Obleganje Przemysla. 16. sept. so se pojavili pred trdnjavo kozaki in so jo obkrožili. Kozakom je sledila ruska inlanterija, katera se je poiagoma približala trdnjavskemii krogu, da bi v obliki obroča obkolila trdnjavo. Trclnjavska posadka je večkrat v odločnih izpadih predrla sovražno bojno črto in je mnogokrat odvrnila predrzne ruske napade. Tako se je naši posadki posrečilo, da je zadrževala rusko prodiranje proti trdnjavi in povzročila, da so morali Rusi vsako ped zemlje. ki so jo zavzeli, zelo drago odkupiti. Naša artilerija je obstreljevala sovražnika že na izredno velikc razdaljo. Težki avstrijski možnarji so metali bonibe v goste sovražnikove vrste. Vse, kar se je ali pomikalo proti trdnjavi, ali počivalo, prav vse so naši topovi daleč na okrog pomandrali na tla. Trdnjava je bila od zunanjega sveta popolnoma odrezana. Rusi so na naš ogeni le slabo odgovarjali. Našim 6etam se je posrečilo, da so ujele mnogo Rnsov. Ujetniki so nam pripovedovali, da je Rusom znano, da je trdnjava premočna, da bi se je Rusi samo z napadanjem polastili; še s težldmi japonskimi oblegovalnimi topovi se ne bi tega doseglo. Rusi so torej sklenili, da bodo trdnjavsko posadko izstradali. Dne 2. oktobra, v petek pred roženvenško ne- deljo, je po telefonu sporofiil poveljnik predutrdbe, dn želi ruski odposlanec govoziti s poveljnikom, Castnil; našega generalnega štaba je Rusa sprejel, mu dal prevezati oči in ga je z avtomobilom prepeljal k trdnjavskemu poveljništvu. Rus je bil podpolkovnik i:i čian ruskega generalnega štaba, po imenuvanDainm. Prinesel je seboj pismo poveljnika ruskih oblogovalnih S&h, generala Radko Dimitrieva. Kakor znano, je bil Dimitriev poveljnik bolgarskih 6et, ki so pri Lozengradu in Liile-Burgasu v krvavili bitkah porazilo Turke. Dimitriev je bil bolgarski poslanik na ruskem dvoru v Petrogradir, a je ob začetku sedanje voisko vstopil kot poveljnik v rusko armado. Radi tega jo bil odpuščen iz svoje prejšnje službe. V pismu, ki ga je Rus izročil trdnjavskemu poveljniku, predlaga Dimitriev, naj naš poveljnik preda trdnjavo Rusom, da se tako prepreči nepotrel>no prelivanjekrvi. Poveliniktrdnjave, generalKusmanek. pa ruskega odposlanoa niti ni spustil pred-se. OdpeIjalo se ga je v okolico trdnjave, Pri slovesu je rekel Rus: ,,Na svidenje!" Avstrijski spremljevalec mu je pa odgovoril: ,,Videl bi Vas zopet rad, a le kot našega ujetnika!" Med tem so Rusi spravili pred trdnjavo svojo artilerijo, med katero je bilo mnogo težkih oblegovalnih topov. Dn© 3. oktobra so postali napadi na trdnja- vo zelo resni. Rusi so se pripravljaji, kot bi hoteli našo trdnjavo z veliko silo napadati. V to svrho so obstreljevali naše utrdbe iz težkih topov. Mi smo odgovarjali z bombami iz topov, ki najdalje ncsejo, in sicer v najgostejše taborišče sovražnika. Odkar je bila trdnjava oblcoljena, smobili v vedni zvezi z našimi in nemškimi četami in sicer potom brezžičnega brzojava. Vsak dan ob 10. uri dopoldne se je v trdnjavi izdajal časopis, pisan v treh jezikih: ,,Vojna porodila", iz katerega je posadka izvedela vse važnejše dogodke na drugih bojiščih. Ko sta dne 1. oktobra priplula stotnik in nadporočnik generalnoga štaba z zrakoplovom v Przemysl, sta bila zelo presonečena, ko sta videla, da se dobiva v obkoljeni trdnjavi tiskan časopis, ki vsebuje novioe, katere so bile v glavnem vojnem stanu znane še-le pred eno uro. Kmalu se je videlo, da pripravljajo Rusi silovit napad na trdnjavo in sicer z veliko močjo in obstreljevanjem trdnjave po poljski in težki oblegovalni artileriji. To početje Rusov nam je bilo velika uganka. Naše utrdbe so bile še večinoma nepoškodovane. Vedeli smo, da smo s svojimi topovi in strojnimi puškami prizadjali Rnsom ogromne izgube. Ali so si raogo5e Rusi dOiniSljali, da so že premagap našo artilerijo? Sedaj se je začel od vseh štirih strani divji, 72 ur trajajoči napad. Rusi so imeli pred trdnjavo o- krog hi okrog vse polno jarkov in okopov, v kaierib so se skrivali pred našimi kroglami, Rusi so v rodkih vrstah dirjali proli našim utrdbara. Ruski vojaki so imeli v rokab škarje in roftne bombe, za njimi pa so stali. ruski častniki z biči ter so jih priganjali k naskoku. S škarjami so hoteli Rusi porezati bodečo žico pred našimi utrdbami. Castniki so uboge vojake tako tepli in priganjali, da smo našli pozneje med ujetniki in ranjenci nekatere reveže, ki so bili polni krvavih ran od ruskih bičev. Ako se je kak ruski oddelek upiral ter se je umaknil, so ga Rusi obsipali s kroglami iz lastnib topov in strojnih pušk. Tako so bili ubogi Rusi, večinoma možje med 30—40 leti, obsojeni v gotovo smrt. Na blatnih njivah pred trdnjavo so rili reveži naprej: pred njimi avstrijski topovi, avstrijska inlant«rija z naprsnimi oklepi, ki je vse poraandrala v tla, kar se ji je bližalo. za njimi pa, ce se umaknejo, ruske krogle. V desetih vrstah so ruski mužiki drli naprej, drveli v bojnih vrstab sem in tje ter zaporedoma padali na tla, zadeti od avstrijskega ognja. Ko je nastopila noP pa do jutranje zore so naši metalci lufii razsvetljevali bojno pozorišče pred trdnjavo, puške so pokale in v jasni, umetni luči, so naše strojne puške in topovi morili neštevilne ruske bataljone. Nebrojni valovi oborožene ruske sile so se vaiili od vseh strani proti trdn.javi, a so se drug za drugim razbili. Grozote teb treh dni nimajo para v svetovni zgodovini. Ruski ujetniki so pozneje pripovedoval', da se jim je reklo, da mora trdnjava do jutra, dne 8. oktobra, za vsako ce»o pasti Rnsom v roke, ker je dnir gače cela ruska armada izgubljena. Pozneie smo do. bili pri padlih rnskili iaj*aikih res seznamlse, na ka- terih je bilo popisano, da so bili Riusi res prepričani, da se jim bo do 8. oktobra posrečilo, zavzeti Przemysl. Prebivalstvo v mestu se je izborno držalo. K večjemu le polovica prebivalstva je zapustila mesto pred obleganjem. Vsi drugi so ostali mirni in so svoja dela opravljali naprej. Posadka je bila mirna in na vse pripravljena. Vsi smo se pripravili na smrt, Rekli smo: ,,Ali zm.agati ali uinreti!" V jutru, dne 7. oktobra, se je raznesla vest, da so Rus; udrli v neko našo utrdbo, Vest je bila pretirana. Res je bilo, d*a se je neka drzna ruska četa po noč: ukradla v zunanji del neke utrdbe ter se je skušali tam na vsak nažin držati. A naša promoč in napad na to sovražno krdelo je b;l tako velik, da je padlo vso moštvo do zadnjega, kar so ga ni poprej udalo. Obiskal sem dotično mesto, kraj smrti za Ruse. Dne 7, oktobra zvečer je došlo poročilo, da so dobili Rusi pred Przemyslom znatna ojačenja. Ujeti Rusi so nam pripovedovali, da se za *A na 1. uro ponoči drugega dne pripravlja nov glavni napad. Rusom je bilo takrat že znano, da se bliža od juga in zahoda avstrijska armada, ki ima nalogo, da otnie trdnjavo. Ce Przemysl to noč ne pade, potem je za Radko Dimitrieva in njegovo armado le ena rešitev: nmikanje, sicer se mu lahko pripet , da ga Avstrijr ci obkolijo in bi tako stal med dvema sovražnima o^njema. Zvečer, dne 7. oktobra, je bila napetost v trdnjavi najvefija. Vsak raož je bil pripravljen na bnj, vsaka mišica je delovala; vsi smo se pripravljali, da ali zmagaino in za to zmago preli.iemo, 6e treba, zadnjo kapljieo krvi, samo, da porazimo sovr«*Bika. Ko so začeli ruski topovi petd svojo poklensko pesem, je b:l to znak, da se začne zopet ruski naskok, Splošno pa je zavladalo v Przemyslu presenečenje, ko je ostalo pred trdnjavo razmeroma zelo mirno in je- pričakovan ruski obisk izostal. Skoro gotovo so prišli Rusi do prepr;čanja, da je ves obupen napor, dobiti našo trdnjavo v roke, brezuspešen, in so torej raje pre~ prečili nadaljno prelivanje krvi, V jutru, dne 8. oktobra, smo razločno opazili, da se sovražnik pričenja umikati. Rusi so se umikali korak za korakom po globokem blatu izprcd trdnjave. Naša art lerija je umikajočim se sovTažuikom pošiljala še zadnje morilne pozdrave. Popoldne je prišla od zunaj, od jugoz^jtiodne strani, prva avštrijska kavalerijska patrulja, ilMero je vodil mladi huzarski stražmojster, kateri je imel na prsih veliko srebrno hrabrosino kolajno. 8 tem jq dobila trdnjava zopet zvezo z našo glavno armado. Naše 5ete so odslej vedno huje pritiskale na rusko oblegovaJno s lo in tako so bili Rusi prisil.jeni, da so se umaknili izpred trdnjave. V nedel.o, dne 11. oktobra, je bil Przemysl zopet popolnoma prost Od zahodne strani so došle v trdnjavo nekatere naše čete brez boja. Ruski napad na trdnjavo Przemysl ie bil zelo <]obro pripravljen, a stal je Ruse več desettisoč mrtvih in ranjenih, Rusi so pred trdnjave žrtvovali mnogo svojih polkov. Naša infanterija je tako sigurno streljala v sovražnika kakor na strel Š5u v tar6o. Stavili snio na ruske glave in smo drug drugega prekosili s streli. Topničarji so pa delali narstTiiost čudeže. Dunajski trdnjavski polk bo odlikovan z mnogim\ redovi in kolajnami.