jih bomo v naslednji številki biltena. VABILO NA KRVODAJALSKI AKCIJI V JULIJU IN AVGUSTU Kljub dopustniškemu času bomo na našem območju julija in avgusta imeli kar dve krvodajalski akciji, ki ju po tradiciji sedaj pripravljamo že kar nekaj let skupaj s krajevnima organizacijama Rdečega križa Sentrupert in Rečica. Prva akcija bo v četrtek, 15. julija, od 7. do 10. ure, v Gasilskem domu Šentrupert, druga pa v četrtek, 12. avgusta, prav tako od 7. do 10. ure, v Sindikalnem domu Huda Jama. Tudi tokrat vse krvodajalce in krajane, zlasti iz omenjenih krajev, vljudno naprošamo in vabimo na darovanje krvi na omenjenih akcijah. Vlado Marot Slovenska čebela in medovite rastline V skupini Čebelic in Pikapolonic v Vrtcu Laško smo čez vso šolsko leto spoznavali zanimivosti iz življenja čebel, spoznali smo čebeljo družino, čebelje proizvode in medovite rastline. Že v novembru smo si nasad medovitih rastlin ogledali v mestnem parku. Rastline smo opazovali skozi letne čase in ugotavljali, kdaj jih najbolj pogosto obiskujejo naše prijateljice - čebele. Spomladi pa smo si tudi pri vrtcu uredili gredo, na katero smo posadili najbolj pogoste medovite rastline. Rastline smo opremili z imeni, zdaj pa opazujemo njihovo rast in razvoj, jih okopavamo in zalivamo, da bodo lažje rastle. S slovensko čebelo - kranjsko sivko -so nas seznanili čebelarji ob obisku na medenem zajtrku. V nas so prebudili radovednost, zato smo poiskali literaturo, se ob knjigah pogovarjali, nato pa odšli v naravo raziskovat. Ker je bil neugoden letni čas (čebele so bile v svojih čebelnjakih), smo v knjižnici poiskali še več literature, si ogledali film, prebirali zgodbe na temo čebel in medovitih rastlin. Prek knjig smo spoznavali čebeljo družino, zgradbo čebel ter si bogatili besedni zaklad z novimi izrazi: kranjska sivka, čebelnjak, panj, čebelja matica, delavka, trot, čebelar, satovje, med. Seveda pa smo tudi po svoje ustvarjali: risali in izdelovali smo čebelnjake, čebele iz odpadnega materiala, uprizarjali gibanje čebel (čebelji ples), se naučili nove pesmice. Za zaključek našega spoznavanja čebel smo obiskali čebelarja Jožeta. Bil je vroč pomladni dan in pošteno smo se potrudili, da smo zmogli pot v Jagoče. Čebelar Jože nas je pričakal z okusnim napitkom iz medu (med, limona in Otroci in vzgojiteljice skupin Čebelice in Pikapolonice Dogajanja v vrtcu Debro Zadnja dva meseca v vrtcu Debro sta bila zelo pestra. Glede na to, da otroci v vrtec pogosto prinašajo različno odpadno embalažo, smo se odločili, da pripravimo projekt, s katerim bomo že najmlajše skušali seznaniti s tem, kako pomembno je skrbno ravnanje z odpadki, ki vedno bolj obremenjujejo naše okolje. Nastal je projekt Eko ustvarjalnice, k sodelovanju smo povabili starše, ki so skupaj s svojimi otroki v vrtec prinašali različno odpadno plastično in kartonsko embalažo, ki smo jo ločeno zbirali v dveh zabojnikih. V vrtec je prišel tudi Andrej Iljevec s Komunale Laško, ki je otrokom predstavil predelavo in ponovno uporabo odpadkov, mi pa smo naše „odpadke" uporabili po svoje. Ustvarjali smo. Skupaj z otroki smo naredili lutke, igrače, instrumente, otroci so škatle, škatlice, lončke uporabili tudi za igro. S projektom smo se predstavili na Festivalu družin, ki je bil 16. maja v Laškem. Na tej prireditvi so otroci iz našega vrtca prikazali tudi plesni nastop na temo smeti. Že drugič zapovrstjo pa smo sodelovali tudi s Thermano, d. d. V okviru športne sobote Thermane Laško, ki je bila 15. maja, smo pripravili Vodomčkovo olimpijado in ustvarjalne delavnice. Nagajalo nam je vreme, pa nič zato, kljub temu smo bili dobre volje in veseli lepega odziva najmlajših obiskovalcev. Za naslednje leto pa smo že rezervirali sonce. Vas zanima, kaj počnemo sedaj? Ne počivamo. Skupaj s sodelavci iz Vrtca Laško pripravljamo razstavo v Muzeju Laško, počasi pa se bomo tudi poslovili, predvsem od tistih otrok, ki gredo jeseni v šolo. Da bo spomin na vrtec še lepši, pripravljamo zaključno prireditev na našem igrišču. Jerica Laznik Mokotar 31 mmm Vzgoja in izobraževanje Jurjevanje v Laškem Zgodovinar Ignacij Orožen je že v drugi polovici 19. stoletja pisal o jurjevanju v Laškem. Običaj smo obudili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pod vodstvom učiteljev in v sodelovanju z Etno odborom Jure Krašovec Možnar. Zeleni Jurij je glasnik pomladi, zelenja in nove rasti. Vsako leto je v Jurija oblečen fant višje postave, dovolj močan, da nosi koš, odet v bršljan in bukovino. Letos se je v spremstvu pastiric s cvetjem v košaricah in venčki na glavah ter glasnih pastircev, ki so trobili na rogove in piščali, odpravil po laških ulicah. Sodelovali so učenci in dela so bili zelo raznovrstni izdelki. Nastali so plakati, slike, kiparski izdelki, izdelki iz muranskega stekla, nakit iz testenin, različni obeski, kazala za knjige, okraski v obliki škornja, zastavice, klobuki, lutke, maske. Učili smo se italijanske pesmi, plesali in dramatizirali. učenke od 1. do 4. razreda matične šole, PŠ Debro in PŠ Rečica. Med potjo smo se večkrat ustavili in s pesmijo Zelenga Jurja vodimo prosili za jajca in »špeh«. Večje, kot je bilo darilo, večkrat je Jurij poskočil v zahvalo. Posebnost je tudi cvrtnjak, to je jed iz stepenih jajc in »špeha«. Otroci, ki spremljajo Jurija, si cvrtnjak privoščijo za malico. Letos je Jurij svojo pot zaključil na občinskem dvorišču. Izbrali smo tri najdaljše in najglasnejše rogove iz naravnega materiala. Pastirci in pastirice pa so zaplesali nekaj ljudskih plesov. Petra Velikonja Evropska vas Tudi letos smo sodelovali v mednarodnem projektu Evropska vas, ki poteka pod okriljem Evropske hiše Maribor. Cilji projekta so: bolje spoznati države članice Evropske unije, se seznaniti z njihovo zgodovino, kulturo, običaji, kulinariko, glasbo, jezikom, spoznavati državne simbole in proučevati način življenja v različnih evropskih državah. Mi smo raziskovali Italijo. Sodelovalo je 312 učencev in 19 mentoric oz. učiteljic matične šole, PŠ Debro, PŠ Reka in ONIS-a. Projekt je potekal od novembra do maja. Učenci so raziskovali, spoznavali, izdelovali, odkrivali, rezultat njihovega Del svoje ustvarjalnosti in znanja smo predstavili na zaključni prireditvi v Celju 7. maja. Uredili smo stojnico, na odru pa zaplesali o nagajivi leseni lutki Ostržku. Ob dnevu šole smo v avli matične šole pripravili razstavo celotnega našega dela in predstavili tudi dramsko-plesno ustvarjanje učencev pri krožkih. Cilj projekta je bil dosežen. Učenci so na zanimiv, domiseln in ustvarjalen način spoznali našo zahodno sosedo. Vodja projekta Petra Velikonja Pestro športno dogajanje Počasi se bliža konec šolskega leta in za nami je znova uspešno leto šolskih športnih tekmovanj. Na šoli imamo precej športnih panog, v katerih imamo zelo uspešne športnike tudi v državnem merilu. V letošnjem letu so izstopali predvsem košarka, športno plezanje in atletika. Najuspešnejši posameznici sta bili Anja Murko in Zala Ahtik, ki sta vsaka v svoji športni panogi uspeli osvojiti naslov šolske državne prvakinje. Anja je športna plezalka in je zmagala na šolskem državnem tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 24. aprila, v Kranju. Anja je tekmovala med starejšimi učenkami z licenco. Zala pa je atletinja in je zmagala na šolskem državnem tekmovanju v krosu, ki je bilo 15. maja v Selcah pri Železnikih. Zala je učenka 5. razreda. Na šolskem državnem tekmovanju je ob Zali tekmovalo še 20 naših učencev in učenk, ki so se vsi odlično borili. Zelo dober rezultat sta dosegli Jerneja Burger med učenkami šestega razreda, ki je zasedla 7. mesto, in Urška Pušnik med učenkami sedmega razreda, ki je zasedla 13. mesto. Med mlajšimi učenci in učenkami, pri katerih še ni uradnega tekmovanja, so se odlično borili Gaja Ahtik med učenci prvega razreda, Gregor Rabuzin med učenci četrtega razreda, ki sta zasedla drugi mesti, ter Tajda Velikonja med učenkami 2. razreda, ki je zasedla 5. mesto. Zelo dobro sezono imajo za sabo košarkarji. Učenci so sodelovali nadveh frontah, Šolskem tekmovanju in Šolski košarkarski ligi (ŠKL). V Šolskem tekmovanju smo najprej zmagali na polfinalu področnega tekmovanja, nato smo postali področni prvaki pred OŠ Vitanje in II. OŠ Celje. Na četrtfinalni turnir državnega tekmovanja smo se odpravili na OŠ Preska pri Medvodah. Tam smo uspeli dobiti obe tekmi. Prvo proti domači OŠ, drugo pa proti OŠ Artiče. Na polfinalni turnir smo se uvrstili v Litijo. Tam smo uspeli premagati OŠ Miklavž, z domačini in poznejšimi zmagovalci šolskega tekmovanja v košarki pa smo po izjemni borbi izgubili. Tako smo zasedli 9. mesto. Šolsko ekipo so sestavljali: Damjan Zupanc, Peter Hrastelj, Klemen Požin, Andraž Vorina, Nejc Stanič, Luka Krajšek, Dominik Sojč, Aljoša Žikovšek, Matic Kovač, Denis Vodišek, Marko Zalokar in Gregor Brečko. Trener ekipe je bil Silvo Brumec, mentor pa Albin Simomč. Za nami je tretja sezona ŠKL-ja (Šolske košarkarske lige). Od lanskega izjemno uspešnega leta (uvrstitve v finale) se je zamenjala skoraj celotna ekipa učenk, tako da smo z letošnjim dosežkom, uvrstitvijo v četrtfinale, zopet zadovoljni. V prvem delu smo igrali v skupini z OŠ Šoštanj in OŠ Vojnik, v osmino finala pa sta napredovali prva in drugouvrščena ekipa. Tu smo uspeli dvakrat premagati OŠ Vojnik, z OŠ Šoštanj pa smo dvakrat izgubili. Tako smo v skupini osvojili 2. mesto. V osmini finala nam je žreb določil OŠ Srečka Kosovela iz Sežane. Bili smo zmagovalci obeh tekem. V četrtfinalu pa smo zopet naleteli na lanskoletnega zmagovalca ŠKL, OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja, in doživeli dva poraza. Tako smo sezono zaključili z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta. Zaključek letošnjega ŠKL pa so zaznamovali odlični dosežki naših krožkov, saj so kar trije prejeli priznanja. Priznanje za drugo mesto sta prejela novinarski krožek pod mentorstvom Mojce Povše in likovni krožek po mentorstvom Alijane Zakonjšek. Nagrado za tretje mesto je prejel fotografski krožek pod mentorstvom Andreja Gobca. Med učenci oz. učenkami pa se je s svojimi prispevki, ki so objavljeni tudi na naši spletni strani, 32 mmm Vzgoja in izobraževanje najbolje odrezala Anja Bolčina, ki je zmagala med novinarji. Košarkarsko ekipo ŠKL so sestavljali: Valentina Zajtl, Zala Ožek, Tjaša Vrščaj, Nataša Savic, Petra Dermota, Nadja Kolega, Gaja Polak, Blažka Blagotinšek, Lara Štubelj, Nika Pajk, Leticija Zdolšek, Marko Zalokar, Dominik Sojč, Aljoša Žikovšek, Damjan Zupanc, Matic Kovač, Luka Krajšek, Klemen Požin, Brečko Gregor, Andraž Vorina, Denis Vodišek, Peter Hrastelj, Domen Bezgovšek in Blaž Belej. Albin Simonič ^^HpsIDEBRO^^^I Mladi planinci očistili pot na Šmohor Člani planinskega krožka PŠ Debro in OŠ Laško smo se z veseljem odzvali vabilu širše družbene skupnosti Očistimo Slovenijo v enem dnevu. O pomenu akcije smo se pogovarjali že mnogo pred izvedbo akcije. Na dan akcije sva mentorici Mateja Slemenik in Marica Trupejodpeljali mlade člane krožka na zbirno mesto, kjer nam je vodja akcije v KS Rečica zadal nalogo, primerno našemu krožku: očistiti okolico ceste na Šmohor. Naročenega dela smo se z veseljem lotili in v svoji začetni zagnanosti smo imeli občutek, da ne bomo imeli veliko dela, zato smo se na začetku vsakega odpadka skoraj razveselili. Ker smo svoje delo opravljali temeljito, smo bili kmalu presenečeni, koliko odpadkov je v resnici odvrženih v gozdove, a jih v svoji naglici ob poteh skoraj ne opazimo. Bolj ko smo se približevali dolini, bolj smo bili zgroženi nad količino in pestrostjo odpadkov, tudi vrečk nam je zmanjkalo, ostala pa sta nam dobra volja in prepričanje, da smo popravili napake starejših in dali zgled mlajšim. Za vse nas je bila to prijetna izkušnja in upamo, da bo vplivala na bodoči odnos do našega okolja. Mentorica planinskega krožka na PŠ Debro, Marica Trupej Čisto okolj'e Ljudje sploh ne pomislijo, kakšno škodo okolju delajo, če vanj odpadke mečejo. Tudi živali zaradi tega trpijo, saj jih raznorazni odpadki morijo. Mati Zemlja strašno joče, če kdo naravi kaj narediti hoče. In kadar mati Zemlja joče, je na svetu polno dežja in toče. Zato ljudje pazite, da matere Zemlje ne razjezite. Čisto mora biti naše okolje, čisto kot jutranje obzorje. Kajti le tako bo živalim v naravi lepo. Pravilo pa nam govori: »V okolje ne meči odpadkov in smeti, saj potem živalim smrt grozi.« Kdor pa to pravilo krši, od mene kruto kazen dobi. To sem napisala zato, da v okolju odpadkov več ne bo. Tanja Belej, 5. b PŠ Debro Policist Boj'an svetuje V šolskem letu 2009/10 je učence petih razredov redno obiskoval policist Bojan in nas učil o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Začel je s poglavjem Kaj delajo policisti in nam pojasnil, kdo so policisti, kaj počnejo in kje jih najdemo. V poglavju Kdo so policisti smo izvedeli, da nosijo različne uniforme. To so: navadna uniforma, civilna obleka in obleka kriminalista. Izvedeli smo tudi, da policisti vzdržujejo javni red in mir, urejajo in nadzorujejo promet, obravnavajo prometne nesreče, varujejo človeška življenja, varujejo državno mejo, obravnavajo kazniva dejanja (rope, vlome, tatvine ipd.) in še mnogo drugega. Skrivnosti so lahko: prijetne (npr. da si zaljubljen ipd.) ali neprijetne (npr. se drogiraš, kadiš ipd.). Poznamo tako dobre kot tudi slabe občutke. Božanje, objemanje, poljubljanje so bodisi dobri bodisi slabi občutki. Če ti tak občutek ni všeč, lahko rečeš: »Ne!«. Včasih pa se ne zmoreš braniti sam, zato moraš poiskati pomoč; kar te muči, poveš tistemu, ki mu lahko zaupaš. Večina od nas vidi policista le v vlogi nadzora prometa, kar je zelo pomembno, a je tudi naš prijatelj, kateremu lahko zaupamo težave. Edita Bezgovšek in Tilen Sajovic, 5. b, PŠ Debro I I I PŠ vrh^^^H Svetovni dan zdravja Kaj je zdravje? Kje ga dobimo? Kdaj ga izgubimo? Zdrava hrana, dovolj zdrave pijače, gibanje, športne aktivnosti, delo, počitek ... Veliko slišimo, veliko vemo, a premalo izvajamo. Iz pogovora z našimi najmlajšimi izvemo, da tudi njim zdravje ni tuje. Pridemo tudi do spoznanja, da je vse preveč odpadkov, ki slabo vplivajo na naše zdravje. Iščemo rešitve in predloge, kako jih zmanjšati. Naši predlogi so: plastične vrečke bi zamenjali s papirnatimi, vrečkami iz blaga, pletenimi košarami . ; plastične steklenice bi zamenjali s steklenimi, ki bi bile povratne; več bi se igrali v naravi in iz naravnih materialov izdelovali igrače; skrbeli bi, da bi bilo čim manj odpadkov; ločevali in reciklirali bi odpadke. Veliko od naštetega že dalj časa na naši šoli tudi uresničujemo. Narava - naša učiteljica. Radi skačemo po zeleni trati, plezamo po drevju, opazujemo živopisne metulje, nabiramo rožice, dihamo svež zrak . Kaj vse nam narava ponuja? S čim vse nas razveseljuje? Premalo jo poznamo, spoštujemo in ohranjamo. Delamo po svoje, proti vsem naravnim zakonitostim. Da bi lahko uživali v čisti naravi, smo si učiteljice in učenci naše šole nataknili rokavice, vzeli vrečke in začeli pobirati smeti in odpadke v okolici šole. Počistili smo tudi ob poteh, ki vodijo do šole. Tudi v soboto smo se nekateri pridružili vseslovenski akciji in pomagali pri čiščenju. Še natančneje smo počistili obšolske površine in pri šoli posadili lipo. Z risbo prvošolke Klare želimo pokazati, kakšno naravo si želimo mi, verjetno pa tudi vi. Marija Kotar 33 OŠ Primoža Trubarja Laško skozi čas 4. del Prišel je ponovno čas sprememb. Šola se je preoblikovala v osemrazredno, 1969 je zgradba B dobila prvi prizidek in čez šest let še telovadnico. S šolskim letom 1969/70 je postal ravnatelj Stane Kužnik, štiri leta kasneje pa Jože Krašovec. V 60-ih letih je šola izdajala letna poročila. Danes je to zanimivo branje, vse se ve. Nič več ni treba brskati po podstrešjih in iskati spričevala naših staršev, starih staršev, da se prepričamo, če so bili res tako dobri, kot nam zatrjujejo. Večina se jih bo še spomnila teh poročil. Le poiščite jih in obudite spomine. Uh, tale je bila pa stroga, tega smo se pa bali kot.., pri tej smo se veliko naučili, ta je bil zelo življenjski, temu smo jo pa ušpičili,.. Na OŠ Primoža Trubarja Laško sem učila trideset let učence tretjega in drugega razreda. Ostali so prijetni spomini. Skoraj pred dvajsetimi leti smo drugi razredi v oblačnem vremenu odšli v Radoblje na naravoslovni dan. V gozdu se je stemnilo, zapihal je močan veter, zato smo se predčasno odpravili nazaj v šolo. Na cesti proti Marija Gradcu smo ustavljali avtomobile. Prijazni vozniki so dobesedno natlačili učence v vozila. Na koncu je zame zmanjkalo prostora. Po nekaj metrih vožnje se je zadnji avto ustavil. Učenec je izstopil. Ugotovila sem, da je to moja učenka. Rekla je:« Nisem mogla gledati, kako ste sami ostali na cesti.« Pohiteli sva do šole, medtem se je razdivjala nevihta in nato je posijalo sonce. Zdelo se mi je, da sije samo zame. Angela KUŽNIK Moje prvo službeno mesto je bilo na OŠ Vrh nad Laškim, takrat je bila to samostojna osemletka. Z leti se je število učencev zmanjšalo in 1965 je postala podružnica. Po osmih letih sem odšla poučevat na centralno šolo v Laško. S kolegico sva »orali ledino« v OPB-ju. Takrat je bil to eden izmed prvih oddelkov podaljšanega bivanja v občini. V oddelku so bili učenci od 1. do 5. razreda, v majhni učilnici. Pouk je takrat potekal v dveh izmenah, tako tudi OPB. Po nekaj letih so dogradili poslopje z več učilnicami in kabineti ter telovadnico. Delo je postalo lažje in prijetnejše, pouk smo lahko organizirali v eni izmeni. Pozneje sem poučevala v 1. in 2. razredu. Delo je bilo zahtevno a prijetno. S kolegicami smo se odločile, da se priključimo projektu za opisno ocenjevanje, za kar smo se tudi ustrezno izobrazile. Na šoli sem ostala do upokojitve. Marjeta OŽEK Kot sem že omenila, sta v Laškem bili dve šolski zgradbi. B zgradbo so počasi dograjevali, A zgradbo pa so namenili pouku otrok z motnjami v razvoju. Leta 1936 so na osnovni šoli odprli prvi oddelek za otroke s posebnimi potrebami. Imenovali so ga pomožni oddelek. Med vojno oddelek ni deloval, ponovno je oživel po vojni in se 1953 mmm Vzgoja in izobraževanje reorganiziral v samostojno oddelčno enoto. Takrat je poučevala Marica Širec, ki je opravljala tudi delo ravnateljice do leta 1977. Najprej so šolo obiskovali otroci iz laškega okoliša, nato še iz rimskega in radeškega. V začetku sedemdesetih je postala šola osemoddelčna in je dobila svojo zgradbo na Valvazorjevem trgu. Kasneje se je preimenovala v Osnovno šolo Dušana Poženela. Ravnateljica je postala Marta Mlakar. Sčasoma je število učencev začelo upadati. V začetku devetdesetih šola postane organizacijska enota Osnovni šoli Primoža Trubarja in kasneje njena podružnica. Uvedla se je mobilna specialna pedagoška služba, ki jo je izvajala defektologinja Karolina Carevič. Leta 2006 se ves inventar skupaj z zaposlenimi in učenci, preseli v obnovljene prostore na matično šolo, kot oddelki z nižjim izobrazbenim standardom. Letos oddelke obiskuje 16 učencev, poučuje pa 6 učiteljic in logoped. Naša šola se imenuje po »očetu slovenske književnosti« in privržencu protestantskega gibanja Primožu Trubarju. V Laškem je služboval kot duhovnik v letih 1530-1533. Z gorečimi pridigami je vtisnil globok pečat krajanom. Tako je 26. decembra 1960 na predlog šolskega odbora občinski ljudski odbor poimenoval osnovno šolo v Laškem po Primožu Trubarju. Nadaljevanje prihodnjič ... Pripravila: Petra Velikonja Pomladni dan s čebelicami Aprila in maja so se učenci prvega triletja Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice v sklopu projekta Pomladni dan v Evropi 2010 skupaj z učitelji podali na pravo malo ekspedicijo ali bolje »eksmedicijo« v svet čebel. Spraševali so se, kako pomembne so čebele za nas in za okolje, v katerem živimo, pa tudi, kdo so te marljive delavke. Spoznavali so jih na vse možne načine. Poleg tega, da so učenci o njih veliko novega izvedeli pri pouku, so izdelovali tudi čebelice iz lončkov, obroče z rožami in čebelice iz odpadnega materiala. Z izdelki so napolnili šolske prostore s pravo pomladjo in novo energijo. Da pa ne bi le ustvarjali, so učiteljice pripravile čebeljo predstavo, v kateri sta se predstavili lutki muha in čebela. Povabili sta učence, da se tudi sami preizkusijo v vlogi čebel, zato so izdelali čebelje kostume in zaplesali čebelji ples ob zvokih skladbe Rimskega-Korsakova Čmrljev let. Kot prave čebele so se učenci v štafetnih igrah preizkusili tudi v »nabiranju medu«. Da bi čebele kar najbolje spoznali, so na obisk povabili člane čebelarskega krožka in čebelarja Antona Krivca, ki je vodja krožka. Tako so izvedeli mnogo pomembnega o čebelarstvu in čebeljih izdelkih, za povrh pa si privoščili tudi slastno medeno malico. Ker vsega pridobljenega znanja niso hoteli ohraniti samo zase, so učenci in učitelji v sodelovanju s podružničnimi šolami pripravili razstavo, na kateri so tudi staršem predstavili vse, kar so se novega naučili. Na koncu pa ni ostalo le pri besedah in teoriji, člani čebelarskega krožka so namreč v naš šolski park postavili čebelnjak. Dobil je že čebeljo »poštno« številko, ki ji rečemo registrska oznaka čebelnjaka. In tako se naša brenčeča »eksmedicija« še nadaljuje, ko veselo pričakujemo vselitev prve čebelje družine. Anja Štor 34 Mladi Kresovanje Kako v par vrsticah opisati, kaj vse je ekipa Šmocla naredila v tem kratkem času, zagotovo ne bo preprosto. Vendar je preprosto pojem, ki se ga bomo v Šmoclu še nekaj časa izogibali, ker se drugače elitna pehota društva ne bi zbrala v soboto zjutraj, teden pred dogodkom, na travniku Andreja Vesenjaka, in se z njim na čelu v traktorski opremi po moško zagrizla v prva drevesa, ki so jim stala na poti. Po celodnevnem jagoškem goloseku vse tja do Košnice in Celja se je upanje po obuditvi poganskih obredov ognja, plesa, brhkih deklet in divje pijače začelo sredi travnika v Jagočah materializirati v ogromne kopice lesa. Fantje so delali s tako vnemo, da se je Zavod za gozdove, Krajevna enota Laško, ustrašil naše rušilne moči podiranja dreves in je v znak dobre volje za blagor vsem v Občini Laško pod vodstvom Silva Lesičarja z veseljem pripeljal še dodatnih nekaj kubikov hlodovine, da bo mir. Na koncu je bilo drv, hlodov, štorov toliko, da smo s pomočjo vseh mladcev iz Laškega, Jagoč in asistenco Zupančevega Mihca z nakladačem postavili kres, ki ga v višino in širino ni bilo mogoče izmeriti. Mojstrovina, vredna pohvale vsakega piromanskega manijaka težje kategorije. Tedaj smo vedeli, da poti nazaj ni več, »to bo gorelo in pika«, ker pa je od poganskih obredov naših prednikov minilo kar nekaj časa, je danes za razliko od takrat potreben še kup birokracije in podpisov, načrtov, izmer, elaboratov in dopolnitev, če res hočemo, da bo gorelo. Znali smo se prebiti tudi skozi to surovo, od trnja poraščeno goščavo birokracije in zakona, da so črke na papirju stale v vrsti, kot so hiše v Kidričevi. Da je bil kres res za vse, smo s pomočjo drugih Laščanov, podjetnikov in "fabrik" lahko pod vodstvom Jane Kumberger in Anje Klinar organizirali tudi otroške delavnice, lutkovno predstavo Fernanda Rammala, brezglavo divjanje do onemoglosti z Bicillo, risanje v principu po Wajdlojtrski šoli ... In tako je na dan zemeljskih energij v solsticiju, 30. aprila, ob 15.00, v Jagočah na Vesenjakovem travniku uspel in svoje čare ponudil projekt Šmocla, Kresovanje ali dan za zabavo vseh, ki se zabavati znajo in se pri tem ne pustijo motiti. Otroci so noreli in jokali v smehu, starši lovili partnerje, sonce je grelo do mraka in tema je krivec, da sta se do 21.00 Jure Krhlanko in Jurij Šuhel s svojo "piroman psiho" nafurala do stopnje eskalacije ali močne piromanije po vžigu postala tako mogoča in prvobitna, kot je lahko naš gen ali školjka, iz katere smo lesenega falusa. 40 litrov rjave zemeljske tekočine je z Vladijevo transfuzijo z vrha posrkalo serum v čreva lesena, da se je pri vžigu na lastno odgovornost ta člen zakona postavil mnogim navzočim pod vprašanje ali razmislek za kdaj drugič. In ko je zagorelo, ojoj »nebo, ti me vidiš, nebo, ti me slišiš ...« je kres postal eno ali vse. Če je bil do prej problem, kako kres ustvariti, ga postaviti, je sedaj moč energije ognja, ki je segal pretiranih 1.500 metrov visoko, zraven pa opletal po nebu s krokarji in drugimi mrcinami, nastali tam nekje v Govcah. Tako so naposled lahko veje pod napuščem bližnjega gozda vso noč v ritmu glasbe pokale pod brhko mladim ženskim bedrovjem, divja pijača izpod curkov pene Anje in Mihata je brizgala v potokih, ogenj pa mogočno gorel, dokler ni zjutraj pepel kot vse, kar lahko ostane, jasno izrazil mir ali drugače »dovolj je bilo otroci, naslednje leto se zopet vidimo«. Iz uval in vrtač našega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam prišli nasproti s takšno ali drugačno pomočjo, pametnim nasvetom, če ne celo idejo in nam tako izkazali zaupanje in spoštovanje, hvala tudi vsem drugim obiskovalcem, ki ste si prišli napolnit baterije ognja in ljudskega razvrata do naslednjega leta. Hvala Jeleni in Tomasu, da nista spala tri dni, in Buči, ki je vztrajnostni izpit polagal vztrajno cel teden. Vendar bi se radi vseeno še poimensko zahvalili vsem, ki so nam pomagali ustvariti Kresovanje v Jagočah. Hvala sinu Sonca Džabog, ogenj imenovan Svarogič, ki je cel teden v koaliciji s Horusom ohranjal suho sončno vreme in nam na dan dogodka v bližnjem gozdu vso noč pod ritmom delavskih brigad in partizanskih napevov budno pazil na nataliteto Slovencev njegovih nemirnih poganov. Jurij Šuhel Otvoritev 6. fotografskega natečaja KLAK Že šesto leto zapored je Laški akademski klub organiziral fotografski natečaj KLAK, ki je svoj epilog dobil 9. aprila ob 20. uri z otvoritvijo razstave vseh prispelih fotografij v Muzeju Laško. Na natečaj je letos prispelo manj fotografij kot prejšnja leta, in sicer le 30 fotografij l4-ih avtorjev. Temo natečaja Apokalipsa so organizatorji izbrali z ozirom na dogajanje po svetu, dodati pa so ji želeli pridih kritičnosti. »Opažamo podnebne spremembe, vse več je potresov, orkanov in drugih naravnih nesreč, led na Antarktiki se topi, veča se ozonska luknja. V družbi je opaziti razpad moralnih vrednot, individualizem, sekularizacija, gospodarska kriza, recesija, vojne,« so besede, s katerimi je na otvoritvi temo natečaja obrazložila Zvonka Špec, glavna organizatorka 6. KLAK-a. Letošnjo komisijo so sestavljali Silvo Privšek, amaterski fotograf, Andreja Anžin, sociologinja, Simona Škorja, restavratorka, Metoda Groznik, umetnostna zgodovinarka, in Zvonka Špec, študentka teologije. Komisija je fotografije ocenjevala glede na tehnično dovršenost, estetsko učinkovitost, idejno inovativnost in tematsko ustreznost, ki je po mnenju organizatorke dovoljevala široko polje kreativnosti pri interpretacijah. Na otvoritvi, ki jo je popestrila tudi bobnarska sekcija Laške pihalne godbe, so razglasili najboljše tri avtorje, ki so v svoje fotografske objektive najbolje zajeli apokalipso. Tretjo nagrado si je "prifotografiral" Franjo Lavrinc, ki je s fotografijami poplave žirijo prepričal z dobro kompozicijo in osvetlitvijo. Maric Gabrijel, ki je na svojih fotografijah prikazal razbitje moralnih vrednot in zapuščenost, je žirijo prepričal za drugo nagrado. Prvo mesto je pripadlo Žigi Četrtiču, katerega fotografiji dajeta gledalcu po mnenju žirije večjo interpretacijo in širši prostor razmišljanja kot drugouvrščeni cikel. Ne glede na manjše število letošnjih fotografij pa na otvoritvi v Muzeju Laško ni manjkalo obiskovalcev. Poleg nagrajencev se je je udeležilo kar nekaj ljubiteljev fotografije in umetnosti, ki so si lahko ogledali fotografije vseh treh nagrajencev in drugih udeležencev natečaja. Čeprav bi ironično rekli, da je bila letošnja udeležba natečaja nekoliko apokaliptična, pa vseeno lahko prihodnje leto pričakujemo tudi 7. KLAK. Nika Košak 35 Intervju Intervju s predsednikom PGD Laško Bojanom Špilerjem Potrebovali bi poklicno jedro PGD Laško zadnji dve leti vodi Bojan Špiler. Eden od ciljev v njegovem petletnem mandatu je ustanovitev poklicnega jedra, s katerim bi skrajšali reakcijski čas in, kar je še pomembneje, povečali požarno varnost v Laškem in okolici. Zanjo laški gasilci sicer skrbijo že 140 let, kar bodo letos proslavili z več dogodki, najbolj slovesno pa 4. septembra, ko bo v veliki paradi sodelovalo okoli 600 gasilcev. Kdaj je Laško dobilo svoje gasilsko društvo, kakšni so bili začetki? Laško je svoje prostovoljno gasilsko društvo uradno dobilo leta 1870, čeprav obstaja uradni dokument o ustanovni skupščini gasilskega društva Laško iz marca leta 1869, s čimer bi bili tudi najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji. Kako PGD Laško deluje danes? PGD Laško je danes, vsaj po mojem mnenju, eno bolj razvitih gasilskih društev v Sloveniji. Imamo 106 članov, od tega 54 gasilcev operativcev, drugi člani pa spadajo med gasilce veterane, mladino in članice, ki so se formirale v zadnjem letu. Vozni park je v tem trenutku kar posodobljen, saj smo v letu 2008 pridobili dve novi vozili: gasilsko cisterno GVC 24/50 Mercedes-Benz Atego in gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 Mercedes-Benz Vito. Ob tem bi se zahvalil županu Francu Zdolšku, ki je imel posluh za naše želje in nam omogočil nakup teh vozil, pa seveda našim občanom, ki so nam s svojimi donacijami res zelo pomagali. Predvsem slednje me navdaja s ponosom, saj je res lepo biti predsednik gasilskega društva, ki občanom in kraju tako veliko pomeni. No, v svojih garažah imamo še nepogrešljivega Mercedes-Benz Unimoga, za katerega ni terenskih ovir, poveljniško vozilo Subaru Impreza 4 x 4 in pa našega oldtimerja TAM 190, letnik 1980, ki ga imamo sedaj v rezervi. Kako poteka usposabljanje prostovoljnih gasilcev in kako pogosto je? Redna usposabljanja naših operativnih gasilcev potekajo v društvu, vodita pa jih podpoveljnika Matej Špiler in Peter Brbre. Bolj zahtevna usposabljanja potekajo v izobraževalnem centru Ig, kamor, predvsem v zadnjih dveh letih, pospešeno pošiljamo naše operativne člane. Redna usposabljanja potekajo enkrat tedensko, izobraževanja na Igu pa ob razpisih, v povprečju pa vsak naš operativni gasilec tam preživi približno 14 dni na leto, seveda tisti, ki ima željo po novem usposabljanju in mu to dopuščajo njegove delovne obveznosti. S kakšnimi problemi se soočate v društvu? Soočamo se z več problemi in prvi med njimi je vsekakor zagotavljanje operativne sposobnosti v dopoldanskem času. Vemo, v kakšnih časih živimo, življenje je hitro, delodajalci delavce bolj obremenjujejo in niso veseli, če delavec ob kakšnem požaru zapusti delovno mesto. Zaradi tega je moja največja želja, da bi se v našem društvu ustanovilo poklicno jedro, ki bi sestavljalo 6-10 gasilcev, saj bomo s tem najbolj pomagali sami sebi. Vsi vemo, kakšna je v Laškem industrija in koliko jo je, vemo, da imamo kar nekaj gozdov, da imamo vsakih nekaj let poplave ipd. S poklicnim jedrom bi dosti stvari rešili, sam reakcijski čas bi bil krajši, s tem pa tudi prihod na kraj intervencije, s čimer bi zmanjšali verjetnost večje škode, več bi lahko delali tudi na preventivi. Upam, da bodo imela večja podjetja v naši občini posluh za to ideje, župan nas pri tem podpira in je pripravljen pomagati, a treba se je zavedati, da PGD Laško in Občina Laško tega ne zmoreta sama. V naslednjih letih bomo videli, kakšen je interes -predvsem podjetij - za še večjo požarno varnost v Laškem. Drugi problem v društvu je denar, ki ga ni nikoli dovolj za vso opremo, ki je ali nujna ali priporočljiva pri našem delu. Osebna intervencijska oprema enega gasilca stane približno 1.000 evrov. A tu ne bom preveč tarnal, saj se trudimo s tistim, kar imamo, pa tudi občina, podjetja v Laškem in občani imajo še kar nekaj posluha za nas, za kar se jim zahvaljujem. Je podmladka dovolj? So mladi pripravljeni postati prostovoljni gasilci? Leta 1999 smo v PGD Laško pričeli zelo resno delati s podmladkom, smernice tega dela pa je postavil takratni mentor mladine in sedanji poveljnik društva Roman Cerovšek, nekaj malega sem mu pomagal tudi sam. Bilo je kar nekaj uspehov, imela sva zelo nadarjene mladinke, ki so se udeležile tudi državnega prvenstva, bile so tik pred uvrstitvijo na gasilsko olimpijado, nato pa so nama žal ušle, mažorete so bile pač mikavnejši hobi. No, najino ^delo je nato z uspehi nadaljeval Jože Šrgan, v zadnjem letu pa je delo z mladino prevzel Andrej Lah, ki je s svojo ekipo zastavil celovito delo. Trenutno imamo 25 mladih gasilcev, upam, da nam jih bo nekaj uspelo »zastrupiti« z gasilstvom in bodo ostali v naših vrstah tudi kot operativci. Drugače pa opažamo, da je zanimanja za gasilce med mladim med 18 in 20 letom manj, predvsem v mestih jih bolj zanima kaj drugega kot naše prostovoljno delo. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Se vam zdi, da ljudje dovolj spoštujejo gasilce in njihovo delo, se zavedajo njihove pomembnosti? Mislim, da v Laškem ljudje spoštujejo gasilce, kar se konec koncev kaže v raznih donacijah, ki nam jih namenjajo za naše delovanje. Zavedajo se tudi pomena gasilcev, saj jih je velika večina že videla, kaj in koliko naredimo ob poplavah, ki nas doletijo vsake toliko časa, da ne govorim o požarih ipd. Seveda se najdejo tudi takšni, ki nas obrekujejo. S takšnimi se ne prepiram in jih le pozivam, naj se nam pridružijo, pa bodo videli, kako je vstati ob dveh zjutraj, »zdivjati« do gasilskega doma, se obleči v intervencijska oblačila, odpeljati z intervencijskim vozilom, priti na kraj požara, tega pogasiti, nato pri notranjem pregledu najti zoglenelo truplo ali pa potegniti truplo iz reke Savinje in podobno. Naj pridejo in to doživijo, potem pa naj nas obsojajo, da imamo kdaj pa kdaj kakšno veselico in spijemo kakšno pivo preveč. Treba je tudi vedeti, da vse zgoraj navedeno delamo popolnoma zastonj. Kaj je pri vašem že tako nevarnem delu najtežje? Najtežje je vsekakor, ko najdeš mrtve ali ko ne moreš rešiti stanovanjske hiše, pa nato zunaj na dvorišču opazuješ štiričlansko družino, ki s solzami v očeh nemo strmi v pogorišče in podobno. Ja, to so stvari, ki so se nam zgodile in so se nas dotaknile. Žal. V vaši družini je gasilstvo prava tradicija. Gasilca sta stari oče in oče, brat je celo poklicni gasilec. Ste si to želeli postati že kot otrok? V naši družini je gasilstvo res tradicija. Ravno zadnjič sem preračunaval, da bo moj sin že 6. generacija gasilcev v naši družini, če bo ostal v naših vrstah, trenutno je pri gasilcih pionirjih. Sam sem si želel biti gasilec že od otroštva, vsak četrtek sem šel s starim očetom in očetom na gasilske vaje v PIGD Tim Laško, kjer sta bila takrat gasilca. Katera naloga je bila za vas osebno najzahtevnejša? Vsekakor je bila zame najtežja intervencija poplava v letu 1998 v Laškem. Bila je moja prva večja intervencija, v gasilskem domu oziroma na terenu sem bil, skupaj s kolegi, tri dni, spanja je bilo zelo malo, vseskozi smo bili mokri, na začetku smo še imeli nekaj suhih oblačil, nato jih ni bilo več. Res nora izkušnja. Laški gasilci bodo 140-letnico praznovali skoraj vse leto. 15. maja so organizirali sejo upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in regijsko tekmovanje gasilske mladine v orientaciji na Šmohorju. 29. maja so pripravili dan odprtih vrat svojega gasilskega doma in nogometni turnir, na katerem sta sodelovali tudi reprezentanci Slovenske vojske in Policije. Jasmina Štorman 36 Šport in rekreacija Mateja Hohkraut presenetila favoritinje 8. in 9. maja je v Logu pri Brezovici potekala prva letošnja tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo 239 tekmovalcev, med njimi tudi tri tekmovalke in dva tekmovalca iz Plezalnega kluba Laško. Nastopile so tudi vse najboljše slovenske tekmovalke, ki krojijo tudi svetovni vrh. V kvalifikacijah je Mateja, ki se je po letu dni premora zopet pojavila na štartni listi, plezala suvereno in se s petim mestom uvrstila v večerni finale, kjer je nastopalo osem najboljših. Balvanski problemi so bili izredno težki, saj nobeni plezalki ni uspelo preplezati vseh štirih balvanov. Mateja je plezala odlično in na koncu osvojila dva vrhova. Toda še vedno nismo vedeli, kakšen bo končni vrstni red, saj tekmovanje poteka v dveh skupinah in tekmovalke plezajo sočasno. Zato smo vsi nestrpno pričakovali konec plezanja zadnje skupine in uradno razglasitev doseženih rezultatov. In končno. Prvo mesto si je priborila Mina Markovič, drugo pa Mateja Hohkraut. Veselje Mateje in njenega trenerja Aleksandra je bilo nepopisno, saj je to do sedaj njen največji uspeh. S trenerjem sta dokazala, da sta pravi tim, in tako opozorila druge tekmovalke, da bodo morale v prihodnje nanjo najresneje računati. »Moje plezanje je opazil tudi selektor in me povabil na reprezentančni trening. Povabila sem bila zelo vesela, žal pa sem si dva dni pred treningom poškodovala prst, tako da trenutno nosim opornico. Upam, da bom poškodbo čim prej sanirala, vsaj do začetka julija, ko s trenerjem načrtujeva priprave v Franciji,« pravi Mateja. Marjan Hohkraut Tim Unuk - najmlajši Slovenec s smerjo 8 b + Tim Unuk, član Plezalnega kluba Laško, je že kar na začetku plezalne sezone uresničil del svojih sanj. Zadnjega maja mu je v Hladilniku Mišje peči uspel veliki met. Preplezal je smer Missing Link (8 b+), kar pri trinajstih letih ni uspelo še nobenemu našemu plezalcu. Dolgo je dozorevala ideja, da bi Tim poskušal podreti že kar nekaj let star rekord Blaža Ranta in da bi s 13 leti postal najmlajši Slovenec, ki je preplezal smer težavnosti 8 b+. No, ideja je seveda premalo za tako velik uspeh, zato se je pri vseh treningih čutil še nekakšen dodaten zagon, nekaj več, kar bi pripomoglo k želenemu cilju. Dva dni in eno popoldne, pameten nasvet prijatelja, okoli 20 poskusov in idealno vreme v Mišji peči so pripomogli, da je 31. maja pozno popoldan, po končanem pouku, preplezal tako želeno in verjetno v sanjah večkrat preplezano smer. Da je bila mera prav zares polna, je še isti dan v drugem poskusu preplezal smer Chiquita z oceno 8 a. S tem uspehom se je v skalnem plezanju postavil na sam svetovni vrh plezalcev njegove starosti. Da pa zna odlično plezati tudi na plezalnih stenah v telovadnicah, je letos že dokazal s skupno zmago v Vzhodni ligi ter s tretjim in drugim mestom na meddržavnih tekmovanjih. Z dobrim plezanjem si je zagotovil tudi mesto v mladinski reprezentanci in si s tem omogočil tekmovanje v evropskem pokalu. Kolesarska druženja V aprilskih dneh smo se člani kluba odzvali povabilu sindikata zaposlenih Pivovarne Laško, d. d., sekcije za kolesarstvo, da na skupnem kolesarskem druženju opravimo popotovanje po naši bližnji okolici. Vsi polni elana smo krotili naše hribčke in gričke na poti Svetina-Šentrupert-Mačkovec-Trobni Dol-Velike in Male Grahovše-Vrh nad Laškim-Tevče, kjer smo se okrepčali na turistični kmetiji Senica. Skupaj smo ugotavljali, da je kolesarjenje po naši okolici relativno zahtevno (Šmohor, Svetina, Vrh nad Laškim, Šentrupert, Lisca), zato podpiramo idejo o čimprejšnji vzpostavitvi kolesarske povezave do Celja, kjer se odprejo neštete možnosti za kolesarjenje po Savinjski dolini, s tem pa se bo razširil tudi krog kolesarskih navdušencev. Vse, ki radi kolesarijo, pa že zdaj vabimo na 5. kolesarski vzpon na Šmohor, ki bo v soboto, 28. avgusta. Luka Picej Planinska pot na Govško brdo bo odslej varnejša S predstavniki Lovske družine Rečica smo se dogovorili, da bomo z Govc na Govško brdo uredili samo eno pot. Po predhodnem ogledu terena in pripravi spiska potrebnega materiala je bil pripravljen celoten načrt akcije. Nekaj orodja in opreme, kot so agregat, svedri, cepini, lopate, krampi, železni klini in varovala, je nabavilo društvo ali udeleženci akcije sami, nekaj pa smo si sposodili pri Planinski zvezi Slovenije. Veliko delovno akcijo smo opravili markacisti, nekaj članov Planinskega društva Laško in inštruktor markacistov Florjan Nunčič iz Celja, vodil pa jo je Jože Videc. Za celotno akcijo so bile skupaj opravljene 403 ure, brez upoštevanih poprejšnjih priprav. Od Zavrat čez vrh Govškega brda do doline in dalje mimo lovskega doma na Govcah do kapele so bile obnovljene vse markacije, dodatno je bilo izrisanih več kot 40 novih markacij in smernih puščic. S to, lahko rečemo, novo potjo je predvidena zapora poti mimo kapelice nad lovskim domom, saj več poti ni smotrno vzdrževati in tudi ne uporabljati, pa tudi gozdni prebivalci bodo imeli tako več miru pri svojem gibanju po pobočjih. Veliko akcijo zaključujemo tudi na Zavratih »pri Knapu«, kjer je bilo treba pozidati rov za skladišče, saj je star rov iz brun propadel. Seveda so akcijo izpeljali tudi na poti z Zavrat na Babo, obnovili pa bomo še druge dele poti, za katere skrbi naše društvo. Dela nikoli ne zmanjka, predvsem pa si vsi želimo, da uporabniki poti ne bi poškodovali naših pomagal za varno pot, da ne bi ustvarjali bližnjic in s tem tudi povzročali erozije tal, ki je še kako prisotna v strmih pobočjih, kakršno je na primer na Govškem brdu. In še zaključen nasvet: Postoj na poti in si oglej okolico, saj ti pogled seže daleč naokoli, in hodi po nadelanih poteh ter varuj naravo - smeti odnesi v dolino v posode za odpadke! Fanika Wiegele Občinsko prvenstvo v kegljanju 2010 Organizator letošnjega občinskega prvenstva v kegljanju je bil Kegljaški klub Pivovarna Laško. Tekmovanje je potekalo na kegljišču Golovec v Celju. V soboto, 8. maja, je bilo tekmovanje ekip, v ponedeljek, 10. maja, pa finale posameznikov, v katerega se je uvrstilo osem najboljših med moško konkurenco in šest med žensko konkurenco. Žal nismo uspeli uskladiti terminov z ekipama upokojencev Rimskih Toplic. Najboljša dosežena rezultata sta bila 601, ki ga je v ekipnem delu dosegel Ivan Zorko, in 584, ki ga je v finalu posamezno dosegel Janko Franetič. To sta bila tudi osebna rekorda obeh tekmovalcev na uradnih tekmovanjih. Ivan Zorko 37 Šport/Oglasi Laško ponovno odličen gostitelj športnikov invalidov Od 4. do 9. maja j'e potekal že 7. mednarodni turnir v namiznem tenisu za invalide Thermana Open 2010. Zdraviliško mesto ob Savinji se je ponovno izkazalo kot odličen gostitelj. Športniki invalidi in njihovi spremljevalci ter predstavniki organizatorja, Zveze za šport Zeleni POTOVALNA POČITNICE PAKOŠTANE, Club Pakoštane**/***, od 192 €/os., 7 dni, all inclusive PETRČANE, h. Pinija****, od 240 €/os., 7 dni, polpenzion VODICE (Srima), app. Grulovič***, od 350 €/app., 7 dni, najem ŠIBENIK (Jadrija), app. Pogančev***, od 380 €/app., 7 dni, najem TROG IR, h. Medena**/***, od 193 €/os., 7 dni, polpenzion OMIŠ, vila Radevenjič***+, od 395 €/app., 7 dni, najem PODGORA, h. Mediteran***, od 156 €/os., 7 dni, polpenzion NEUM, h. Stella****, od 223 €/os., 7 dni, polpenzion SLANO, h. Osmine***+, od 453 €/os., 7 dni, all inclusive CAVTAT, h. Cavtat****, od 378 €/os„ 7 dni, polpenzion KORZIKA aktivne počitnice, bus-ladja, 03.07, a dni, 539 €/os. IZLETI, POTOVANJA DUNAJ In živalski vrt, bus, 25.06., 11.09., 54 €/os. (otroci S € popusta) GARDALAND, bus, ob torkih, četrtkih in sobotah, 58€/os. BENETKE in otoki, bus, 18.09., 105 €/2os. BOROMEJSKI OTOKI, bus, 19.-20.06.,135€/os. CINQUE TERRE, bus, 17.-19.09.,od 205 €/os. SKANDINAVIJA do Nordkapa, letalo/bus, 11.-25.07., od 2.290 €/os. KONCERTI, PREDSTAVE Billy Idol, Ljubljana, '.4.06., 49 € Steve Wonder, Italija, >5.07., od 104,99 € (s prevozom) Faith No More, Avstrija, 7.07., od 99,99 € (s prevozom) Guns N' Roses, Zagreb, 24.09. od 65,99 € (s prevozom) ZELENI PLANET SE VRTI, KOT SI ŽELITE VII ZELENI PLANET - potovalna agencija Barbara Barič s.p..Kidričeva ul. 5, 3270 Laško tel: 0590 25 004/005, fax: 0590 25 006 www.zeleni-planet.si,¡nfo@zeleni-planet.si invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, so bili deležni podpore in pozornosti tako pri namestitvah v Zdravilišču kot tudi na tekmovališčih v športni dvorani Tri lilije in telovadnici Osnovne šole Primoža Trubarja Laško - Podružnica Debro. Tokratni turnir je bil rekorden tako po številu sodelujočih držav (37) kot po številu tekmovalcev (288). Med slednjimi je bilo zelo uspešno sedemčlansko slovensko zastopstvo, ki je pod vodstvom glavnega trenerja Gregorja Škafarja in njegovega pomočnika Damijana Lazarja osvojilo komplet medalj. Zlato je v kategoriji 4 posamezno osvojila Andreja Dolinar, srebrno v kategoriji 3 Mateja Pintar, obe skupaj pa še bronasto v ekipnem delu. Velik delež pri izvedbi turnirja so prispevali številni mladi pobiralci žogic, ki so tokrat prišli iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in iz osnovne šole Rimske Toplice. Silva Razlag, foto: Stephan Mai Vaški nogometni turnir 2010 Športno društvo Vrh nad Laškim je 22. maja na nogometnem igrišču Vrh nad Laškim organiziralo tradicionalni vaški turnir v malem nogometu. Kljub nestabilnemu vremenu je turnir v celoti uspel, letos pa je na njem sodelovalo pet ekip (Vrh, Leskovca, Gorelce, Gozdec, Tevče), ki so se v medsebojnih tekmah borile za prvo mesto. To je letos že drugo leto zapored osvojila ekipa Vrha pred ekipo Leskovce in bo imela naslednje leto priložnost postati prva ekipa, ki bi ji uspelo na vaškem turnirju zmagati trikrat zapored. Letošnjo izvedbo turnirja je popestrila tudi vmesna tekma mladih upov, kjer so se mladi nogometaši pomerili v prijateljski medsebojni tekmi in pokazali, da se za prihodnost nogometa v naših krajih ni bati. David Bezgovšek Ustanovljeno Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško 12. maja je bilo ustanovljeno Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško. Cilj društva je kakovostnejša in bolje organizirana skrb za interes malih delničarjev Pivovarne Laško in dolgoročen in stabilen razvoj družbe. Po besedah predsednika društva Bojana Cizeja so dogajanja zadnjih let povezana s Pivovarno Laško jasno nakazala potrebo po kakovostnejšem zastopanju interesov malih delničarjev družbe. Razliko med novoustanovljenim društvom in drugimi podobnimi organizacijami pa vidi predvsem v dejstvu, da društvo združuje le delničarje Pivovarne Laško, zato bodo lahko svoje aktivnosti bistveno bolje in podrobneje zastavili ter tako resnično skrbeli za interese delničarjev družbe in njen razvoj. PLES POROČNIH PAROV OB BAZENU HOTELA ZDRAVILIŠČE LAŠKO 18.06.2010 ob 19.30 Zabava in ples s skupino SHOW MIX. ABBA SHOW ( za popestritev večera.^ M ^ THERMANA Laško Informacije in rezervacije: 080 81 19, 03 423 21 00 www.thermana.si on 1 O an Id . ■¡E|| vA v • S / ¿f/ i ¡K, c. A i ¿s ¿i * i - / UGODNA WELLNESS PONUDBA V JUNIJU Wellness Spa Center - Wellness Park Laško Terapija z Ultratone Futura Pro aparatom -30 %* p Center Zdravja in Lepote - Zdravilišče Laško Masaža in maska obraza s kisikom (Biodroga) - 20 %* W fcf * Cena velja na dan koriščenja in plačila v mesecu maju 2010. Popusti se med seboj izključujejo. K/* 9 ImI THERM AN A Laško Informacije: Thermana d.d., Laško, www.thermana.si. wellness-spa@thermana.si, wellness-zdravilisce@thermana.si, Hotel Wellness Park Laško: 03 423 20 40, Hotel Zdravilišče Laško: 03 734 51 62 DRUŽINSKA OSVEŽITEV V THERMANI LAŠKO 2 odrasla + 1 otrok že od 41,65 € (Cena velja za clane Kluba zdravja Thermana) Neomejeno kopanje + kosilo + pijaca VSAK DAN med poletnimi počitnicami se lahko veselite bogatih animacij v Termalnem Centru: • poletnega turnirja v malem nogometu ali vaterpolu • aqua jogging, aqua fitness, aqua aerobika, aqua workout • vaterpolo, vodna košarka, vodna odbojka... • iger za otroke in odrasle v in ob bazenu • tekmovanj za otroke, odrasle in družine z bogatimi nagradami • glasbenih in tematskih večerovz DJ-ji • rituala čiščenja telesa ob polni luni (v Savna Centru) • masaž ob bazenu vsako soboto in nedeljo. POLETNO VARSTVO ZA OTROKE V TERMALNEM CENTRU WELLNESS PARK LAŠKO Celodnevno varstvo 14 € na otroka na dan učenje plavanja in/ali vaterpola pod strokovnim vodstvom igre v vodi in telovadnici sprehodi v naravo kreativne delavnice učenjeVodomčkovega plesa dopoldanska, popoldanska malica in kosilo 1 za otroke od 6. do 15. leta ' od 28.6. do 6.8.2010 1 med tednom od 7:00 do 16:00 1 predprijave do 21.6.2010 (min. dnevna udeležba: 10 otrok) Pred prijava za varstvo otrok: Ime in priimek otrok: Telefon: E-pošta: Naslov: Ime in priimek starša: Termin varstva: Prijavnice sprejemamo na recepciji Termalnega Centra Wellness Park Laško in po pošti na naslov: Thermana d.d., Recepcija TC, Zdraviliška c. 6, 3270 Laško. Za dodatne informacije nas pokličite na: 03 734 89 00 ali pišite na: termalni.center@thermana.si MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!