Ožun^la. ' Romtn iz afriškib pragozdoT. SagldiEl spisal E. R. Burrougbs. — Prevedei Paulua. Hipoma se je spomnila doma. Canler jo čaka —! Danes se z njim odpclje —1 Kot da se zbudila iz prijetnih ljubkih sanj, tako se p j« adelo. Eako srečna je bila teh par trenutkov, kar je govoidla s Trzanoml Kakor tistikrat, ko sta sedela na trati V samotnem, tihem pragozdu, si gledala t oči'in se smcjala —. Pa sanje so minile. Kruta, odurna resnica sc je oglasila —. Domov mora —. Mora —1 Za irenutek jo je obšla blazna misel. Pobegnila bi s Trzanota —. O — dobro je čutila, po kaj je prišel! Katero mla- So dekle bi tega ne čutilo? Dovolj je brala v njegovih odkritosrčnih očeb, da je vedela, kako jo ljubi —. In tudi njo je vleklo k njemu. Izročila bi se njegovim krepkim rokam. Močen je, samega leva se ne boji, pomagati si tudi zna—. Z njim bi šla —. Pa zavrgla je misel prav tako naglo kakor ji je prišla. Canlenju je dala besedo —I Zaradi očeta —! Obraz se ji je zatemnil, oko ji je ugasnilo, ki je še malo prej žarelo d Teselja, na iislnicah ji je zanirl Ijubki smeiiijaj, ki ji je silil nanjei, sama nl vedela Jtako. Plaho je vstala in dejala otožno: »Domov moram, gospod Trzan! Dolžnost me kličel — Saj me pospremite, kajne?« Trzan jo je začuden gledal. Zdelo se mu je, koi da je temen oblak zagrnil toplo, žarko solnce. »Domov —? Ali ste daleč doma?« »Dobre pol ure. — Ali niste prišli mimo farme?« »Ne!c »Čudno! — Kako ste me vobče našli tu sredi samotnega gozda?« Počasi sta stopala po stezi proti farmi. »Arnot mi je v Parizu povedal, da stanujete sedaj t Wisconsi'nu. Pa že med potom sem zvedel, da je to veiika dežela in da si moram poskrbeti natančaejši naslov, če vas hočem najti. Šel sem torej v Baltimoro in popraševal. Sinoči sem prišel iz Baltimore z vlakom. V mestu sem poizvedoval za vami. Davi sem vzel avto ter se odpeljal. Pa vozač sam ni vedel za farmo. čisto drugam me je zapeljal. Odslovil sem ga ter šel peš dalje. Končno mi je neki farmar onstran gozda pokazal pot in dejal, da po njej pridem naravnost k vam.« »Pa kako da vas nisem slišala —! Ves čas ste me menda že opazovali tam na klopici!« je dejala in zardela. »Ne pozabite, gospodična, da sem mladost preživel T di-TJi džunglil Še preden sem vas yideli, sem vedel, da je nekdo tu. Previdno sem se bližal. Da sem se zelo raz-reselil, ko sem yas spoznal, to si lahko mislite, Ine! Pa tudi začudil sem se —!« »Začudil —? Zakaj.?« »V Baltiniori to mi prafili, da se dancs odpeljet«. Neki Canlcr da vas snubj in da bo vkralkem porolryi. Lahko si mislite, kako sem hitel! — ;Pa vas najdemtule sredi gozda! Ali ni to čudno —! Pa menda ni res da bi se možili —?« »Res je!« je dejala otožno. ' »Pa bežite z doma in — jočete! Torej ne Ijubite Caalcrja?« »Ne!« »Pa kako morete vzeti človeka, ki ga ne Ijubite?« »Oče so mu dolžni.« »Torej je le res, kar je zvedel Arnot!« je pomislll TVzan. Na glas pa je dejal: »Tisto posojilo, kajne, ki so ga oče najeli, da »© šli iskat zaklad?« »Da.— Odkod pa vesle vi o kakem posojilu?« »Amot mi je pravil. Tudi to vem, da ste zaklad res našli, da pa so vam ga uporniki vzeli ter zakopali na obrežju, in da je nato neznano kam izginil. — Povejte, Ine«, je nadaljeval po kratkem molku in obstal, »recimo da se je zaklad našel in bi Canlerja izplačali, — ali bi bili potem zopet prosti?« Ine ga je pogledala. Kako je govoril —! Prav kot bi imel zaklad že kar r žepu! 2alostno je odmajala. »Obljubila sem mu zakon. In taka obljuba je pri nas obvezna!« »Pa recimo da ga vprašate in da vam vrne besedo, — ali bi potem bili prosti?« »Potem bi bila prosta. Pa besede mi nikdar nc bo dal nazaj, ker —> ker me hoče Lmeti!« \ Žalostno je povesila glavo in spet »ta stopila. Oba «la molčala. In nato je Trzan dejal počasi: »Kaj pa če bi ga recimo vprašal — jaz?« »Ne verjamem da bi ugodil tujcu, — temmanj ker bi takoj uganil, čemu ga vprašalelc »Trzanu se še Kršak ni mogel ustavljati —!« je povedal. Njegov glas je bil ves izpremenjen in Ine ga je pogtedala. Pa prestrašila se je —. Dobrodušnost je izginila ]z njegovega lica, njegove prej mirne in prijazne oči so sršale bliske, njegov zaigoreli obraz je zatemnel še huje in neznana divjost je gkdala iz njega. Streslo jo je, s slrab.om je zrla na svojega spremljerajica. Vedela je, kaj je hotel reči —. Grozil je Canlerju, — an, ki je leva in gorilo napadel z golimi rokami —I »Ne smete tako govoriti!« ga je karala. »Wisconsin ni afriška džungla in vi niste več divja žival, ampak olikan človek. In olikani ljudje se ne pobijajo med seboj hladnokrvno —!« »V srcu sem še vedno divja žival!« je rekel polgtasno in s stisnjenimi zobmi. Osupnila je in molčala. Tudi Trzan nekaj časa ni rekel jbesede, zdelo se je, kot da hoče ukrotiti svojo divjosL Nato pa je obstal, pogledal Ini v obraz in dejal mirno, odločno in počasi: »Ine, saj veste, po kaj sem prišel?« »Da!< »Ine! Nisem vajen lepih in izbraniK besed, aato bom govoril kar naravnost. — Ine, ali hočete biti moja žena, Łe bi vam Canler dal besedo nazaj?c Ni mu kaj odgovorila. "™~ Potrpežljivo je čakal in molče je stopal poleg nje. Vedela je, da bo prišel s tem vprašanjem. Pa kaj m« naj odgovori —« Srce ji je bumo bilo. Kolikokrat si je želela, da bi prišel —! Kolikokrat ianjala o sreči ob njegovi strani —! Nanj je čakala. Zato je odklanjala Canlerja, zato se je ustavljala Claytonu —. Toda razum —I Saj ni bilo mogoče —! Prereč ju j« ločilo! Njegov pravkar taki divji obraz, njegove strastn«, grozeče besede so ji za trenutek odgrnile usodno potrao  njegovega značaja ter jo še bolj potrdile y njenem  mišljenju. Toliko ju je Iočilo! Cel svt je stal med njima, vzgoja, razlike v značaju in mišljenju, družabne razlike —. Občudovala ga je, ljubila njegovo moško lepoto, njegovo srčnost in drznost, njen junak je bil —. Toda junak \z divje džungk —. Ali je bil pa to tudi mož, ki more žena z njim zvezati usodo za vse življenje —? Tako ji je govoril razum. Srce pa je zahtevalo svoje pravo —. Kaj mu naj odgovori —? Ali naj reče da, ali naj ga odkloni? Ni si upala storiti ne enega ne drugega? jPa saj tudi ni mogla! Saj je dala besedo Canlerju in Canlcr ji bcsede še ni vmil —. In če bi jo vendarle vrnil? če bi se karkoli zgodilo? Morebiti da ima tale silni človek sredstra in moči, da vkljub Tsemu prisili Canlerja —! Potem —? Potcm j« §« Tedno čas, da s« odlo& m <fc alS pa aa o*. Tako si je mirila ležki, hudi boj med srctm in ib»-» umom. Preložila bo dločitev. Počakala bo, kaj bo stowi Canler. In če bi se on tudi res odrekel — mogoče je 'vse, Trzan je nenavaden človek —, ne, danes se ne mofrc odločiti, jutri, črez par dni —. Dotedaj se bo pomiriM, bo mogoče drugače sodila o Trzanu in o — sebi. Prišla sta do roba gozda. Skoz drevje se je belite hiša. Se par korakov ,pa sta na vrtu —. »Nič ne odgovorite?« jo je vprašal. »Se bojit«, dc bi me užalili?« »Ne vem, kako vam naj odgovorim! Premalo *3a»je! Glejte, tamle je farmalc »Torej me — ne ljubite?« je vprašal rablo. »Nikar ne recite tako! Vzljubila sem vas, ko sem Tas prvikrat zagledala! In ljubim vas še danes —1 fa» oh, kolikokrat sem mislila na vas od tistikrat —! Santf ste Tideli! Pa saj veste, da sem dala besedo Canlerju! Nieens prosta^ In če bi tudi bila prosta —. Povejie, ali bi bili — srečni poleg mene, vi, Id ste vajeni svobode, ali bi bili srečni v našem življenju, Jd ga tesnijo in omejujejo postave in predpisi?« Trzan je nekaj časa molčal, nato pa dejal mirno in nežno: »Razomem vas! Verjemite mi, vaša sreča mi je nad vse, mi je več kot moja lastna sreča —. In posnel sem z vaših besed, da bi ne bill srečai * — divjakom iz pragozda.« Rahel očitek je slišno donel iz njegovih besed, rkljub temu da se je zelo premagoval in je mirno govoril »Ne ne, Trzan —1< j« ngovarjala in ga prljela m roko. >Ne fOTorite tako —I Ne razumete mef Jaz yzA~~,*