I I ! JJ • V J 1. ' P r ' mr — 4 i » m • List 32 I ne I \f 9 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". I Ljubljani 5. avg^usta 1892 ^tm^ I Politiški oddelek Srednja stranka na Češkem. zadnjem deželnozborskem zasedanju se je že kazalo neko nasprotje mej češkimi konservativnimi vele- Seveda sami večine nimajo, ali zanje se zanima ustavo-verno veleposestvo, ki bode pri dopolnilnih volitvah zanje šlo najbrž v volilni boj. Vlada bi tudi rada videla, da v češki deželni zbor pride nekaj ustavovernih veleposest- V nikov, ali pa neka srednja stranka, katera bi podpirala izvršitev dunajskih punktacij. • _ Ko bi bili Windischgrätz in tovariši pred jednim posestniki. To nasprotje se sicer v plenarnih sejah ni letom odložili mandate, bi se ne bilo ničesa bati. Danes videlo, ali v klubu veleposestnikov je vrelo. V tem klubu je namreč precej močna skupina, ki sicer hodi s konser- pa drugače. Levica je dobila velik vpliv na Dunaji, katerega SI bode izkoristila. Grof Taaffe mora vativnimi posestniki, ali ne iz narodnih, ampak političnih računati, ker brez nje nobene večine več nima. njo Levica ozirov. Ko odloži se je začel razgovor o tem, da se sprava bode gotovo zahtevala, da vlada porabi svoj upliv. 4a 1 so se > — gospodje temu upirali. Naposled so se se mej Windischgrätzovo skupino in vstavovernim vele- vendar udali večini. Ko so se pa nasprotja zadnji čas posestvom na Češkem napravi kompromis za bodoče se je pokazalo, da hoče vlada preko glave dopolnilne volitve. poostrila in deželnega zbora izvršiti želnem zboru hude borbe Windischgrätzova skupina naj bi v spravo in je pričakovati v de- bodoče, kakor srednja stranka na Moravskem, lepo hodila ta skupina, jednajst po- pri volitvah z ustavovernim veleposestvom. Znano je še, slancev, odložila mandate. Ta svoj sklep je naznanila da je na Moravskem tudi vlada sedanjo srednjo stranko poklicala v življenje in poskrbela, da se je mej njo in liberalnim veleposestvom napravil pri volitvah kompromis preisedništvu deželnega zbora. Vrhovni deželni maršal ga do danes ni objavil, kajti nadeja se še vedno da pregovori gospode, da- še obdrže mandate. Mnogo upanja in tako zagotovila Nemcem večina v deželnem zboru. menda ni, da bi ti poslanci ostali v deželnem zboru. Zakaj bi vlada na Češkem ne poskusila tega, kar se jej za več Če bi Najbrž ostanejo pri svojem sklepu. S tem je pa naprav- je na Moravskem tako lepo posrečilo. tem Ijen razkol mej veleposestniki. let zopet odkrižala se češkega državnega prava Kaj da vse to skupino nagiblje, da se odloči od deželnozborska večina bila nasprotna temu pravu, potem svojih dosedanjih zaveznikov, ne vemo. Nekoliko je pač bi bilo pač za dolgo let pokopano, temu pripomoglo napadanje Mladočehov. Ti velepo- Sicer bi po dopolnilnih volitvah v češkem deželnem sestniki si pač mislijo, čemu bodemo podpirali Čehe, če zboru še rte bilo nemške večine, ali s kompromisom mej nas večina zastopnikov češkega naroda napada pri vsaki srednjo stranko in liberalnim (ustavovernim) veleposestvom priliki. Kot rojeni Nemci Windischgrätz in tovariši itak bi bila napravljena pot bodoči nemški večini v deželnem niso posebno navdušeni za Cehe. Pa tudi za češko dr- zboru po prvih občnih volitvah. Nad sedanjo konser- žavno pravo se posebno ne zanimajo, nekaj jih bolj vleče vativno večino visel v deželnem zboru potem Damo na Dunaj. Le konservativna politika v druzih je dosedaj vezala na zgodovinsko veleposestvo. ih jih klejev meč. Kadar , bi se vladi zdelo, lahko jej vpiše luč življenja, razpustivši deželni zbor. Da bi taka večina ne Posebnega pomena veleposestniki zares izstopili to ne imelo, ko bi omenjeni imela v sebi več nobene uporne moči proti vladi. s političnega delovanja 5 ali bati se da še omenjati ni treba. Ponosni konservativni veleposestniki se povrnejo v deželni zboi kot nova bi pa morda še čakati ne hoteli novih občnih volitev, _ _ • « stranka, ki bode nasprotovala češkim težnjem. Vedeti temveč se kar sami umaknili, videč, da se večina treba, da imajo mej veleposestniki veliko somišljenikov, volilcev več ne strinja njimi. I 'i' A Tak prevrat na Češkem bi pa ne ostal brez pre- obeta. Le jeclna stvar je, na kater mi stavimo svoje vrata na Dunaji. Grof Taatie bi seveda še ostal, ali nade Nemci niso tako jedini, kakor so bili nekdaj Meji njegova vlada bi se bistveno spremenila. Trdovratno se nemškimi nacijonalci, zjedinjeno levico in pa protisemiti poslednji čas napoveduje, da bode v kratkem grof Hohen- je hud boj. Ta borba bi se pa povekšala, ako se Nemcem wart prestavljen v gospodsko zbornico in da ministri grof Falkenhaym, baron Pražak in grof Schönborn iz politični položaj izboljša. To domače nasprotje bi utegnilo- zopet pokončati nemško moč in Slovani se zopet po stopijo iz ministerstva. Kdo ve, če te vesti niso v ne- vzdignemo. Nove skušnje bodo pa pač tudi nas Slovane kaki zvezi z najnovejšimi dogodki na Češkem. Seveda vsa stvar bi se še dala poravnati, ko spametovale, da v slogi kaj dosežemo, da vsaka bodi še tako odločna in radikalna politika če nas cepi Mladočehi premenili svojo politiko in se zavezali s Staro- ^a^j drugim plemstvo odganja od naroda, nas avstrij&ke Čehi in veleposestniki. Konservativni elementi pri vladi Slovane vede le v pogubo na Dunaji bi s tem dobili novo podporo, da bi se mogli ustaviti napredujočemu levičarskemu vplivu. Žal, da Mladočehi z ozirom na javno mnenje ne morejo lahko zasukniti svoje politike in politični voz bode torej po tiru vedno bolj na levo stran. drdral Položaj. Politični pregled. Govori se, da je stališče konservativnima Kaj da bode pomenjala taka prememba za Češko, ministroma Schönbonm in Falkenhaynu že j ako omajano. Jeseni bodeta najbrž odstopila in v ministerstvo prideta dva moža, ne bodeta posebno Slovanom naklonjena: To vse je posle- hoče o tem nas prepriča pogled na Moravsko. V tej deželi je dica levičarskega vpliva. Levica za svoje usluge vladi celo razmeroma več Čehov nego Češkem, ali vendar imajo plačana s političnimi pridobitvami. Njena opozicija se ne vso deželno upravo Nemci v rokah. deželnem zboru da premagati z nekaterimi novimi kronami, kakor je trJil nek se sklepajo zakoni naperjeni proti Čehom in v deželnem odboru odločujejo tudi Nemci. Ravno tako bode tudi na slovenski list. Pražak je pa že vložil prošnjo za vpokojenje. Češkem. čutil je, da njegova beseda v ministerstvu vec ne velja, ko se ne more opirati na nobeno stranko v državnem zboru in Iz Prage in Dunaja bode brila po čeških po- se zatorej umakne. Na njegovo mesto najbrž ne bode nikdo krajinah močno nemška sapa. Najžalostnejše pri tem bode pa to v se da se tega nemškega jarma ne bodo mogli otresti. Položaj bode ne- ugodnejši nego je bil pod Auerspergom Tedaj je s imenovan. Po Pražakovem odhodu ostane v ministerstvu jeden slovanski minister, Zaleski. Pred dvema letoma bili so po trije Slovani ministri. Označljivo za položaj je tudi to, da je minister grof Kuenburg imenovan tajnim svetnikom. Ta mož je zastopnik levice v ministerstvu. s krajnim pritiskom in z ne baš poštenimi sredstvi se dr V Češko. Praški mestni zbor je bil sklenil, da bode s "žala nemška večina, sedaj bode pa imela trdno zaslombo strankami mestni magistrat občeval v obeh deželnih jezikih, z v sporazumljenji mej srednjo stranko in liberalci. Koliko ^^^^ občeval le v češčini. Namestništvo je pa sklep si že prizadevajo na Moravskem, da bi se znebili nemške večine v deželnem zboru, ali vsi napori Cehov pri volitvah so zastonj. Vidi se. da mestnega zbora razveljavilo v toliko, kolikor tovega poslovanja kot političnega oblastva, mislih to ne spada v delokrog mestnes'a zbora. se tiče magistra- ker po Mestni njega zbor ešitve ne bode prej, da kaki je sklenil pritožiti se proti odloku na ministerstvo. posebni politični dogodki položaj premene Vrejenje valute. Ker se je srečno dovršilo vre- Nova večina v deželnem zboi bi nadaljevala spravo Razdeljevala bi okraje prav po svoji volji. Celo vrsto čeških občin bi vvrstila v nemško zaključeno ozemlje. Da bi v tem zaključenem ozemlji češka beseda ne imela no- otroke. V te šole bene pravice, za to se bode že skrbelo. V zmislu zakona ^^ ^^ prave ponemčevalnice. Zaradi tega se bodo Poljaki jenje valute, sta avstrijski in ogerski finančni minister odlikovana z redom železne krone prve vrste. Vojaške ljudske šole. — Vojno ministerstvo je v Galiciji in Dalmaciji osnovalo nekaj nemških ljudskih šol za častniške se pa vsprejemajo tudi drugi otroci. Tako z dne 7. julija 1876. leta drž. zak 72 na podlagi proti tem šolam letos pritožili v delegacijah in zahtevali, da nove ] volilni azdelitve okrajev že tako prestrojili deželnozborski Nemci še nekaj mandatov pridobili. se odpravijo, ali pa da se vanje smejo vsprejemati vojaški ed da otroci. Hübner. Na Dunaji je umrl bivši veleposlanik in Za premembo volilnega reda na podlagi tega zakona ni član gospodske zbornice grof Hübner. Pokojnik je bil rojen treba dvetretjinske večine. imel Češki narod bode potem že spoznal kako napak da je poslušal Mladočehe, ali tedaj bode prepozno od meščanskih starišev na Dunaji 1811. leta. Zgodaj je vstopil v diplomatično službo in je posloval še pod knezom Metter- nichom. Grlavno njegovo delovanje je bilo na Francoskem, kjer Pridobitve Staročehov bodo drug je bil deset let za dr veleposlanik. Žal, da ni mogel preprečiti izgubljene, vojne 1859. leta, ki je toliko škodovala Avstriji. Zadnje leto Pa ne le za Češko, temveč tudi na druge avstrijske kro- absolutistične vlade je bil policijski minister. novine bi take spremembe na Češkem napravile neugoden Pod njegovim ministerstvom je bila velika tiskovna svoboda. Pozneje je bil vpliv Tudi na Slovenskem se ponemčevanje začelo s nekaj časa veleposlanik pri papeži. Zadnjih dvajset let je bil podvojenimi močmi. Kdo ve, če se ljubljanski gimnaziji m pa novomeška popolnoma ne ponemčijo, ko se na naslovom in pa poklican v gospodsko zbornico, pa v pokoji. Za svoje zasluge kot diplomat je bil odlikovan z mnogimi visocimi redi, z baronskim, pozneje pa z grofovskim se je kjer Dunaji nemško še bolj utrdijo levičarji Pi uradih bode se adovanje zopet bolj razširilo Kdo poreče, da rišemo prečrno. Mi želimo motimo, ali žal T da se da politično vreme res nič dobrega ne vedno držal konservativne stranke. Ogerska. — vladarju, temveč jo rumunske deputacije. ogerskih Srbov. Znana rumuaska spomenica se ni izročila je ogerska vlada vrnila Ratiu-u, vodji Y oktobru se snide cerkveni kons^res Nemčija. - 60 milijonov mark. Poir^lisčina za wgsko zvišala se bode za pana je tudi Avstro-Ogerska s svojimi izdelki in francosko Vse neaiško 'Casopisje se bavi z raz- časopisje in strokovnjaki zelo hvalijo te izdelke. Glavni rav- stavo, ki se ima prirediti 1 1898 v Berolinu. Večina je od- natelj Bergex je avstro-ogersko zbirko najbolj pohvalil. ločno za to. da najbrže storilo. se vsa razstava opusti, kar se bode tudi „Vossisehe Zeitung" meni, da si bo Nemčija Anglija. Zbornica sešla se je včeraj v posvetovanje Grajalni predlog pride že v par dneh na vrsto in tedaj bo napravila sama spričevalo ubožnosti, ako bo misel na razstavo stara vlada morala odstopiti in vzel bo Gladstone krmilo An- Vsa stvar napravila bo slab vtis na tuje države, gijje v roke. Gotovo je, da bo prvo delo nove vlade home- posebno na Francijo. „Kreuzzeitung",, ki je že iz početka proti rule, to je reMtev irskega vprašanja. Gladstone namreč pre- Tazstavi, protestuje proti takim izvajanjem in pravi, da Nemčija dobro ve, da bi v slučaji, ko bi se to vprašanje odlašalo, stori to, kar njej hasne, ne ozira se pa na druge države, naiman) pa na Francijo. Glavni vzrok, da bodo Nemci razstavo opustili je ta, ker se boje, da bi razstava v Berolinu, ako bi bila samo nemško-narodna, premalo pozornosti vzbudila, posebno ker bota poprej veliki svetovni razstavi v Cikagu in Parizu. Če bi se pa napravila svetovna razstava, se boje, da ne bi nemških izdelkov na razstavi prekosili tuji, posebno irski poslanci takoj odstopili od liberalne stranke, ki bi potem nasproti konservativcem ne bi bila več v večini. Obrtnija. m f% angleški. Bismarck vrnil se je iz kopališča Kissingen preko kr. državna obrtna šola v Gradcu. Jene zopet na svoj dom v Schönhausen. V Jeni vsprejeli so ga slavnostno, kakor kakega kralja. Bismarck je tudi pri priliki dal duška svojemu mnenju in je povdarjal, da ne bo nehal govoriti, temveč bode svoje misli še vedno v korist naroda naravnost izraževal. Volja vladarjeva mora biti v ustavni državi v soglasji z voljo narodovo. Sporazumljenja je treba. Absolutne veljave vladarjeve ne pripoznava več Nemčija. naperjen Za povzdigo obrtnije so največjega pomena dobro urejene obrtne šole. Mi Slovenci imamo strokovno šolo v Ljubljani, ali popolnejših tacih zavodov pa dosedaj žal pri nas ni. Zaradi tega pa Slovenci pohajajo obrtno šolo v Gradcu. Lani je to šolo obiskovalo tudi jednajst Kakor govori ob drugih prilikah, tako bil je tudi ta naravnost proti cesarju Viljemu. Kranjcev, ki so razen jednega vsi dobivali ustanove in podpore. Štirje dobivali so državne ustanove po 300 gld., dva Klampfovi ustanovi po 100 gld., tri je podpiral deželni % ♦ odbor kranjski in sicer jednemu se je dalo podpore 300, druzemu pa 212 gld., tretjemu pa 30 gld. Jeden je pa na tihem Na večer dne 26. prišlo je še-le od Stam- imel ustanovo ljubljanskega magistrata, od katere je za Bolgarija. Dne 27. pretečenega meseca obesili so v Sofiji one štiri, o katerih smo poročali, da so bili obsojeni Vse dejanje zvišilo se je na smrt zaradi umora B^lčevega. prav bulova potrdilo glede obsodbe in že se je določilo precej na sedem mesecev dobil 175 gld. drugo jutro usmrčenje. Sorodniki obsojencev pozvali so se po noči, da lahko obsojence obiščejo, v jutro dne 27. na vse Poleg tega mu je pa de- želni odbor dal še 50 gld. podpore. Štiri Kranjci so zgodaj pa so obsojence odpeljali na m or išče. Razun pičlega števila višjih oseb, ki so bili ali oficijelno pri usmrčenji na- obiskovali stavbeni oddelek, druzih sedem pa oddelek za umetno obrt. Vseh Slovencev je pa na tem zavodu bilo vzoči, ali, ki so se o tem obvestili, ni v jutro dne 27. julija sedemnajst. Razen omenjenih je pa še obrtno nadalje- večina prebivalcev v Sofiji niti slutila, da so obsojenci že usmrčeni. Pota k morišču so za občinstvo vojaki zaprli. — valno šolo obiskovalo še 22 Kranjcev, Slovencev pa Italijanski, belgijski obrnili in rumunski zastopnik so se zasebno vkupe 44. Iz povedanega je razvidno, da ta zavod nikakor ni brez pomena za nas Slovence. za pomiloščenje obsojpncev, a ničesar niso opravili in bi tudi za slučaj, če bi bili oficijelno za pomiloščenje prosili. Šola ima 2 glavna oddelka. Stavbeni oddelek, kateri ne bi bili nič dosegli, kajti Stambulov niti Milarova, katerega 5 zimskih tečajev in je minolo šolsko leto štel vkupe je sodišče predlagalo v pomiloščenje ni hotel pomilostiti, temveč še pristavil, da za izlajalca domovine ni milosti. — „Svoboda" glasilo Stambulovo pravi, da naj žalujoče rodovine proklinjajo 201 učenca. Na tem tečaju so se izobraževali poleg Rusijo, kajti ona je kriva obsodbe in usmrčenja zatožencev nastal Rusija in Bolgarija. le velik prepir. Mej tema dvema državama ..Svoboda" Bolgarsko vladno glasilo ,, a tajnih aktov glede ruskega poče- 1885. V Eusiji se trdi, da ti akti na- stavbarjev v ožjem pomenu, tudi tesarji, kamnoseki, stavbeni mizarji in ključarji. Tesarji in kamnoseki obiskujejo šolo 110 mizarji in ključarji pa 3 zimske tečaje. Umetno obrtni j ski oddelek le imel vkupe priobčilo je veČ uradnih njanja v Bolgariji od niso pristni, temveč ponarejeni, v Bolgariji pa povdarjajo sprotno in se Fklicuj^jo na izpovedanje Milarova v aferi Belčeva, učencev. Ta oddelek ima mnogo pododelkov. Splošna šola za umetni obrt ima tri celoletne tečaje, modelirji se pa uče štiri leta, keramični slikarji 3 leta, mizarji, stru se popolnoma vjema z vsebino objavljenih aktov. Rusija gar JI in rezbarji po štiri leta. Na strokovni šoli za tudi očita Bolsrariji, da je na podlogi teh ponarejenih aktov kovinöko obrt se izobražujejo cizelerji, livarji, graverji. obsodila štiri zatožence na smrt, kar ni lepo. Političnega posebnega pomena ta prepir nima, kajti nasprotstvo. in ruvanje Rusije proti Bolsrariji in obratno, je že stara stvar galvano plastiki in umetni kovači po štir leta stro Francija. Dve leti le v se Čansk^ga pre.isednika in v Z' pričeli do so nove volitve republi- radikalci agitovati in kovni # vezenje šoli za umetno vezenje uče se učenke za belo v Poleg teh oddelkov in pisano vezenje leta ima šola odprto sko in modelirsko dvor kater ruvati proti sedanjemu predsedniku Carnotu. Po njihovem obiskovalo 27 moških in 40 žensk daljevalno obrtno mnenju ni dobro za demokratično državo, ako jo predolgo edna golo s 370 učenci. in- ista^öseba vlada; treba je premembe v tem oziru. Pri- hodnje leto bodo nove volitve v zbornico m radikalci sklenili Učnih moči šola imela vkupe 39 in sicer rav- so od svojih kandidatov zahtevati, da ti obljubijo, da ne volijo natelja, 2 predstojnika glavnih oddelkov, 13 profesorjev več Carnota predsednikom. Dne 1. t m. otvorila se je v o suplentov 1 asistenta, 2 strokovna učitelja, 2 strokovni Parizu mejnarodna razstava ženskih del. Na razstavi zasto- učiteljici, 6 pomočnih učiteljev za obrtno nadaljevalno šolo, delarniških mojstrov, in jednega mizarskega de- drugod osnujejo taki zavodi bodo pi eskrbovali malim obrt lävcä v pomoč mizarskemu mojstru. Mej profesorji so nikom potrebni kapital. To bode velika dobrota za male obrt arhitekti, stavbeni in strojevni inženerji, akademični sli karji in kiparji i. t. nike Dosedaj si marsikater ker ni mogel dobiti denarj zaradi tega pomagati ni mogel Šola ima to prednost, da poduk ni teoretičen, temveč tudi praktičen v delarnicah, ki so združene s šolo. Tukaj so delarnice za raznovrsfni lesni, kovinski in keramični obrt. strokovni predmeti v ožjem pomenu. 41 Kmetijstvo. - ^ - fS' Ne uče se Kompost temveč tudi drugi predmeti, ki so potrebni obrtniki. Tako je gnoj, katerega napravljamo iz raznih gospodarskih od- se uči obrtno spisje, obrtno računstvo in knjigovodstvo, padkov, živalskih, m rudninskih. Kompos t, Seveda se posebna pozornost obrača risanju, ki je ne- je jako važen za vsako gospodarstvo, ker ima v sebi najboljše redilne snovi za rastlinstvo, kakor dušeč. obhodno potrebno vsakemu naprednemu obrtniku. Koncem šolskega leta je strokovna šola za umetno forjevo kislino, kali i. t. d. in to v takem stanju fos- da je vezenje bila priredila razstavo, kateri so se kaj povoljno rastline lahko posrkajo. Seveda je vrednost komposta * izrazili razni listi. jako različna in se ravna po tem, iz kacih odpadkov se Novo šolsko leto na strokovnih šolah s celo letnimi naredi. tečaji se začne dne 16. septembra. Vpisovanja se bodo v Največje vrednosti za pripravo komposta so živalski pa vršila dne 13., 14. in 15. septembra. Zimski tečaji odpadki, kakor, kosti, kri, dlaka, usnjeni odpadki, od- za stavbarje, tesarje in kamnoseke, se pa začno dne padki strojarij, perutninski gnoj, hrošči, gosenice, polži, 3. novembra, vpisovalo se bode pa dne 29. in 31. oktobra, odpadki limskih tovarn i. t. ter dne 2. novembra.' . Od rastlinskih odpadkov se porabijo za kompost, raznovrsten plevel, kolikor je Končujoč te črtice o obrtni šoli v Gradci izjavljamo mogoče svež, da se ložje razkroji, krompirjevina, listje, svojo željo, da bi več Slovencev še pohajalo to šolo, da odpadki od prediva, žaganje, spridene preše, odpadki v se bode potem boljši okus in večja obrtna spretnost raz- kletih, v katerih so bili spravljeni krompir, repa, korenje širila tudi mej nami, da bodemo mogli tekmovati s tujimi i- Da pa plevelno seme zgubi kaljivost, se mora izdelki in svoje izdelke izvažati na tuje. Slovenec je poprej politi z vrelo vodo, predno se tak plevel dene v nadarjen za razno obrt, ali pomanjkuje mu šole. Da so kompostni kup. Od rudninskih snovi j 1 nas prehiteli drugi narodi, temu je za kompost je največ to krivo, da cestno blato in blato iz cestnih jarkov, od rek m IZ se pri nas ni bajarjev, pepel, saje i. t. d. Premogov pepel. tako skrbelo za poduk, kakor drugod. Seveda še bolj pa želimo, da se naša domača obrtna šola Za kompost porabi se vse, kar ima v sebi kako kmalu tako razširi, da našim sinovom ne bode treba gnojino vrednost, kakor smeti, kuhinski ostanki, kolikor hoditi učit se v Gradec, temveč se bodo lahko izobrazili se ne pokrmijo, pomije, razno umazana voda. doma v svojem jeziku. Posebno bi bila potrebna stavbena Pri pripravljanji komposta prideni apna, da s tem šola, da bi dobili domače dobre stavbarje, zidarje, tesarje, pospešiš razkrajanje. Razkrajanje pospešuje tudi gnojnica stavbene mizarje in kamnoseke. da potem pri nas Stvari, ki se porabijo za kompost se v kakem senčnem večjih zgradb ne postavljali večidel tujci, kakor se žal kraji nalože na kup in s prstjo pokrijejo, da plini ne godi večidel dosedaj. Skraj cas da se Slovenci tudi v uhajajo. Da kup ostane vedno svež, mora se z gnojnico tem oziru postavimo na lastne noge. ali z vodo polivati. Včasih je treba kupe preriti, da se vse bolj jednakomerno zgnoji. če mnogo za kompost { k Obrtnijske raznoterosti. Kako se povekša svetloba svetilnice, ne da bi se porabljivih tvarin, napravi naj se rajši ves kupov nego jeden sam prevelik. 4 Kompost hiter gnoj, zato ž njim gnojimo drago več olja potratilo ? To dosežeš, ce stenj namočiš v jesihu cenejšim rastlinam. Posebno dober za travnike. Pa in ga potem skrbno posušiš in še le na to rabiš. O hranjenje lesa. tudi na polji se da dobro porabiti. kompostu se je sicer že mnogo pisalo, ali nam se je vendar zdelo poles namažemo s premogovim katranom. Katran ne gre v les trebno še opozoriti kmetovalce, ker večkrat vidimo, kako Jako neugodne vspehe dosežemo, če in^ ovira susenje lesa, zatorej še rajši trohni. Dosedaj se je jedini carbolineum avenarius za ohranjenje lesa dobro ob-nesel, ker gre v les in prežene vlažnost. razmetano okrog kmetskih domov razna stelja se na ta način dala dobro porabiti za gnoj. 1 ki I Kredit za male obrtnike. Na Dunaj i osnujejo v Garancijski kratkem velik kreditni zavod za male obrtnike, zaklad je že skoro popolnoma zbran. Dosedaj se je podpisalo nad sto tisoč goldinarjiev,. Če. tudi se ta zavod še le snuje, vendar se malo v ze kßze njegov, dobri upliv. Videč, da si bodo do sedaj še dosti dobro šponaša. Kmetijske raznoterosti. Iz Dobrove nam piše prijatelj : Letina se tukaj letos Sena se je nakosilo veliko več v obrtniki lahko kmalu sami pomagali, privatni upniki več mimo lani; dasiravno je deževje vedno vmes dregalo, s6 tako ne pritiskajo mklih obrtnikov, kakor so jih dosedaj. je spravljalo seno skoraj slednji dan sproti, kar bilo je na- Ce se bode ta zavod dobro-obnesel, je pričakovati, da se tudi košenega.: Žita se je prav veliko naželo. Ječmen se sr ednj e dobro, pšenica (radi polega) dobro, a v rz pa prav dobro ob- proti koncu enajstega stoletja. L. 1093 vstanovil je nesla. Fižol, turšica in krompir oneidovec obetajo tudi pošte- namreč prvi ogersko-hrvatski kralj Ladislav (Sveti) za nega pridelka; zgodnji krompir (stara domača vrsta) pa uže zelo črni. Sadja ne bode mnogo; gambovci in nekatere druge pozne vrste so tu in tam zelo polni, a po nekaterih legah so pa sadna drevesa letos popolno prazna zaroda. Dobro sadno letino ugonobilo je grebško škofijo, dal sozidati škofijsko (stolno) cerkev in rezidenco. Temu je sledila večja naselitev mnogih hrvatskih rodbin, pa tudi ptujih trgovcev, zidarskih mojstrov Nasta 9 ob času cvetja silno neugodno vreme, kamnosekov, kiparjev in raznovrstnih rokodelcev. Kako ravnati s sladkim krompirjem? Prof. Müller nili so se po višini Grič na prostorih sedanjega zgor v Thurgau-u se je prepričal, da krompir'ne postane sladak zaradi tega če zmrzne, temveč zaradi tega, kleti temperatura od dO do 20 C. v ce Pri je dlje časa v temperaturi njega mesta. na severni strani sedanjega Jelačičevega trga in deloma tudi po današnji Ilici. Zgodovina XII. veka se več škroba premeni v slador, nego se sladorja ga izloči v podobi vode in ogljikove kisline. Tak krompir se popravi, če ga imamo dalje časa na večji toploti. Zagreba nič ne omenja, pač pa ona XIII. veka. Okoli 1220 se je namreč v vojski Andreja II. z njegovim upornim sinom Belo, vojvodom slavonskim, pridružil en Da se zelje preveč ne skisa, je baje dobro, da se del Zagrebčanov prvemu, en del pa drugemu, t. za kadi ali zeljne sode porablja brezov les. Če to ni mogoče, se priporoča, da se v zelje vtakne vsaj brezov kol. Tako zelje ostane dolgo dobro. • « Sadno drevje jeseni odvezi. Da mraz mladih dreves ne poškoduje po zimi, jih moraš odvezati, ko je jeseni odpalo listje. Prav vzrejeno drevo se po zimi paČ upognei zlomi se m sinu. . očetu pričetku 1. 1242 je bil Zagreb od Tartarjev premagan, osvojen, oropan in opustošen; zlasti hudo je bila oškodovana stolna cerkev. Ravno to leto kralj Bela IV., od Tartarjev na Ogerskem premagan, pribežal v Zagreb, kjer je bil od prebivalcev zgornjega mesta pa ne. Kol po zimi odstrani, da se drevo vanj ne drgne, srčno sprejet. Iz hvaležnosti za to povzdignil je Zagreb v dostojanstvo kraljevega svobodnega mesta, obdaroval dal Skušnje so pokazale, da dve leti itak noben kol ne stoji, če nečemo, da bi drevo držalo kol, ne pa kol drevesa. Tudi lep-ševalna in rajdna drevesa in vinske trte naj se po zimi odvez ej o. Korenje dobra krma za konje. Korenje ne ovira prebavljanja, temveč ga pospešuje in se zatorej priporoča posebno za konje. Konju smeš dajati na dan do 2 kilo korenja, sedanje Hrvatske.) ga z mnogimi predpravicami, v trdil ga, sozidati si svojo rezidenco in določil ga za sedež slavonskih vojvodov. (Pod tem imenom ni bila zapopadena edino današnja Slavonija, ampak tudi severni in srednji del več pa tudi ni dobro. Posebno kadar konji težko delajo ni jim dobro dajati preveč korenja, pa premalo ovsa. Repa, pesa Ker so slavonski vojvodi čislali posebno umetnije, pa nista tako dobri za konje, kakor korenje, ker radi ovirati je to privabilo mnogo umetnikov raznovrstnih strok v prebavljenje. Kmetijske šole v Avstriji. V naši Zagreb, in zaslula je njegova veljava na daleč okrog, kar državni polovici je trajalo eno celo stoletje. Da je pri tacih razmerah je 103 kmetijskih šol in sicer 1 visoka šola na Dunaji, 16 srednjih šol, 56 nižjih šol in 30 nižjih šol za posebne stroke. vedno bolj rastlo in se razvijalo mesto, ter se množilo prebivalstvo, je jasno. Dobil je takrat Zagreb nekako li Poučni in zabavni i = i« svojo sedanjo obliko t zgornje in spodnje mesto Od 1220 do pričetka XIV. stoletja živeli so stanovniki zgornjega in spodnjega mesta v miru in slogi; ko pa je • • Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano izumrl kraljevski rod Arpadov, in se je vršila volitev Spisuje Jos. Levičnik. Kolikor dalje (Dalje.) sega zgodovina novega kralja, izreklo se je kraljevo svobodno mesto f Grič (sedanje zgornje riiesto) za Karola Martel-a, in po njegovi smrti za njegovega sina Karola Rob. Anjov-skega, ki je bil pozneje tudi kronan v Zagrebu za kralja. Ta kakega mesta kraja nazaj v tmino časov m preteklosti, toliko ali bolj danji zagrebški škof in stolni kapitelj izrekli so se plitvi so dotični zgodovinski viri. in vendar kot pristaši slavonskega vojvode Andreja, ker jim tudi nezanesljivši. je le-ta podelil več znamenitih privilegij in tudi dal pra- To velja tudi o Zagrebu. Ime, rod in tudi osode prvih vico, da smejo pobirati davščine od stanovnikov kralje- vtemeljiteljev so popolnoma neznane, in javaljne se bo vega svobodnega mesta Grič. To je bil povod hudemu to kedaj razjasnilo. Zgodovinarji o tem namreč niso edinih sovraštvu sosednih dveh mest, ki je trajalo na desetletja, misel. Več njih je, ki ne dvomijo, da sega pričetek Za- in imelo vmes tudi kr nasledke 1273 vršil greba v čase pred Kristusom; drugi trdijo, da so Rim- se je v Zagrebu prvi v zgodovini zaznamovani slavonski Ijani za čase svojega gospodstva cez Panonijo tukaj deželni zbor. tem pa so planili Turki v Slavonijo vtemeljili svojo prvo naselbino (colonie). Gotovo pa je, in Hrvatsko;—kot strahovita nevihta razširile so se ne-da so se v teku sedanjega stoletja izkopali na raznih številne turške čete po obeh pokrajinah, ropale, morile, krajih (324- mesta denarji IZ časov Konštantina Velikega požigale in opustoševale ter v tla pomandrale vse, kar 337); njegovega sina Konstancija I (337—361), in se jim je stavilo v bran. Stolni kapitelj je vsled tega cesarja Valentiana (425—455); tedaj se z gotovostjo za obdal tudi ostalo kapiteljsko mesto Z močnim ob- in more trditi, da se je na mestu sedanjega Zagreba že v zidjem; prebivalstvo obeh mest je v silnem strahu IV. stoletju po Kristusu nahajala rimljanska naselbina, bojazni pred Turki podalo si prijateljsko roke, združilo Zgodovini se vendar vprvič omenja mesto Zagreb še se v vskupno obrambo mesta pred sovražnikom, kar je tudi imelo ečen vspeh. V letih 1490 Osvald Dus stolno kev in škofovo -1508 dal je škof •ezidenco opasati z obzidjem in sedmimi močnimi stolpi. Te močne vtrdbe obstoje še dandanes se z pri in bodo deloma odpravljene, kadar šijo ravno zdaj v delu se nahajajoče velike poprave ^ .....................................................,„,,„.................................................................E stolni kv Po smrti v bitki nesrečenega kralja Ljudovika pi Moha( ko po — Presvetli cesar v , Šentvidu nad Vipavo 80 gld. poiaril le gasiin^'inii društvu v se nandom Habsburškim je med Ferdi Osobne vesti. Presvetl Janezom Zapolja pi boj a d gosp. ces. etnika cesar je potrdil a 11 a M 11 r n i k prestolnega nasledstva, vnel se je tudi vnovič prepir med prebivalstvom sosednih mest; kajti stanovniki mesta Grič kmetijske družbe kranj-^ke predsednikom rolite\ c. kr držali so z Ferdinandom deželni ban. Krsto Fi kopan in tadanji škof Simon Erdödy pa z kraljem Janezom tečeni teden promov Roblek iz Radoljici m o vi ran doktorj 5p. Mih. Magistrom farm Zapolj Ko vendar poslednjič slavna habsburška dina stija dobila v last celo Hrvatsko so se pomirili tudi odlikov svetinj* Saj pi na dunajskem a graškem g. Josip Fur učil 3 bil je pr gosp. Hug' tr v Grade ^učilišji bil je pro iz Mirk pri Vrhniki doma je bil na pariški razstavi mornar.