Kamniški ObČAN
Št. 16
50. leto
Kamnik, 23. september 2011
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine navdušili
Drugi septembrski sončen in vroč konec tedna je bil ponovno zaznamovan s številnimi prireditvami, ki so predstavile bogato ljudsko izročilo domačega kraja, širšega območja Slovenije in tujine. Organizatorji 41. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so letos vstopili v družino priznanih mednarodnih festivalov, so pripravili raznovrsten program, tudi z izobraževalnimi vsebinami, od seminarja o avbi, razstav, otroških delavnic, do nastopov
folklornih skupin, godb, ansamblov, srečanj ljudskih pevcev, tekmovanja harmonikarjev, sejma domače in umetne obrti ... Krono prireditvi je nadela tradicionalna povorka narodnih noš z naslovom Odsevi oblačilne mode v nekdanjem oblačenju, v kateri se je predstavilo preko 2.200 narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin in sedmih evropskih držav. Mnogo je bilo zadovoljnih obrazov tako obiskovalcev kot sodelujočih v povorki, ki so se s ponosom in ljubeznijo do ohranjanja izročila podali
po srednjeveških ulicah Kamnika ter s tem pomembno prispevali k ohranjanju oblačilne dediščine. Spoznali smo tudi folklorno izročilo Slovenije in tujih držav: Hrvaške, Češke, Turčije in Ukrajine. Številne obiskovalce so na Glavnem trgu navdušili temperamentni plesi in pesmi ter barviti kostumi ljudske folklorne skupine Barvinok iz Ukrajine.
Reportažo o Dnevih narodnih noš objavljamo na 8. in 9. strani, anketo med obiskovalci in sodelujočimi pa na 10. strani.
Triatlonski vikend na Bledu
Kamnik obiskal predsednik države dr. Danilo Türk
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je na povabilo župana Marjana ©arca v sredo, 14. septembra, obiskal Kamnik. Z delegacijo so se seznanili s stanjem v občini. Župan Marjan ©arec jim je skupaj s podžupanjo mag. Julijano Bizjak Mlakar in direktorjem občinske uprave mag. Ivanom Kendo predstavil projekte in delovanje občine. Izpostavil je predvsem problematiko dveh mestnih sol, cestno problematiko, izgradnjo vodovoda in kanalizacije na področju Stranj, Tunjic in Tuhinjske doline, pogovor pa je stekel tudi o možnostih izboljšanja kakovosti bivanja v občini Kamnik.
Po delovnem sestanku se je predsednik države v spremstvu župana in delegacije sprehodil skozi mestno jedro, kjer so ga pozdravljali občani, ki jim je z nasmehom na obrazu pomahal ali stisnil dlan v pozdrav.
O predsednikovem obisku obeh mestnih sol Frana Albrehta in Toma Brejca ter zavoda Cirius na 3. strani.
Minuli vikend je bil je res lep. Temperatura Blejskega jezera 22 stopinj. Pravo poletje. Napolnjeno z energijo več kot 700 triatloncev iz 19 držav. V soboto, 17. septembra, je potekal Garmin Triatlon Bled: Evropsko mladinsko prvenstvo v super sprint razdalji, Lumpi triatlon, triatlon
za vsakogar (tudi štafetni) in olimpik triatlon. V nedeljo, 18. septembra, pa Petrol Loveman, slovenska iron polovička, ki je štela za državno prvenstvo v dolgem triatlonu.
Miro Kregar s sodelavci (člani Trisporta, družinskimi člani, starši otrok šole triatlona, prijatelji,
Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 7. oktobra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 30. septembra; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 5. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah.
znanci, dijaki ŠCRM Kamnik ter simpatizerji kluba) je poskrbel za res zahtevno organizacijo te množične in medijsko odmevne športne prireditve. Izpeljana je bila praktično brez napak.
Tekmovalci, ki so zastopali barve Trisporta v vseh kategorijah, so poskrbeli za odlične rezultate. Miro Kregar se je veselil tudi z najmlajšo ekipo Trisport Cici s trenerko Natašo Planko (na fotografiji).
Reportažo objavljamo na 13. strani.
150-letnica posvetitve cerkve sv. Neže na Selah pri Kamniku
Letos mineva 750 let od prve omembe Sel v najstarejši Ustini iz leta 1260, ko je koroški vojvoda Ulrik Schpanheimski poklonil samostanu benediktincev v Gornjem Gradu poleg drugega tudi tri kmetije na Selah. Župnija Sela pri Kamniku je bila ustanovljena kot vikariat v dobi jožefinskih reform leta 1793, prava župnija pa je postala leta 1875. O pomembnem jubileju na 7. strani.
ommerce-
i^pi^ ^imv in pi^miad
Hukt
Maistrova cesta 13, Kamnik
Tel: 01 / 830 31 00 e-mail: info@ hotelkam nik. si www.hotelkamnik.si
NASI POGOVORI
z Vesno Krmavnar, vodjo oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnilc, o Icannnišicili šolali, vrtcili, kulturi in športu ter socialnili razmerali v naši občini na 4. strani.
Aleš Podgoršek, Tomaž Planko, Marko Rajh in Klemen Kočar so novi kamniški Ironmani, njiliove zgodbe preberite na strani 12.
'C., c&ebi
23. september 2011
AKTUALNO
Občina Kamnik -leto dni po poplavah
Po lanskoletnih septembrskih katastrofalnih poplavah, ki so med okoli 150 občinami v Sloveniji močno prizadele tudi našo občino, lahko po letu dni ocenimo, da so bile ceste urejene že do konca leta 2010, objekti so večinoma obnovljeni, zemeljski plazovi manjšega in srednjega obsega, ki so najbolj ogrožali cestno infrastrukturo ter stanovanjske objekte, so bili sanirani do konca leta 2010.
Občina Kamnik je v letošnjem letu nadaljevala z odpravo posledic lanskoletnih močnih padavin, ki so na območju naše občine največjo škodo povzročile prav na občinski infrastrukturi. Zaradi namočenosti ter povečane vodnatosti nekaterih vodotokov, se je povečala možnost zemeljskih zdrsov na reliefno razgibanem terenu občine, predvsem na območju miocenskih in panonskih glinah, ki so v okolici Kamnika ter Tuhinjske doline.
O poteku sanacije in današnji situaciji v občini Kamnik so predstavniki občine povedali, da je »sanacija, kakršna je bila potrebna v Kamniku, velik zalogaj, podobno kot po katastrofalnih poplavah v novembru leta 1990 in 1998 in 18. septembra 2007«. »Pomembno pa je, da so se stvari izvajale strokovno in transparentno,« je povzel Matjaž Srša, poveljnik CZ.
Odprava posledic lanskoletnih poplav realizirana že v letu 2010
V	letu 2010 so bili poleg škode na cestni infrastrukturi in vodovodni napeljavi interventno odpravljene posledice plazenja na naslednjih objektih ter občinskih cestah:
•	zemeljski plaz na lokalni cesti na Veliki Lašni,
•	sanacije ceste Stolnik-Cerar,
•	sanacija usada brežine pod cesto Stolnik,
•	izgradnja opornega zidu na lokalni cesti Laze-Stara Sela,
•	sanacija poškodovanega mostu preko ceste Špitalič-Zobava, ki jo je povzročila vodna hudourniška erozija,
•	sanacija zemeljskega plazu pod stanovanjskim ob ektom Hrib 8a,
•	sanacija plazu nad stanovanjskim objektom Soteska 50a.
Na podlagi sprejetega občinskega proračuna za leto 2011 in Delnega sanacijskega programa odprave posledic poplav septembra 2010 na Ministrstvu za okolje in prostor, je občinska uprava v letu 2011 nadaljevala z sanacijo po lanski naravni nesreči.
V	letošnjem letu so glede odprave posledic lanskoletne naravne nesreče v naši občini že izvedene naslednje sanacije:
•	sanacija zemeljskega plazu na vplivnem območju objekta, ki spada pod kulturno dediščino - cerkev na Selaii pri Kamniku,
•	sanacija zemeljskega plazu na lokalni cesti Tunjice-Sveta Ana-Zdravilni gaj,
•	sanacija dveii zemeljskiii plazov na lokalni cesti Poreber,
•	sanacija plazu na lokalni cesti Špitalič-Učakar,
•	sanacija zemeljskega plazu in poškodovane ceste Sovinja peč-Podlom,
•	sanacija na lokalni cesti Šmartno-Pšajnovica.
Konec maja 2011 je komisija za sanacijo zemeljskih plazov pod vodstvom CZ Kamnik in občine Kamnik izvedla ponovni ogled vseh ne saniranih zemeljskih plazov v občini Kamnik. Namen pregleda je bil ugotoviti dejansko stanje in morebitno poslabšanje stanja, na podlagi katerih je komisija pripravila strokovna izhodišča za nadaljnje sanacije v prihodnjih letih, glede na prioritete.
V	zaključni fazi potekata dve zahtevni sanaciji zemeljskih plazov na lokalni cesti Gabrovnica-Krašnja in Mali Rakitovec-Veliki Rakitovec.
Dan brez avtomobila - Potujmo drugače
Občina Kamnik se je tudi letos pridružila dejavnostim v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, ki z osrednjo tematiko »Potujmo drugače« poudarja alternativne načine mobilnosti in pogona vozil z namenom, da se zmanjša naša odvisnost od nafte. Letos v pobudi sodeluje 30 slovenskih občin, ki so v tem tednu za določen čas zaprle del svojih ulic za avtomobile in izvedle različne ukrepe za trajnostno mobilnost, da bi tako spodbudile hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza, torej energetsko učinkovite ter okolju, zdravju in denarnici prijazne načine mobilnosti.
Občina Kamnik je včeraj dopoldan pripravila druženje otrok kamniških šol in vrtcev na Glavnem trgu. Otrokom in tudi tistim malo starejšim so se predstavili gasilci, policisti -tudi enota konjenice, reševalci, gorski reševalci, zaplesali so s plesno šolo Miki, skakali na napihljivem gradu, se čudili čarovniku Romanu, poučili Palčka Snovička o prometni varnosti, se sami preizkusili na poligonu in z raznimi materiali ustvarjali v likovnih delavnicah.
SAŠA MEJAČ
Mali Rakitovec - izgradnja opornega zidu.
Pričela se je tudi sanacija plazu na območju KS Sela pri Kamniku, kjer je bila zaradi zemeljskega plazu postavljena popolna zapora ceste Studenca-Rožično pri stanovanjski hiši Studenca 12.
Sanacijski ukrepi za zagotavljanje večje poplavne varnosti
Občina Kamnik spremlja tudi stanje odprave posledic škode na vodotokih po lanskoletnih poplavah, ki jih na območju naše občine izvajata dva koncesionarja: podjetje Hidrotehnik in Nivo Celje, ki ima v pristojnosti vodotok Motnišnica in njegove hudourniške pritoke.
Na podlagi sprejetega triletnega Delnega sanacijskega programa za odpravo škode na vodotokih, so za leto 2011 med obsežnejšimi planiranimi sanacijskimi deli v naši občini trenutno v zaključni fazi dela na območju sanacije hudournika Blatnica pod Klemenčevim, kjer bo zgrajenih pet vodnih pregrad.

Letošnje Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine so obiskali tudi gostje iz pobratenega bavarskega mesta Andechs in pevci Moškega pevskega zbora Liedertafel Utting iz Nemčije,
ki so v soboto popoldan na Glavnem trgu pripravili koncert bavarskih ljudskih pesmi. Pred koncertom so si z zanimanjem ogledali nase starodavno mesto in njegov živahen festivalski
Začetek del na Plečnikovi
V|	avia
železniški postaji
Pred dobrim tednom dni se je začela sanacija dotrajane strehe na Plečnikovi železniški postaji. Delavci Krovstva Kern d.o.o. iz Hudega bodo zamenjali dotrajano ostrešje in kritino.
Dela na Motnišnici v Zg. Motniku.
Celoten sanacijski program se bo izvajal tri leta
Veliko dela bo v prihodnjih letih še na sanaciji zemeljskih plazov na cestni infrastrukturi in odpravljanju posledic ter sanaciji objektov na območju, kjer se nahaja letno kopališče Kamnik.
Janja Zorman Macura, Odnosi z javnostmi občina Kamnik
kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejac, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med obcino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 23. 9. 2011.
utrip. O bogati zgodovini Kamnika, se posebej pa o hrabrih dejanjih našega velikega meščana generala Rudolfa Maistra, jim je pred Maistrovo rojstno hišo na Sutni izčrpno razlagal častni občan Kamnika dr. Niko Sadnikar. Pri častitljivih 96. letih je še vedno natančna in neizčrpna zakladnica znanja.
VERA MEJA»
Urejene ceste v Tunjicah, Vaseno-Sidol in Srednja vas-Zaplečje
Zaključeni sta ureditvi občinskih cest in sicer LC Cerkljanska dobrava - Tunjice in JP Vaseno-Sidol. Vrednost obeh investicij znaša približno 100.000 evrov. V naslednjih dneh bo na odsekih izvedeno še urejanje bankin in zelenic. Na Občini Kamnik poudarjajo, da gre za pomembno pridobitev urejanje občinskih cest, saj so dela zajemala celotno ureditev vozišča (odvodnjavanje, drenaža, zamenjava tampona itd.).
Uspešno je zaključena tudi ureditev ceste Srednja vas-Zaplečje v dolžini približno 330 metrov. Krajani so bistveno pripomogli k celotni rešitvi tega odseka, saj so z lastnim delom in financiranjem omogočili celotno ureditev ceste. Občina je investicijo financirala v vrednosti 17.000 evrov.
VISOK OBISK V KAMNIKU
23. september 2011
Učenci in zaposleni na najstarejši šoli v občini O© Toma Brejca na čelu z ravnateljico Mojco Rode ©krjanc so v velikem pričakovanju obiska predsednika države pripravili odličen program dobrodošlice.
Kamnik obiskal predsednik države dr. Danilo Türk
Predsednik Republike Slovenije dr Danilo Türk je na povabilo župana Marjana Šarca v sredo, 14. septembra, obiskal Kamnik. Z delegacijo - šefinjo Kabineta predsednika RS Mojco Seliškar Toš, svetovalcem predsednika RS za pravna vprašanja Stoja-nom Tramtetom in svetovalcem predsednika RS za odnose za javnostmi Boštjanom Lajovicem -so se najprej seznanili s stanjem v občini. Župan Marjan Šarec jim je skupaj s podžupanjo mag. Julijano Bizjak Mlakar in direktorjem občinske uprave mag. Ivanom Kendo predstavil projekte
in delovanje občine. Izpostavil je predvsem problematiko dveh mestnih šol, cestno problematiko, izgradnjo vodovoda in kanalizacije na področju Stranj, Tunjic in Tuhinjske doline, pogovor pa je stekel tudi o možnostih izboljšanja kakovosti bivanja v občini Kamnik.
Po delovnem sestanku se je predsednik države vpisal v knjigo častnih gostov, nato pa se v spremstvu župana in delegacije sprehodil skozi staro mestno jedro, kjer so ga pozdravljali občani, M jim je z nasmehom na obrazu pomahal ali stisnil dlan v
pozdrav. Na OŠ Frana Albrehta je goste sprejel ravnatelj šole Ralko
Lah. Po živahnem in zanimivem glasbenem, plesnem in športnem programu, ki so ga skrbno pripravili učenci in učitelji šole, je predsednik v pozdravnem nagovoru pohvalil tako učence kot učitelje in poudaril, da je šola osrednja ustanova v občini, kjer se zbirajo učenci, starši in učitelji, Kamnik pa je dobro poznan po šolski kakovosti. To je pomembno, saj brez dobre šole in dobrega dela z mladimi ni dobre družbe.
Sledil je obisk najstarejše osnovne šole - O© Toma Brejca, kjer je predsednika z delegacijo sprejela ravnateljica Mojca Rode

krjanc. Najprej so mu dobrodošlico izrekli učenci 1. in 2. razreda, nato pa so ga s kratkim kulturnim programom v telovadnici šole navdušili učenci višjih razredov. Tudi tu je predsednik vsem prisotnim namenil nekaj besed in pohvalil ustvarjalnost, prizadevnost učencev. Izpostavil je dotrajanost šolskih prostorov in zagotovil, da bo tudi sam skušal pomagati pri rešitvi tega problema. Vendar pa je dodal, da za šolo niso bistveni prostori.

Učenci CIRIUis-a so ob pomoči vseh zaposlenih z veliko zagnanostjo in trudom pripravili prisrčen program dobrodošlice. Dr. Danilo Türk je pohvalil pogum in delo vseh v zavodu, ki ga vodi direktorica Mojca ©krinjar. Kot je poudaril, je njihovo delo vredno vsega občudovanja, priznanja in podpore.
temveč njena vsebina. Učiteljem se je zahvalil za njihove prispevke, učencem pa zaželel, da bi se v šoli usposobili za to, da bodo lahko nekoč dobro upravljali z našo državo, da bi uspevali v vseh pogledih in da bi na šolo ohranili lepe spomine.
Po obisku mestnih šol je predsednik z delegacijo obiskal še Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik - CIRIUS Kamnik, kjer se mu je pridružil tudi mag. Franc Hočevar, svetovalec predsednika za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja. Po uvodni predstavitvi delovanja zavoda je direktorica Mojca ©kri-njar skupaj s sodelavci razkazala prostore centra, kjer so se gostje seznanili s potekom šolanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Učenci zavoda so pripravili prisrčen program. Dr. Turk je v svojem govoru pohvalil pogum in delo vseh v Ciriusu, ki je vredno vsega občudovanja, priznanja in podpore. Poudaril je, da se moramo potruditi, da bodo vsi v naši družbi našli svoj prostor in smiselno funkcijo. Preizkus vrednot, kot sta družbena kohezivnost in solidarnost, je po njegovih besedah prav v tem, ali se vselej spomnimo na najšibkejše in na njihove potrebe. Otrokom je zaželel vse najboljše pri njihovem šolanju in usposabljanju za nadaljnje življenje.
Ob koncu delovnega obiska sta predsednik dr. Danilo Türk in župan občine Kamnik Marjan Šarec spregovorila novinarjem.
Predsednik države je povedal, da je obiskal občino Kamnik z namenom, da se seznani z načrti in vprašanji, s katerimi se sooča ena večjih občin. »Občina Kamnik je ena od občin, ki je v zadnjih 20 letih doživela velike spremembe in kjer je potreba po razvoju družbenih dejavnostih velika. Imel sem priložnost srečati ravnatelje, učitelje in učence na dveh šolah in zavodu CIRIUS. Celotni vtis pa
Vodstvo in strokovni sodelavci Cirius-a so predsednika seznanili s potekom šolanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
je, da je občina Kamnik v položaju, v katerem bo potrebno pospešiti prostorsko planiranje, dejavnosti za dodatne gospodarske naloge in okrepiti pomoč države pri nekaterih infrastrukturnih projektih in tudi pri OS Toma Brejca bi bilo dobro pospešiti proces gradnje nove šole«.
»Predsednika sem povabil na delovni obisk, ker sta dve veji oblasti v Sloveniji, ki sta voljeni neposredno od ljudi, to je institucija predsednika republike in pa mi, župani. In kot taki smo odgovorni svojim volivcem. Občina ima veliko problemov, s katerimi se sooča, prioritete pa so znane, torej OS Toma Brejca in OS Frana Albrehta. S predsednikom sva govorila o konkretnih rešitvah za izgradnjo oziroma adaptacijo teh dveh šol. Predsednik mi je zagotovil njegovo popolno podporo pri teh projektih, ko bo potrebno iskati pomoč države pri teh projektih. Mi pa bomo pospešeno izvajali proces spreminja-
nja ureditvenega načrta za območje K9 - Sole, da bi lahko v čim krajšem času začeli z adaptacijo najprej OS Toma Brejca in nato novogradnjo OS Frana Albrehta« je v izjavi za medije povedal kamniški župan Marjan ©arec. Dodal je, da sta s predsednikom govorila tudi o drugih problemih, kot so cestna problematika, izgradnja vodovoda in kanalizacije na območju Stranj, Tuhinjske doline in Tunjic ter o izboljšanju kakovosti bivanja občanov. Kakovost pa pomenijo tudi vrtci. »Trenutno je brez varstva še vedno 250 otrok, računamo pa, da bomo del teh problemov uspešno rešili s podelitvijo koncesije in zagotovili vsaj 80-odstotno pokritost zmogljivost v otroškem varstvu«, je napovedal župan Marjan Šarec.
SAŠA MEJAČ Foto: Mitja Ličar, Saša Mejač
Za Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik je bil to prvi obisk predsednika države v vsej njeni zgodovini, zato bo v šolskih kronikah, še posebej pa v srcih vseh zaposlenih in učencev šole ostal zapisan z velikimi črkami.
4
23. september 2O11
NAS POGOVOR
Kamniški ObCAN
Vsebina pomembnejša od stila
Kot se zdi na prvi pogled, trenutni turbulentni časi niso naklonjeni niti družbi niti posamezniku - pa vendar - vsebina je pomembnejša od stila. Stila vodenja države, stila vodenja občine... Kdor hoče, zna pogledati čez nujne omejitve, ki jih okvirja stil posameznika in šele takrat vidi vsebino, ki se običajno skriva za vsemi očitki, razprtijami, tekmovalnostjo, zavistjo in kratkoročnimi odločitvami, ki ne prinašajo nujno uspeha na dolgi rok. Ker nas trenutne raznorazne razprtije v Kamniku opozarjajo, da smo se vsi skupaj znašh v vrtincu sprememb (ki niso nujno slabe), nas je zanimala predvsem vsebina, ki se nas vseh direktno dotika na področju družbenih dejavnosti. Z vodjo oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Vesno Krmavnar smo se pogovarjali o kamniških šolah, vrtcih, kulturi in športu ter socialnih razmerah v naši občini.
DrŽava bo odprla svojo blagajno za OŠ Toma Brejca
Katerim projektom trenutno posvečate največ pozornosti in energije?
Projekt, ki je prioriteta, ne samo Oddelka za družbene dejavnosti, temveč celotne občinske uprave, je gradnja dveh mestnih šol. Ob pregledu dokumentacije smo ugotovih, da je bila narejena samo ena varianta DllP-a za šole, zato smo morali narediti tudi drugo varianto, kar pa je bila osnova za prijavo na razpis Ministrstva za šolstvo in šport. Veseli smo, da smo uspeli na razpisu in za O© Toma Brejca pridobili državna sredstva, kljub temu, da je bilo še pred časom mogoče slišati, da za to naložbo s strani države ne bo mogoče pridobiti sredstev. Prav tako pa ne smemo zanemariti dejstva, da imamo še vedno premalo prostih mest v vrtcih. Občinska uprava je objavila razpis za podelitev koncesije, vendar pa o točnih datumih in izidu razpisa ne moremo govoriti, saj vse ni odvisno od občinske uprave.
Tudi področje sociale je v tem času pereče, saj je gospodarska situacija v Sloveniji zelo slaba. V okviru zdravstvenega varstva občina Kamnik okrog 145 osebam, ki izpolnjujejo pogoje Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje. Socialno ogroženim občanom so za premostitev trenutne materialne ogroženosti namenjene enkratne denarne pomoči, brezdomcem pa v celoti plačujemo stroške nastanitve bivanja.
Ali vam je predsednik dr. Danilo Türk ob svojem obisku kamniške občine in O© Frana Albrehta obljubil kakršnokoli sodelovanje pri gradnji mestnih šol?
Župan občine Kamnik Marjan Šarec je s predsednikom govoril tudi o konkretnih rešitvah za izgradnjo oziroma adaptacijo teh dveh šol. Predsednik mu je zagotovil njegovo popolno podporo, ko bo potrebno iskati pomoč države pri teh projektih.
Kdaj bo po vaši oceni možen začetek gradnje mestnih šol?
Ker je bil star ureditven načrt neustrezen smo bili prisiljeni le-tega spremeniti, kar pa pomeni nekoliko dolgotrajen postopek. Veliko je odvisno tudi od zagotovljenih sredstev, tako iz občinskega proračuna, kot tudi državnih. Od države imamo zagotovilo za sredstva, vendar se lahko glede na trenutno situacijo to tudi spremeni. Občinska uprava pospešeno izvaja proces spreminjanja ureditvenega načrta za območje K9 - Šole, vendar tudi v tem primeru o datumu težko govorimo, saj ni vse odvisno od občinske uprave.
Kamniški šoli rasteta kot otroci ....
Kaj vam je pokazala demografska študija za vpis prvošolcev v kamniške osnovne šole v naslednjih letih? Pričakovati je bilo, da bosta kamniški »baby boom« iz preteklih let in priseljevanje popolnoma (pre)zapolnila šolske klopi v prvih razredih. Kaj nam je to prineslo v realnosti?
Glede osnovnih šol je bila ključna ugotovitev^ študije, da so zmogljivosti obeh osnovnih šol v centru mesta (OŠ Frana Albrehta in Oš Toma Brejca) že dosežene oziroma presežene in da obe šoli ne preneseta več dodatnih obremenitev. Hkrati pa je bilo v študiji opozorjeno na proste kapacitete na OŠ Marije Vere in OŠ Stranje ter predlagano, da se te proste kapacitete bolj organizirano zapolnijo z bodočimi presežki v šolskih okoliših OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Problematika reševanja zmogljivosti osnovnih šol je zahtevna iz niza razlogov (velik finančni projekt, zagotavljanje večjega obsega zemljišč v kompleksu, spremembe šolskih okolišev, ipd.). Občina Kamnik je v zadnjih letih intenzivno pristopila k projektu izgradnje oziroma prenove osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca. Ko smo pregledali projekte smo ugotovili, da je potrebno število oddelkov v obeh šolah povečati, upoštevajoč najnovejšo demografsko študijo. Nov projekt predvideva novogradnjo OŠ Frana Albrehta ter adaptacijo in dograditev OŠ Toma Brejca. Nova OŠ Frana Albrehta naj bi bila 24 oddelčna, prenovljena OŠ Toma Brejca pa 18 oddelčna šola.
Očitke staršev skušajo implementirati v spremembo Pravilnika o vpisu otrok v vrtec
Centralni vpis otrok v vrtec je pokazal dejansko število čakajočih otrok, saj se od uveljavitve tega seznama vloge ne podvajajo.
Koliko otrok letos ni dobilo mesta v VVZ Antona Medveda Kamnik?
Glede na to, da imamo poleg vrtca Antona Medveda še dva koncesijska vrtca, je prav da govorimo o otrocih, ki so vložili vlogo in čakajo na sprejem otrok v vseh vrtcih v občini Kamnik. Na javni vpis za sprejem v vrtce v občini Kamnik je prispelo 500 vlog za vpis otrok s stalnim bivališčem v občini Kamnik, od tega: 392 vlog v VVZ Antona Medveda, 103 vloge v Vrtec Zarja in 5 vlog v Vrtec Peter Pan.
V vrtce v občini Kamnik je bilo sprejetih 231 otrok s stalnim bivališčem v občini Kamnik, od tega 208 otrok v VVZ Antona Medveda, 21 otrok v Vrtec Zarja in 2 otroka v Vrtec Peter Pan.
Na centralnem čakalnem seznamu je trenutno 252 otrok s stalnim bivališčem v občini Kamnik, od tega čaka na sprejem 174 otrok v VVZ Antona Medveda, 76 otrok v Vrtec Zarja in 2 otroka v Vrtec Peter Pan.
Čakajoči otroci s stalnim bivališčem v občini Kamnik po letnikih rojstva:
	2006	2007	2008	2009	2010	2011
VVZ Antona Medveda	2	1	7	9	115	4O
Vrtec Peter Pan	O	O	O	O	2	O
Vrtec Zarja	O	O	O	4	53	19
SKUPAJ	2	1	7	13	170	59
Vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Vesna Krmavnar.
Na kaj naj bodo starši še posebej pozorni pri vpisu otrok v vrtec v naslednjem letu?
Najpogostejši očitek je bil, da vrtec ni objavil števila prostih mest po enotah, ampak je objavil samo število prostih mest po letnikih rojstva, kar sicer je v skladu z Zakonom o vrtcih. Zato je bilo slišati, da starši oddajajo vlogo »na slepo«.
Letošnji sprejem je, kot sem že povedala, potekal skladno z zakonom in so starši oddali vlogo samo v en vrtec, to je vrtec prve izbire, komisija je zasedala v vsakem vrtcu posebej, oblikovali so se čakalni seznami vsakega vrtca posebej, nato pa so se ti združili v centralni čakalni seznam.
Ta sistem pa se ni izkazal za najboljšega, saj so bili v vrtec sprejeti otroci po številu točk in samo glede na navedeno 1. enoto izbire. Ostale enote, ki so jih starši morda še navedli, pa v 1. krogu nismo upoštevali in so se v skladu s prednostnim seznamom avtomatsko uvrstili na čakalni seznam, ki se je kasneje preoblikoval v centralni čakalni seznam (v nadaljevanju: CCS). Na CCS-ju so lahko »pristali« tudi tisti z višjim številom točk od nekaterih že sprejetih v 1. krogu.
Seveda so bili na nova prosta mesta iz CCS-ja pozvani tudi v t.i. 2. krogu, glede na število točk in glede na enote, ki so jih v nadaljevanju na vlogi navedli. Vendar so bila druga mesta, ki so jih na vlogi še navedli, sedaj že zasedena z otroki, ki so to enoto zasedli že v 1. krogu, kot 1. želeno enoto/vrtec.
Omenjene pripombe smo skušali že upoštevati pri pripravi sprememb Pravilnika, ki bo obravnavan na eni od naslednjih sej.
Kolikšen znesek sedaj lahko pridobijo starši z uveljavljanjem mesečne subvencije za otroke, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva?
Starši lahko pridobijo 103,10 evra mesečno, kar predstavlja 20 % ekonomske cene za prvo starostno obdobje.
Bogata kulturna vsebina naše občine
Kaj ste realizirali iz Strategije razvoja kulture občine Kamnik 2009 - 2012 in kateri projekti ostajajo odprti do leta 2012?
Cilj je bil dosežen v izredno veliki meri, kar se kaže v projektih kulturne dediščine s sofinanciranjem nepovratnih evropskih sredstev: menjava skodel na Budnarjevi hiši, nova enota Matične knjižnice Kamnik - enota ©marca, DKK - prezračevanje, sofinanciranje izdaje knjige Franceta Balantiča,....
V	Strategiji so zapisane prednostne naloge kulturne politike in zelo ponosni smo na njihovo realizacijo, kot je vključevanje v sodobno življenje s podporo festivalskemu dogajanju, ki je namenjeno vsem ciljnim publikam ter gostom (Srednjeveški dnevi, Kamfest, Revije pevskih zborov,...), medresorsko povezovanje na lokalnem nivoju, kulturno in turistično povezovanje, načrtno podpiranje mlajše generacije ustvarjalcev, projektna sredstva za kulturne ustanove v okviru občinskega proračuna, jasna ločitev ljubiteljske in profesionalne dejavnosti, revitalizacija starega mestnega jedra (ureditev poti na Mali grad, sanacija objekta Kavarna Veronika s soglasjem Solidarnosti...), velik poudarek je bil na oživitvi podeželja; (obnova kulturnih domov v letu 2009, 2010), ljubiteljska dejavnost: deluje s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je komunikacijsko stičišče društev s področja zborovstva, likovne umetnosti, gledališča,...., vodenje galerije Veronika Kamnik (JSKD), premična kulturna dediščina (identificiranje dediščine, njenih vrednot), glavni akter na področju premične kulturne dediščine v občini Kamnik je Medobčinski muzej Kamnik, ohranjanje in profiliranje obstoječih glasbenih ciklov in festivalov (Kamfest, Glasbeni abonma, Jazz Zaprice, Muzejske poletne noči,...), spodbujanje koprodukcijskega sodelovanja z različnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z gledališčem, spodbujanje kakovostnih gledaliških kulturno vzgojnih vsebin za otroke in mladino ter povezovanje kamniških šol in kDpM kot ponudnikom teh vsebin.
V	bistvu smo realizirali skoraj vse: ostane samo še realizacija nakupa bibliobusa, ki je načrtovana za leto 2012, nujno potrebno bo celostno urediti Dom kulture.
Šport definira zdrav duh v zdravi občini
Kateri dogodki iz Letnega programa športa za leto 2011 so bili po vašem mnenju najbolj reprezentativni za občino Kamnik?
Za občino Kamnik so reprezentativne vse vsebine, ki so določene v Letnem programu športa. V letu 2011 smo s proračunom zagotovili sredstva za športne programe, ki jih izvajajo zavodi s področja VIZ (vrtci, osnovne in srednje šole) in športne programe, ki jih izvajajo športna društva in klubi, zveze športnih društev in drugi zasebni izvajalci. V proračunu so zagotovljena sredstva tudi za obratovanje javne športne infrastrukture in investicije v javno športno infrastrukturo.
Obseg in vrsta dejavnosti izvajalcev LPŠ Občine Kamnik so športna vzgoja otrok in mladine, športno rekreativna dejavnost občanov, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov, razvojne in strokovne naloge v športu (usposabljanje in izpopolnjevanje v športu, športne in promocijske prireditve ter pospeševanje športa, delovanje društev in zvez na lokalni ravni in priznanja športnikom in športnim delavcem), strokovno delo v športu.
Občina Kamnik se zaveda, da je šport pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika in da so funkcije športa koristne za družbo in lokalno skupnost v celoti, zato bo tudi v prihodnosti namenjala posebno pozornost področju športa.
Pogovarjala se je Nina Irt
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnil
KOLEDAR PRIREDITEV
Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik www.kamnik-tourism.si. 01 831 82 50 Sobota. 24. september. Mali grad. Kamnik Zaključek projekta Transromanica v Kamniku
11.00-15.00
Otroške delavnice in predstavitev dobrot iz Tuhinjske doline 20.00
Glasbeno scenski sprehod skozi umetnostna obdobja na Malem gradu Nedelja. 25. september, ob 9. uri. Glavna avtobusna postaja Kamnik
Panoramski ogled z VESELIIVl JANEZOM
KAMNIK- Ljubljana (panoramski ogled mesta z okolico) - Botanični vrt, Črna vas (Plečnikova cerkev sv. Mihaela) - Trnovo (Plečnikova hiša)
-	Zmajski most - Ljubljanski grad - park Tivoli - KAMNIK. Cena 5 EUR/osebo, za otroke do 12. leta pa 2,5 EUR.
Zaradi omejenega števila sedežev bo karte mogoče kupiti le v predprodaji
in sicer do sobote, 24. septembra, do 12. ure v prostorih TIC Kamnik.
Sobota, 8. oktober, ob 10. uri, Glavni trg, Kamnik
3. VERONIKIN TEK
Tek po ulicah starega mestnega jedra
Dom kulture Kamnik
www.domkulture.org, 031/775 700 ali 01/839-76-06 Od četrtka, 8. septembra, do sobote, 15. oktobra
KD Priden možic in Dom kulture Kamnik
VPIS GLEDALŠKIH ABONMAJEV ZA SEZONO 2011/12
Več informacij na: www.domkulture.org
in telefonski številki 031 775 700
Četrtek, 29. septembra, ob 20.00
KD Priden možic in Spopad mest
ADIJO, JUNAKI!
Improvizacijski spektakel ekipe, ki bo Kamnik zastopala na Spopadu mest
Igrajo: Goran Završnik, Andrej Podbevšek, Matic Kozina, Erika Borštnar in Juš Milčinski
Ogled brezplačen! V primeru slabega vremena bo prireditev v MC Kotlovnica.
Sobota, 1. oktobra, ob 20.00
Prvi program Radia Slovenija PRIZMA OPTIMIZMA
Javna radijska oddaja v živo iz Doma kulture Kamnik
Gostje: Big Band RTV Slovenija z Ireno Vidic, Tilen Artač in Sašo Hribar
Voditelj oddaje: Milan Krapež
Vstop prost, možnost prostovoljnih prispevkov.
Četrtek, 6. oktobra, ob 12.00
Rudolfi - gledališka skupina ŠCRM Kamnik
NA DEŽEVNI STRANI
Sodobna drama Žanine Mirčevske
Za dijake ŠCRM Kamnik in za izven
Vstopnina: 2 eur
Ponedeljek, 10. oktobra, ob 19.00
Rudolfi - gledališka skupina ŠCRM Kamnik NA DEŽEVNI STRANI
Sodobna drama Žanine Mirčevske Za dijake ŠCRM Kamnik in za izven Vstopnina: 2 eur
Društvo sv. Jakoba
Frančiškanski trg 2, Kamnik Petek, 30. september, ob 18. uri, dvorana Frančiškanskega samostana Predstavitev Japljevega zbornika
Prispevki predstavljeni na simpoziju o Juriju Japlju.
Matična knjižnica Kamnik
www.kam.sik.si. 01 320 55 86
Torek, 4. oktober, ob 19. uri, dvorana Matične knjižnice
Kamnik
Vladimir Habjan: Čez rob
Predstavitev in pogovor o knjigi
Torek, 4. oktober, ob 18.15, knjižnica Šmarca
Tone Partljič: Pisatelj v parlamentu in General - deset črtic o
Maistru
Pisatelj govori o slovenskem političnem nacionalnem značaju, o zgodovini slovenskega parlamentarizma. Z generalom Maistrom pa potujemo v romantično dušo bojevnika, politika - pesnika. Vodi: Barbara Božič
Sreda, 5. oktober, ob 9. uri, Društvo upokojencev Kamnik
Ivan Sivec, Saga o Karantaniji; Kralj Samo - roman o junaštvu in ljubezni; Cesar Arnulf - roman o zmagah in ponosu; Kneginja Ema
-	roman o tragediji in svetništvu. Vodi: Ivanka Učakar.
Medobčinski muzej Kamnik
www.muzei-kamnik-on.net
Petek, 30. september, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš GALERIJSKI VEČER - UMETNOST KARLA ZELENKA
(pogovor z avtorjem in koncert Ljubljanskega tria violinčel) Sreda, 5. oktober, ob 17. uri, Galerija Miha Maleš Razstava V OBJEMU ULICE
Brezplačno vodstvo in ustvarjalna delavnica (za družine - v okviru tedna otroka)
Četrtek, 6. oktober, ob 18. uri, salon gradu Zaprice 750 LET MESTA KAMNIK
Predstavitev knjige prof. Ivana Zike, ki jo je uredil France Malešič
Budnarjeva muzejska hiša
www.domaciia.com
Nedelja, 9. oktober, ob 14. uri
Čipkarsko popoldne
Prikaz klekljanja, kulturni program in razstava v izvedbi Klekljarskega društva Veronika, Nevlje.
KULTURA
23. september 2011
Veselite se
Tak je bil naslov hudomušne domače igre z zgodovinskim pridihom, ki jo je Kulturno društvo dr. Franceta Steleta konec avgusta dvakrat uprizorilo v letnem gledališču na pobočju pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah. Želeli so jo predstaviti trikrat, pa je v soboto zvečer lilo kot iz škafa. V Tunji-cah pa se v takem vremenu ne da narediti nič, saj se vse dogaja pod milim nebom.
Besedilo za igro je ustvaril Franc Juvan, sestavljeno pa je iz anekdot o pomembnih slovenskih možeh. V anekdotah nastopajo Jurij Humar, primskovski čudo-delnik, doma iz Vodic nad Kamnikom, Janko Mlakar, planinski pisec, Jakob Aljaž, graditelj stolpa na Triglavu in prvi triglavski župnik, pesnik in dramatik Kamničan Anton Medved, Simon Robič, biolog, in se kdo drug. Igra z razgledom, kot so jo podnaslovili igralci in režiser, je tako ponudila pogled v slovensko kulturno zgodovino, kar je stalnica predstav Kulturnega društva dr. Franceta Steleta. Za
tako delo pa so se letos odločili tudi zato, ker so Tunjičani po 42 letih, odkar je imel novo maso Štefan Stele, letos spet praznovali novo maso Jureta Koželja.
V igri, ki se je dogajala na dveh prizoriščih, so nastopali Tunjičani in okoličani, sami žlahtni amaterji: Anže Slana, Domen Matjaž, Jan Černevšek, Rok Rode, Tadej Stele, Jure Stele, Tomaž Stele, Matjaž Sedušak, Jure Černevšek, Klemen Sedušak, Blaž Romšak, Dušan Vider, Bogo Čimžar, Miha Kavčič, Janez Hafner, Tomaž Černevšek, Sašo Mikuž, Uroš Stele, Lado La-nišek, Marta Rems, Irena Sedušak, Petra Kočar, Urša Klemene, Metod Rems, Jaka Tomšič in Anja Slana.
Predstavo je režiral, glasbeno in zvočno opremil Dominik Krt. Kulturno društvo dr. Franceta Steleta uprizarja zlasti starejša dela, ki so težje uprizorljiva, saj navadno nimajo klasične zgradbe z izrazitim zapletom in vrhom. Dominik Krt je tankočuten umetnik, ki da vsakemu besedilu z oblikovanjem igralčevega govora, gibov, premikov, z razpostavitvijo igralcev, z glasbeno in svetlobno opremo novo kvaliteto, s čimer pritegne sodobne gledalce. Z režijo in drugimi elementi poudari sporočilo dramskega besedila.
Predstava ima čudovito ozadje: tunjisko cerkev. To naravno sceno sta s scenskimi elementi lepo
dopolnila Janez Leskovec in Janez Humar. Igralni prostor in prostor za gledalce so uredili domačini pod vodstvom Justina Klanjška. Osvetljavo sta oskrbela Miha Ur-banija in Tina Grajzar, Matjaž Sedušak pa elektroinstalacije. Za red in varnost so poskrbeli redarji pod vodstvom Cirila Remsa. Za organizacijo v celoti pa je skrbela predsednica društva Ana Stele.
Društvo s svojim letnim gledališčem gostuje na zemlji Jožeta Grkmana, za kar se mu najlepše zahvaljuje. Ker Tunjice nimajo kulturnega doma, društvo v času predstav uporablja prostore žup-nisča, za kar se zahvaljuje župniku Jožetu Razingerju, zahvalo je dolžno tudi Heleni Stele s Kovinarske ceste, kjer so vse leto uskladiščeni scenski elementi. Razmisliti pa bo potrebno o večnamenskem domu, kjer bodo domovali ne samo kulturniki, ampak tudi druga krajevna društva.
Uprizoritev dela Veselite se zagotovo pomeni nov uspeh delovnih amaterjev Kulturnega društva dr. Franceta Steleta.
Marjeta Humar
Dotikanje Zgornjih Perovljanov in Novotržanov
Družabno življenje na področj u nekdanjega naselja Perovo, ki se sestavljeno iz Zgornjega in Spodnjega Perovega razpostira na obeh bregovih Bistrice, je v letu praznovanja 770-letnice dodobra zaživelo. Iz KS Perovo za pestrej-se dogajanje skrbi večja skupina perovskih zanesenjakov, iz KS Novi trg pa predvsem Tatjana Hlačer in Maruša Kožman oz. ILA d.o.o. - dotik ustvarjalnosti. Ta se poleg redne dejavnosti, t.j. z izdelovanjem glinenih izdelkov, izvajanjem tečajev keramike in lončarstva za otroke in odrasle ter delavnicami na temo lončarske dediščine, ukvarja s projektom z naslovom Dotik korenin. Tatjana Hlačer in Maruša Kožman se že od lanskega leta z različnimi načini komunikacije dotikata ne le Zgornjih Perovljanov, temveč vseh krajanov KS Novi trg. Za svoj inovativni projekt, ki je odprl celo pot novozaposleni, sta pridobili evropska denarna sredstva, projektu pa je prisluhnila tudi Občina Kamnik.
Po raziskavi na področju KS Novi trg, ki je ugotavljala potrebe in interese krajanov in krajank te krajevne skupnosti z namenom spodbuditi izražanje o nekaterih temah, pomembnih za vpliv krajanov na njihovo bivanje, stalni torkovi »keramiki« z namenom spoznavanja gline, keramičnih tehnik in lončarstva, prednovoletnem brkljanju s praznično stojnico na travniku v neposredni bližini delo-
vanja ILA d.o.o. in srečanju staroselcev iz Zgornjega Perovega, je v toplem avgustovskem mesecu sledilo poletno ustvarjanje z glino za krajane in krajanke KS Novi trg in vse ostale z željo po ustvarjanju.
Vse dni velikega srpana je bilo v obnovljenem delu gospodarskega poslopja nekdaj zadnje kmetije na Zgornjem Perovem P'r' Koren' in v prijetno hladni senci na dvo-risču izredno živahno. Otroci KS Novi trg so se vsak torek na izkustvenih delavnicah predajali užitkom ob oblikovanju gline, tretjo in zadnjo soboto v mesecu se je ustvarjanju z glino lahko prepustila cela družina, starši pa so lahko svoje malčke zaupali tudi v vsakodnevno ustvarjalno varstvo. Slednji dve vsebini, ki sta se dotikali doživljanja in ustvarjanja z glino, naravne in kulturne dedi-sčine, likovnosti in pogovora, sta v programu Zgornjih Perovljank povsem novi.
Poleg ustvarjanja na lončarskem vretenu, ki ga otroci obožujejo, sta Tatjana in Maruša v okviru ustvarjalnega varstva otroke popeljali v gozd, spoznavali so naravo, užitne rastline, raziskovali bližnji potok, obiskali so kamniški muzej in si ogledali razstavo o keramiki, se sprehodili po starem mestnem jedru Kamnika, hodili s hoduljami, igrali badminton, se predajali starim igram, se preizkusili v gledališki predstavi, glasbenih improvizacijah, risali, barvali, brali
ŠOLSKI CENTER
RUDOLFA MAISTRA
Novi TRG 41A, 1241 Kamnik Oktobra začnemo s predavanji na
ŠCRM -IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
zato pohitite z vpisom v programe:
-	PREDŠOLSKA VZGOJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
-	MATURITETNI TEČAJ
Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah.
VPIS iN INFORMACIJE OB ponedeljkih, sredah iN PETKIH MED 11. iN I5. URO, v TOREK iN ČETRTEK MED 12.00 iN I7.3O.
Tel.: 01-830-32-28 iN 01-830-32-12 www.scrm.si
stare zabavnike in Cicibane ter še marsikaj.
Tatjana Hlačer namenja ohranitvi pričevanj o življenju veliko pozornost, zato prav nihče ni mogel uiti slikoviti pripovedi o Perovem in zadnji zgornjeperov-ski kmetiji. Njena mama se je namreč rodila na Korenovi domačiji, svojo ljubezen do rojstnega kraja je prenesla na hči, ta pa jo sedaj deli se naprej. Med ogledovanjem prostorov nekdanje kmetije se vedno znova na peclje postavljajo vedoželjne otroške oči in ob poslušanju o nekdanjih perovskih kmetijah, starih Perovljanih, travnikih, njivah in domačih živalih napenjajo radovedna ušesa ...
Otroci so v najtoplejšem poletnem mesecu radi prihajali h Korenovim. Ob res pestrem in zanimivem dogajanju jim je čas vedno prehitro minil. Nad doži-
lorjanski
O Vpis abonmajev Doma kulture Kamnik 2011/12
Maistrov abonma
- SNG Drama Ljubljana: Nežka se - Mestno gledališče Ptuj: Picasso
-	SiTi Teater BTC: Prevara
-	Slovensko mladinsko gledališče: Pohujšanje
-	Jure Godler in Tilen Artač: GodArt Obiskali nas bodo: Jurij Zrnec, Jernej Šugman, Radko Polič, Pia Zemljič,
Bojan Emeršič, Uroš Fuerst, Jure Godler, Tilen Artač, Ivan Godnič in mnogi drugi
Abonma Kam'ncek - za najmlajše
-	Neca Falk in Mačje mesto	___
-	Peter Kus: Pojoči grad
-	Zavod Bufeto: Mini cirkus Bufeto - LG Konj: Kroki in gledališče
-	Gledališče iz desnega žepka: Gospa Pehtra
Abonma Veronika - za mlad
-	NaVal smeha v gosteh, stand up večer - Crumbs, kanadskuimpro duet
- Tri zdrave Mariieinenoče naš, pripovedovllski več - Andrej Rozman Roza:Hiphophondrija, glasbeHa^omedija - Instant s^v, improvizacifsSakomedija
vpis novih abonmajev: od 15. septembra do 15. oktobra 2011
kS
eC informacij o predstavah in vpis: 031 775 700 info@domkulture.org www.domkulture.org nformacijska pisarna DKK, Fužine 10, Kamnik
Organizator abonmajev Doma kulture Kamnik je Kulturno društvo Priden možic,
Podl

t 4, 1241 Kamnik
SKICE STARIH HIŠ MATEJA SLAPARJA
Novo sezono dogodkov v Budnarjevi domačiji je minulo nedeljo odprla razstava Mateja Slaparja, 23-letnika iz Srednje vasi pri Kamniku. Ob odprtju razstave skic starih hiš, ki je na ogled do sredine oktobra, nam je povedal, da se je nad risanjem navdušil, ko so v šoli pri uri tehnike risali skice. Ugotovil je, da ima talent in od takrat dalje se v prostem času ukvarja z risanjem starih hiš, cerkva in kozolcev predvsem iz Tuhinjske doline. Pri tem uporablja posebno tehniko - risanje z majhnimi pikicami. Kako spretne prste ima, pa je dokazal tudi z igranjem harmonike in k petju vzpodbudil vse obiskovalce.
Kulturni program je pripravila Angela Jagodic, vodja Ljudskih pevk Predice iz Kamnika. Obiskovalci so prisluhnili Predicam, pevcem Sončki iz Kureščka in harmonikarici Milki Lanišek iz Nove Štifte.
Matej Slapar iz Srednje vasi se je v Budnarjevi muzejski hiši predstavil kot avtor zanimivih skic starih hiš, kot odličen harmonikar pa je poskrbel tudi za sproščeno, veselo vzdušje.
Izza odra
vetji, za katera so postali bogatejši otroci, so bili navdušeni tudi njihovi starši Eni izmed mam je bilo potrebno kar priseči, da bodo v prihodnjem letu na Perovem potekale podobne vsebine. Ne le obljuba po ponovitvi letošnjega avgusta, v prihodnjem letu je želja Tatjane Hlačer in Maruše Kožman poskrbeti za pestro dogajanje za otroke, pa tudi za odrasle, skozi celotne poletne počitnice.
Če je bila Korenova domačija na Zgornjem Perovem nekoč »živa«, potem kar nekaj časa »mrtva«, danes z velikim veseljem lahko zapišemo, da Korenova domačija žari, da bogati Perovo in KS Novi trg, da jo polni otroški smeh in da na njej kraljuje glina, čudoviti material neskončnih možnosti.
Katja Trotošek Foto: Maruša Kožman
Mi je rekla oni dan prijateljica, češ, kako ji je fino na dopustu, ko te aktualne novice ne dosežejo in živiš nekaj časa v svetu miru. In res, svet se popolnoma enako vrti, pa če goltamo nebuloze (nekaterih) novinarjev-prepisovalcev, ali pa zjutraj vedno bolj rumeno, kvazi aktualno časopisovje mirno vržemo v koš, ali, še bolje, poberemo drek, ki ga je naš ljubljenček brezsramno sproduciral kar na tla. In če sem nekoč bentil nad nekritičnostjo časopisa, ki ga držite v rokah, ne morem drugače, kot da uredniško večinoma stoično, obveščevalsko držo, označim za edino primerno v teh na videz brezperspektivnih, kaj - smo - mi - nardil - za - vas, časih. Postavite se na sredino blagodejno hladne Kamniške Bistrice in poglejte po toku nizdol. Videli boste, da sta levi in desni breg poprecej enaka, nekje urejena, nekje zaraščena, voda pa, nižje ko greste, vedno bolj umazana.
Tako je v naši prelepi podalpski vasici, katere vaščani se ne moremo odločit, kaj naj z njo. Morebiti bi bilo res najbolje, da se vsi oblečemo v narodne noše, ne samo med festivalom, kar celo leto, in tako ob cesti čakamo na turiste in jim mahamo s pirčki in papirčki. In dajmo, recimo bobu bob in na široko odprimo Šutno za promet. Ne vem, če širše bralstvo to ve, ampak če povprašaš pravega frajerja na pravem mestu, dobiš biperček, ki ti kadar koli spusti nadležni količek pred najlepšo kamniško ulico za pičlih 30 evrov + pivo. Nobel! Dokler je po sredini Šutne kockasta kača v obliki ceste, pozabimo na promenado. Saj veste, ko greste po sredini: na vsakih par minut avto, vsako minuto kolesar, ki ga po kockah sicer premetava, a ga to ne ovira, da se ne bi drl: pa-zii-iii ali pa še kaj manj primernega za v časopis. Večina gostincev in ostalih prodajalcev raznih uslug pa tako ali tako samo tarna in si želi več avtomobilov, ki bi drveli mimo njihovih »štacun«. Včasih so vozili še avtobusi in tovornjaki, a verjemite, zaradi njih takrat ©utna ni živela. Živela je zaradi plaza delavk-gospodinj, ki se je ob dveh vsak dan usul iz Svilanita, Utoka, Kika, Alprema, Titana, Stola ... in opustošil prodajne police. (tole zadnje ni zraslo v moji glavi, je pa mož, ki mi je to povedal, učen in na položaju)
Dom kulture Kamnik je Priden možic znova dobil v upravljanje. Za pet let. Na razpisu smo močno zmagali, ker ..., ker ... v bistvu ni bil prijavljen nihče drug. Tokrat smo res pričakovali boj, kaj boj, mesarsko klanje. Samooklicani, najrelevantnejši in najbolj brani, no, poklikani, kamniški medij je pisal kar o dveh protikandidatih. In smo se vozili tudi do Maribora, da so nam prijatelji iz festivala Lent pisali priporočilna pisma, na koncu pa - edini. In, dame in gospodje, da ne bo pomote, bolj kot razuzdan napuh nas ob podpisu nove pogodbe razjeda sum, da je Dom kulture Kamnik v tem svetu »prefinjenih« poslovnih priložnosti in nebrzdanega potrošništva, ultramodernih tehnoloških pripomočkov in prepotentnih gospodinj, nekje na koncu železniškega tira, na Fužinah, nekaj odvečnega, dragega in neuporabnega. Hja.
Kljub temu smo z veseljem zagrizli v novo sezono, v nov izziv. Plezalci na podstrešju, plesalci v prvem nadstropju, jaga baba v pritličju in mladi v kleti, predvsem pa odličen abonmajski program v veliki dvorani, sodelovanje z vsemi kamniškimi organizacijami in širše, priprave na zanimive dogodke v centru Kamnika ...Idej in predvsem realnih možnosti za kamniško kulturo še nikoli ni bilo toliko, kot prav zdaj.
Časopis v roke, pobrišimo drek in se žvižgajoč odpravimo v službo. Dokler jo še imamo! In ne se sekirat, če čez vašo parcelo v naslednjem letu še ne bo peljala nova obvoznica. Postavite si tja »arafata«, prižgite žar, povabite prijatelje in se veselite z njimi dolgo v noč!	GORAN ZAVRŠNIK
Vpisovanje abonmajev: od 15. do 27. septembra
www.kd-domzale.si (01) 722 50 50
23. september 2011
POGLEDI
Kamniški ObČAN
Iz posianske pcsa/me
Tisti, ki me poznajo, vedo, da se dosledno postavim na stran najbolj ranljivih in si prizadevam, da se posameznikom ne bi dogajale delovne ali druge krivice. Zato mi ni bilo vseeno, ko sem na spletu prebrala, da naj bi se v občinski upravi šikaniralo zaposlene.
Šikaniranje ali nagajanje spletnega medija?
Nenavadno pri tem je, naj bi bili vsi prizadeti zaposleni anonimni. Težko je verjeti kritikom, ki izhajajo iz istih krogov že od zmage župana na volitvah. Težko je verjeti objektivnosti spletnega medija v lasti občinskega svetnika, ki se je takoj, ko ni bil imenovan za podžupana, kar sam postavil v občinsko opozicijo. Prepričana sem, da se vodstvo občine zaveda, da brez sposobnih in delovnih sodelavcev, ki si med seboj zaupamo, ni mogoče uspešno voditi občine.
Uspešno Kinološko društvo Duplica
V začetku septembra je Kinološko društvo Duplica na svojem vadišču na Duplici organiziralo 10. tekmo za državno prvenstvo v agilityju. Kot poslanka in podžupanja sem se odzvala vabilu društva in podelila medalje najbolj uspešnim tekmovalcem.
Tri letošnje tekme, ki jih je društvo organiziralo, predstavljajo največje projekte v zgodovini društva in pomembne dogodke za vsakega izmed 40 članov društva, pa tudi za občino Kamnik.
Kamničani uspešni na 6. Češnjiškem teku
Z veseljem sem se kot poslanka in podžupanja odzvala povabilu Športnega društva Češnjice, da tudi letos podelim medalje najboljšim tekačem. Najbolj sem bila vesela uspehov kamniških športnikov in zagnanosti Češnjičanov in gasilcev, ki so tudi letos priskočili na pomoč, da je prireditev potekala gladko.
V Državnem zboru se je slišal glas civilne družbe
Na mojo pobudo je bila v parlamentu 13. septembra javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena bivše ministrice Irme Pavlinič Krebs. Zakon omogoča prenos premoženja z občin in države na javne zavode, ki naj bi postali finančno avtonomni. Omogoča tudi mešano lastništvo javnih zavodov. Zavodi naj bi postale profitne organizacije, organizirane po vzoru gospodarskih družb z nadzornimi sveti in upravami.
Dvorano Državnega zbora RS so poleg par poslancev zasedli predstavniki številnih društev, gibanj, združenj, sindikatov, občin, upokojencev, invalidov in drugi. Pokazalo se je, da civilna družba zakonu nasprotuje in me podpira v zahtevi po njegovem umiku iz parlamentarne procedure.
Posebej me je razveselilo, da so se mi na javni razpravi o zakonu, poleg množice državljanov z razpravama pridružili moji someščani France Rems, Jože Romšak in dr. Aleksander Doplihar, ustanovitelj ambulante za nezavarovane osebe. Proti privatizaciji in komercializaciji javnih zavodov mi je uspelo združiti predstavnike civilne družbe in občin. Pri mojih prizadevanjih sta se mi pridružila tudi znana Slovenca dr. Spomenka Hribar in kirurg dr. Erik Brecelj.
Ta javna razprava v parlamentu je lahko vzorčen primer demokracije, če bodo poslanci prisluhnili našim zahtevam in škodljivega zakona ne bodo sprejeli.
Bodo predčasne volitve že novembra?
Glasovanje v Državnem zboru RS o rebalansu proračuna, pri katerem se je SDS vzdržala glasovanja, SNS pa je pred glasovanjem zapustila dvorano, s čimer so stranke omogočile sprejem proračuna, je kazalo, da si večina političnih strank ne želi predčasnih volitev. Politična računica naslednjega dne pa je pokazala, da so se rušilne stranke te vlade do te mere zapletle v medijsko obračunavanje, da ni bilo več poti nazaj. Pod pritiskom javnega mnenja, ki so ga preko lastnih medijev ustvarile same, so glasovale za padec vlade nekaj mesecev prej, kot so želele same. Če bi bilo glasovanje tajno, bi bil verjetno rezultat drugačen. Tajno glasovanje nas čaka ob tretjem glasovanju o zaupnici mandatarju. Ker poslanci tedaj ne bodo pod pritiskom strankarskih šefov in javnega mnenja, bo pravzaprav šele tisto pokazalo, ali bomo šli v letos na predčasne volitve.
Predsednik države je obiskal našo občino
Obisk predsednika države, s katerim sem prijateljevala še pred njegovo izvolitvijo za predsednika, je bil zanimiv in natrpan z aktivnostmi. Po izčrpnem pogovoru o občinskih problemih smo s predsednikom dr. Danilom Turkom in županom obiskali obe mestni osnovni šoli in Cirius, nato pa smo se odpravili na kosilo v restavracijo ob golf igrišču v Volčjem Potoku, kjer smo se pogovarjali še z občinskimi gospodarstveniki. Učitelji in otroci so se predsedniku predstavili na domiseln način. Predsednika države, ki zelo dobro pozna našo občino, so zanimale prav vse podrobnosti. Njegov spremljevalec je zvesto beležil vsebino pogovorov. Ob koncu srečanja nam je predsednik države obljubil pomoč pri reševanju nekaterih občinskih težav.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Novo vodstvo SD aktivno na občinski in na državni ravni
Območna organizacija SD Kamnik je nedavno dobila novo 21-člansko vodstvo, v katerem se združuje elan mladih, zrelost srednje generacije ter modrost starejše generacije. Za predsednico je bila ponovno izvoljena mag. Julijana Bizjak Mlakar, podpredsednika pa sta postala Marko Dobnikar iz Komende in Rafko Goltnik iz Motnika. V predsedstvo OO SD Kamnik so bili izvoljeni se Zvonimir Kolenik, Fadila Bužimkic-Halilovic, Jože Goltnik, Franc Sršen, Ivan Bizjak, Roza Lavrinc, mag. Barbara Besek, Petra Jončeska Malovrh, Marjan Dolinšek, Franc Svetelj, Mojca Jončeska Malovrh, Andrej Pestotnik, Peter Ilic, Sabina Rizvic, Ana Malkoč, Srečo Podbevšek, Gregor Podpečan in mag. Venčeslav Perko. Izvoljeni sta bili tudi novo predsedstvo občinske organizacije SD Kamnik in novo predsedstvo občinske organizacije SD Komende.
Zagnani smo se v predsedstvih obeh občin lotili nalog tako na državni kot tudi na občinski ravni. Med drugim smo člani predsedstva skupaj z našimi občinskimi svetniki iz Kamnika pripravili predloge za občinski proračun občine Kamnik za leto 2012. Z njimi smo seznanili občinsko upravo občine Kamnik.
Prizadevali si bomo, da bodo v občinski proračun kot prioritete zajeta sredstva za izgradnjo vrtcev in obeh mestnih šol, za projekte kanalizacije in za zaščito okolja, za najnujnejše vzdrževanje in izgradnjo cest, za sanacijo plazov ter potrebna sredstva za gasilsko dejavnost in za civilno zaščito. Predlagali smo, naj občinska uprava posebno skrb nameni izdelavi projektov za črpanje evropskih sredstev. Predlagali smo bistveno povečanje sredstev za zagotavljanje socialne varnosti. Opozorili smo na nekatere nevarne dele cest v občini, ki jih je treba sanirati ali izgraditi pločnike (Trobelno, Mekinje, Volčji Potok,...). Podružnična šola v Mekinjah potrebuje obnovo fasade, prenovo strehe in zamenjavo oken. Predlagali smo ureditev športnih igrišč v Vrhpolju in v Mekinjah, ureditev ambulante v Tuhinjski dolini, knjižnice v Motniku, muzejskega prostora v Maistrovi hiši, uvedbo sofinanciranja najemnin za oživitev Sutne, sanacijo oziroma ureditev nekaterih spomenikov padlim v obeh vojnah, sanacijo in oddajo v najem Plečnikove železniške postaje, nadaljevanje urejanja kolesarskih poti, ustrezno financiranje dejavnosti kulturnih in drugih društev ter programov medgeneracijske solidarnosti. Predlagali smo izdelavo občinske strategije razvoja športa in turizma ter občinski upravi, naši podžupanji in predsednici ter drugim svetnikom SD podali še druge pobude. Občinski upravi smo predlagali tudi nekatere programe varčevanja.
Predsedstvo tesno sodeluje s svojim članstvom in z Mladim forumom SD, v kratkem pa bodo oblikovana še nova vodstva drugih forumov SD, ki se bodo vključevala v aktualne probleme prebivalcev obeh občin.
Območna organizacija SD Kamnik
Urejanje prostora ne sme biti prepuščeno naključju
Kaj bo nastalo na mestu nekdanjega Alprema in klavnice?
Še malo, pa bo minilo leto dni od lokalnih volitev. »e pustimo ob strani protokol in posamezne projekte, ki imajo korenine večinoma v prejšnjem mandatu, smo bili deležni predvsem obilice všečnih objav. Ena izmed takih je bila novica o pričetku izvedbe projekta šol, ki se po mojem mnenju, glede na sedanje stanje, lahko realno prične šele junija 2012.
Glavni pokazatelj smeri razvoja občine je njena dolgoročna vizija. Najpomembnejši del te vizije pa je vsekakor občinski prostorski načrt (OPN), ki opredeljuje prostorski razvoj občine za naslednjih 20 let. V preteklem mandatu so se postopki in pogovori o tem, kam usmeriti prostorski razvoj občine začeli, v tem letu se morajo končati. Država je za sprejemanje OPN predpisala zahteven postopek, vendar je to hkrati tudi priložnost, saj lahko skozi postopke med občino, ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za kmetijstvo in zainteresirano javnostjo na koncu dobimo kvaliteten dokument. A o tem kdaj drugič.
S tem zapisom želim opozoriti na območje, ki ne more čakati na sprejem OPN. Gre za območje starega Alprema, klavnice in Utoka, ki v okviru bodočega razvoja mesta predstavlja enega ključnih urbanističnih izzivov, s katerim je potrebno prestrukturirati to območje iz industrijskega v urejen mestni predel, ki se bo prilagodil potrebam, zahtevam in zmožnostim mestnega jedra. V letih 2009 in 2010 sem si prizadeval, da se pripravijo rešitve, ki bodo sprejemljive tako za lastnika kot za občino in stroko. Na žalost je zmanjkalo časa, zato je sedaj potrebno z ukrepi nadaljevati. Če župan ne bo hitro ukrepal, se bo zgodilo, da bodo lastniki tega območja zaradi finančno-gospodarske krize prisiljeni prodati posamezne parcele posameznikom za proizvodno-skladiščne dejavnosti. Na to možnost je bila občina že opozorjena. Ob tem scenariju bi v strogem centru mesta dobili namesto petih lastnikov množico manjših lastnikov tega območja, kar bi zelo otežilo izselitev poslovne dejavnosti iz mesta na obrobje. Območje Alprema, stare klavnice in Utoka je prepomembno, da bi ga prepustiti stihijskemu razvoju. Zato mora občina začeti ukrepati!
Seveda je vzporedno z načrtovanjem dejavnosti na območju Alprema, klavnice in Utoka potrebno imeti v mislih tudi obstoječe najemnike, ki jim je potrebno zagotoviti nove površine za opravljanje njihove dejavnosti. Dejstvo je, da prostorski akt za stari Alprem ne bo sprejet prej kot v 10 mesecih, četudi se ga začne pripravljati že danes. Samo urejanje območja pa ne prej kot v dveh ali treh letih. Torej je za selitev najemnikov še dovolj časa ob predpostavki, da se OPN sprejme leta 2012 in v njem za potrebe podjetništva omogoči širitev cone na Korenovi poti ter rezervira prostor za podjetništvo in obrt v Stranjah in Tuhinjski dolini. Poleg območij, ki se morajo urediti z OPN-jem, je v občini še nekaj obrtno-podjetniških območij, ki se jih lahko ureja brez OPN-ja, a v sodelovanju z javnostjo, stroko in lastniki. Npr. cona Stol - sever, B26 Korenova pot, B11 Titan Svit, kjer je potrebno popraviti napako v sprejetem aktu in B15 Spodnji Alprem, kjer je potrebno zagotoviti komunalno infrastrukturo.
Prostorska politika mora odgovoriti na mnoge izzive sedanjega in zatečenega stanja. Zato je pomembno, da jo občina izvaja premišljeno, odprto, v sodelovanju s strokovno in laično javnostjo, s pogledom v prihodnost in v mejah družbene sprejemljivosti. Zupan se bo moral zavedati, da je njegova odgovornost pri usmerjanju in razvoju prostora velika, saj gre običajno za nepovratne procese. Sam verjamem, da ima Kamnik dovolj znanja v ljudeh, da te izzive uspešno izpeljejo, samo zaupati jim je potrebno in se iskreno odpreti. Na potezi je občinsko vodstvo.	Brane qolubOVIČ
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Podjetje Publicus, d.o.o., Ljubljana poziva vse uporabnike storitev ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Kamnik, da se udeležijo letošnje akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. Akcija bo potekala v soboto, 8. in 15.10.2011. Izvedena bo na običajen način, to je s premično zbiralnico nevarnih frakcij, po vnaprejdoločenem razporedu. Akcijo bo vodilo strokovno usposobljeno osebje, ki bo upravljalo z vozilom in kontejnerjem prilagojenim za zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov.
Nevarni odpadki so odpadki, ki zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali na okolje, zahtevajo še posebejpazljivo ravnanje in poostren nadzor. Imajo eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Pri njihovem prepoznavanju so nam lahko v pomoč simboli, ki jih najdemo na nevarnih snoveh in njihovi embalaži.
Ne	ilje
Nasveti za ravnanje z nevarnimi odpadki:
•	nevarnih odpadkov nikoli ne odstranjujmo ali uničujmo na kakršenkoli drugačen način, kot le v organiziranih akcijah,
•	nevarne odpadke hranimo v originalni embalaži, na suhem, varnem in otrokom nedostopnem mestu,
•	nevarni odpadki se med sebojne smejo mešati, sajlahko pride do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi.
Smrtno nevarno/zelo strupeno	Različni škodljivi vplivi na zdravje	Škodljivo, dražljivo
(rakotvornost, mutagenost, povzročanje alergij)
Vnetljivo
v soboto, 8.10.2011, bo akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev potekala na naslednjih lokacijah in po naslednjem razporedu:
Ura
Lokacija
Eksplozivno
Vsak izdelek, ki ima eno ali več tovrstnih oznak na embalaži, je potrebno po uporabi upoštevati kot nevaren odpadek in ga kot takega tudi oddati v uničenje ali predelavo. Kljub temu pa veliko neuporabnih snovi v našem domu predstavlja nevaren odpadek in ne vsebuje teh znakov, bodisi zaradi starosti izdelkov ali pa menjave embalaže. Pri tem velja omeniti tudi dejstvo, da se eksplozivnih snovinezbira v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
ekipiozivnm snovi nezbiia v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, sodijo:
8.00-8.^5	Motnik - pri pošti_
9.00-9.^5	Spitalič - pri gasilskem domu
10.00-10.^5	Tuhinj - pri bencinski črpalki Petrol_
11.00-11.^5	Tuhinj - pri trgovini Oreh_
12.00-12.^5	Laze - pri trgovini Tuš_
13.00-13.^5	Smartno - pri Osnovni šoli Šmartno_
1^.00-1^.^5	Pšajnovica - Pestotnik Srečo_
15.00-15.^5	Snovik - pri termah Snovik Ura Lokacija
8.00-8.^5	Vranja Peč - pri Osnovni šoli Vranja peč
9.00-10.^5	Kamnik Novi trg - pri SŠC Rudolfa Maistra
11.00-12.^5	Kamnik Fužine - pri kinu Dom_
13.00-13.^5	Vrhpolje - pri marketu Nevlje_
1^.00-1^.^5	Sela Rožično - pri Osnovni šoli Sela_
15.00-15.^5	Srednja vas - pri trgovini Tuš_
V soboto, 15.10.2011, pa še na: Ura
Lokacija
8.00-8.^5 Krivčevo - pri gostilnijurček 9.00-9.^5 podstudenec - pri trgovini Petek 10.00-10.^5
11.00-11.^5
12.00-12.^5
Črna - pri trgovini Črna_
Stahovica - pri podjetju Calcit
Stahovica - pii poujeiju catui Stranje - pri Osnovni šoli Stranje
Godič - nri krajevni skupnosti
^ PUBUCUŠ
13.00-13.^5	Godič - pri krajevni skupnosti
1^.00-1^.^5	Mekinje - pri podjetju Zarja_
15.00-15.^5	Tunjice - pri Osnovni šoli Tunjice_
8.00-8.^5	Kamnik Zaprice - pri železniški postaji_
9.00-9.^5	podgorje - pri krajevni skupnosti_
10.00-10.^5	Smarca - pri gasilskem domu_
11.00-11.^5	Smarca - pred gostilno Goručan_
12.00-12.^5	Volčji Potok - pri krajevni skupnosti_
13.00-13.^5	Kamnik Duplica - pri kulturnem domu_
1^.00-1^.^5	Bakovnik - pred trgovino Tuš_
15.00-15.^5	Kamnik Perovo - na parkirišču na Livarski ulici
Topila
Fluorescentne cevi
Kisline, alkalije
Fotokemikalije Onesnažena embalaža
Z nepravilnim odlaganjem ali zlivanjem nevarnih odpadkov povzročamo škodo sami sebi, saj se nevarne snovi vračajo iz okolja v naša življenja skozi pitno vodo, zrak ali hrano. Zato vljudno pozivamo vse občane Kamnika, da nevarne odpadke prinesete na zbirna mesta in nam prepustite, da jih ustrezno odstranimo. Zbiranje in oddajanje nevarnih odpadkov v organiziranih akcijah namreč ni le stvar kulture posameznika, temveč predvsem skrb za zdravje in okolje.
Jedko
NASA DEDIŠČINA
23. september 2011
V NEDELJO PRAZNOVANJE 150-LETNICE POSVETITVE CERKVE SV. NEŽE NA SELAH PRI KAMNIKU
Letos mineva 750 let od prve omembe Sel v najstarejši listini iz leta 1260, ko je koroški vojvoda Ulrik Schpanheimski poklonil samostanu benediktincev v Gornjem Gradu poleg drugega tudi tri kmetije na Se-lah. Župnija Sela pri Kamniku je bila ustanovljena kot vikariat v dobi jožefinskih reform leta 1793, prava župnija pa je postala leta 1875.
Župnik Anton Jamnik (1903 - 1918), ki je prvi začel zbirati zgodovino župnije in pisati kroniko, piše: »Nekdaj je bila cerkev na Selah le kapelica, okoli je stal gost bukov gozd in kake trikrat so jo prezidavali, da je iz nje današnja (prejšnja) cerkev se napravila. Tudi je bila nekdaj, kakor pravijo na Starih Selah, to je od cerkve na prvem griču proti Kamnici kapelica.«
Cerkev sv. Neže na Selah se prvič omenja leta 1526 ob popisu cerkvenih dragocenosti. Drugič jo 160 let pozneje omenja Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Šmarski župnik, pisatelj, pesnik, šolnik in velik gospodar Frančišek Miha Paglovec (1679-1759) v šmarski kroniki omenja dela na selski cerkvi. Leta obnove so se vrstila od leta 1713, 1720, 1722 (cerkev podaljšana), 1728. Napis na cerkvenih vratih je bil: Deo unI ac TrIno SaCraegVe AgnetI VirInl et MartirI (Enemu in toedine-mu Bogu in sv. Neži, devici in mučenki). Od mežnarije, kasneje od župnišča, je bilo 22 stopnic, cerkev je stala dobre štiri metre višje na griču. Pogled je moral biti romantičen. Po vsej verjetnosti je bila prvotna cerkvica na Selah romanskega stila, obdana z obrambnim obzidjem, kasneje gotizirana in za časa Paglovca povečana. V zgodovini je gotovo igrala isto obrambno vlogo kot cerkev sv. Vida v Zg. Tuhinju in
sv. Miklavža v Šmartnem v Tuhinju. To potrjuje tudi poročilo župnika Paglovca, da so »škarpo« na Selah za polovico podrli, kar moramo razumeti znižali. Prej je morala biti namreč zelo visoka, obrambna.
Gradnja nove cerkve sv. Neže
Februarja 1856 je prišel novi župnik g. Blaž Artel, ki se je z vso vnemo oprijel dela za novo cerkev.
Blaž Artel je bil rojen na Breznici 2. februarja 1822; posvečen 3. avgusta 1845. Kaplanoval je v Borovnici, Sorici in na Jesenicah, župnik na Selah je bil od februarja 1856 do septembra 1867, nato pa v Kranjski^ Gori, kjer je leta 1893 umrl. Župnija Breznica je dala v zgodovini nad 200 duhovnikov. Bil je velik talent, goreč in vse življenje neoporečen duhovnik.
Škoda, da o tem ni nobenega zapisa, prav tako ni oznanilne knjige o obdobju zidave nove cerkve. Župnik Anton Jamnik je zato po 40 letih povpraševal pri starejših ljudeh, ki so bili takrat navzoči in so sedelovali pri gradnji. Največ mu je o tem povedal Tomaž Petek, ki je takrat večkrat nadomestil cerkovnika. Nekaj podatkov pa je g. Jam-nik dobil iz spominske knjige v Šmartnem.
Leta 1858 so se pričele priprave na zidanje nove cerkve sv. Neže na Selah. Napravile so
se apnenice, opeko so žgali v Srednji vasi in Podhruški, kamenje pa dovažali iz Znojil in s Sel.
Leta 1859 so že pozimi znižali grič pri stari cerkvi, ki so jo podrli po tihi nedelji v postu. Od župnišča proti cerkvi je bilo 20 stopnic. Grič so znižali za štiri metre. 8 maja je dekan Fink blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev. Zidal je zidarski mojster iz Kamnika Tomaž Snoj, tesar Valentin Urbane pa je že jeseni pripravil strešni stol. Leta 1860 so se dozidali oboki, napravili so omet in zidovje ter belili.
12. februarja je g. župnik prejel od njegovega veličanstva cesarja Ferdinanda 400 goldinarjev za notranjo opravo cerkve.
Veliki oltar in stranska oltarja s prižnico, vse je bilo izdelano v rezbarski delavnici Janeza Ja-nežiča v Zalogu. Jurij Tavčar iz Idrije je leta 1861 naslikal sliko sv. Neže in Marijino kronanje v atiki. Klopi in vsa vrata je izdelal Janez Hrovat iz Zg. Tuhinja.
Na prvo nedeljo, 4. avgusta 1861, je prišla za Selane vesela nedelja posvečenja nove cerkve, ki jo je izvršil knezoškof dr. Jernej Vidmar. Vse se je veselilo veselega dne, vse se je gibalo in pripravljalo za vredno obhajanje praznika, ki je tako redek. V soboto okoli 16. ure se je zaslišal iz bližnjega Kamnika strel in zvonjenje. Vse je hitelo k cesti sprejeti apostolski blagoslov in videti obličje višjega pastirja. Na več krajih med Kamnikom in Se-lami so vihrali čez cesto slavilni venci, spleteni iz cvetlic. Dolga procesija faranov v prazničnih
Cerkev sv. Neže na Selah to nedeljo praznuje častitljivih 150 let. Pod cerkvijo je občina Kamnik v letošnjem letu v celoti sanirala plaz.
oblekah je šla z banderom naproti, strel in zvonjenje sta naznanila veliko praznovanje.
Ta dan je bil dan največjega veselja za vso župnijo, zlasti pa za vnetega in gorečega župnika Blaža Artela, ko je videl, kako dovršen je bil sad njegovega truda in skrbi. Župljani niso bili bogati, prinašali so prostovoljne darove, pomagali z delom in vožnjami, toda za tako velikansko delo je bilo treba veliko denarja in večkrat je bil g. župnik v denarni zadregi. Toda z božjo pomočjo in s podporo blagih dobrotnikov je zmogel vse težave. Med župljani pa se je še dolgo govorilo: O Bog, povrni blagemu g. Blažu, kateri so nam tako lepo cerkev napravili.
Zanimivo je, da so k sv. Neži vsako leto v nedeljo po 21. januarju, ko je župnija obhajala njen patrocinij, v preteklosti romali okoliški pastirji iz Menine, To-manove in Velike planine. Zadnja leta smo obnovili to navado tako, da smo povabili pastirje z Velike planine, ki so prišli na slovesnost Nežine nedelje pastirsko oblečeni.
In še ena zanimivost, ki sega v večno mesto Rim. Znano je, da so truplo mučenke sv. Neže starši pokopali na vrtu svoje pristave ob Nomentanski cesti v Rimu. Nad njenim grobom je dala Konstancija, hči prvega krščanskega cesarja Konstantina, postaviti krasno baziliko. V tej cerkvi vsako leto na praznik sv.
Neže blagoslovijo dva jagenjčka, ki ju potem izročijo v oskrbo benediktinkam pri cerkvi sv. Cecilije. Na veliki petek oba jagenjčka zakoljejo v spomin na velikonočno jagnje Jezusa Kristusa. Iz njune volne stkejo palije za nadškofe. Na praznik sv. Petra in Pavla papež te palije blagoslovi.
Cerkev sv. Neže smo v zadnjih desetih letih skupaj z vsemi stavbami obnavljali, notranjost cerkve je povsem obnovljena, in še nikoli ni bila tako lepa, kot je za 150-letnico. Zato vabim vso dekanijo, zlasti župljane, na veselo praznovanje, ki bo 25. septembra ob 9. uri.
Danijel Kaštrun, župnik

//

Maistrova ulicafe II. del
Nadaljujemo s prikazom nekaterih minulih podob Kamnika, ki so v celoti na ogled v Stražnem stolpu na Malem gradu. Poglejmo, katere spremembe so zaradi gradnje obvoznice in nove avtobusne postaje zaznamovale Maistrovo ulico, ki poteka od mestnegajedra čez most in naprej proti Nevljam.
v mestnem delu Maistrove ulice se je avtobusni postaji morala umakniti hiša številka 18,v območju pod Starim gradom pa so zaradi izgradnje obvoznice izselili in porušili niz hiš, ostanek nekoč imenovanega predela Pred mostom. Do razširitve obvoznice v letu 2009 so bili v pobočju Starega gradu še vidni sledovi ureditev za nekdanjimi hišami: zidci, stopnice^
ti-
I" t J!LJr[ ii L
" JUL "
1979
2010 | Hiša Maistrova 18, ki je bila porušena za potrebe nove avtobusne postaje.
1980
^ 2010 | Dvorišče hiše Maistrova 18, kjer danes stoji avtobusna postaja.
1979
^ 2010 | Hiše pod Starim gradom, ki so bile porušene zaradi gradnje obvoznice.
Razstavo so pripravili: Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik in DC Studio (oblikovanje), fotografije sodobnega časa so delno iz arhiva Zavoda, delno jih je posnel Bojan Težak. Objavo v Kamniškem občanu je omogočil LESTOR d.o.o., Kamnik.
8
23. september 2011
DNEVI NARODNIH NOS SKOZI FOTOOBJEKTIV
Kamniški ObCAN
Kamniški dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine - mednarodni folklorni festival
Na zapravljivcku se je skupaj z Ženo Barbaro, hčerko Vivijano in direktorico Agencije za razvoj turizma in podjetništva Občine Kamnik Andrejo Eržen na čelu povorke narodnih noš peljal kamniški Župan Marjan ©arec. Foto: Katja Trotošek
Po Že toliko Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku in predvsem po lanski jubilejni 40-letnici prireditve, ko se je v Kamniku zbralo več kot 3.500 nastopajočih, več kot 2.500 udeleŽencev povorke in več kot 50.000 obiskovalcev, med katerimi je bil tudi predsednik drŽave Danilo Türk, se je marsikdo vprašal: »Kako naprej? Lahko Kamnik še izboljša že tako izvrstno tradicionalno septembrsko etnološko prireditev?« Da se vedno da narediti še nekaj novega je pokazal letošnji 41. največji etnološki festival v Sloveniji, od letošnjega marca tudi del nekaj več kot 250-članske družine priznanih mednarodnih festivalov, ki se po vsem svetu ukvarjajo z ohranjanjem ljudske dediščine, izražene v pesmih, plesih, glasbi in oblačilih.
Drugi septembrski sončen in vroč konec tedna ter uvod vanj, ki se je pričel že v soboto, 3. septembra, je ponovno navdušil. Postregel je s številnimi prireditvami, seminarjem, razstavami, otroško delavnico, nastopi folklornih skupin, godb, ansamblov, srečanji ljudskih pevcev, tekmovanjem harmonik, sejmom domače in umetne obrti ... Krono prireditvi je nadela tradicionalna povorka narodnih noš z naslovom Odsevi oblačilne mode v nekdanjem oblačenju, v kateri se je predstavilo preko 2.200 narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin in sedmih evropskih držav.
V sprevodu so sodelovale noše iz sedmih evropskih držav. Foto: Urša iiušnik
Z nošami in o nošah še pred uradno otvoritvijo
Kakovostna raven Dnevov narodnih nos in oblačilne dediščine se iz leta v leto dviguje; k temu prispevajo tudi izobraževalne vsebine programa. Še pred uradno otvoritvijo festivala je v soboto, 3. septembra, potekal seminar, ki ga je vodil etnolog dr. Bojan Knific. Spregovoril je o ženskem pokrivalu - avbi, ki jo vsi tesno povezujemo z gorenjsko nošo. Da je niso nosile le Gorenjke, temveč tudi predstavnice drugih delov
Slovenije, kakšne avbe vse so se ohranile na Slovenskem ter kako se jih da vključiti v pri-padnostno kostumiranje, smo izvedeli na seminarju.
Le dan zatem je Kamnik, ki je zagotovo od vseh slovenskih mest najbolj povezan z ohranjanjem tradicije oblačilne dediščine, postal bogatejši za Sekcijo kamniških narodnih
nos. Ustanovljen v okviru Turističnega društva Kamn'k in s predsednico sekcije dr. Andrejo Eržen bo skrbel za povezovanje in izobraževanje vseh tistih, ki jim za oblačilno dediščino ni vseeno.
»e je sekcija narodnih nos v Kamniku nekaj novega, to ne velja za Filatelistično društvo Ivana Vavpotiča, ki je že osmič spremljalo prireditev, po kateri je mesto Kamnik najbolj prepoznavno. Poleg priložnostnega spominskega žiga in kuverte so člani društva pospremili festival z razstavo na temo oblačilne dediščine narodov in narodnosti sveta. Znamke, kuverte in razglednice so lovile poglede obiskovalcev, ki so zašli v razstavni prostor TlC-a, s »sten« Samčevega predora pa so mimoidoče pozdravljale fotografije Kamnika, sosednjih občin, Primorske in Dolenjske ter drugih slovenskih krajev in pokrajin. Iz zraka je kraje, iz katerih stopajo obrazi narodnih nos, v fotografski objektiv ujel Primož Hieng. Veliko zanimanja je v Galeriji Veronika požela razstava z naslovom Spremembe oblačenja v sliki, obleki in preobleki. Razstava, ki jo je pripravila ljubiteljica
nekdanje oblačilne kulture Slovencev Alenka Pakiž ob pomoči moža Filipa in v sodelovanju s Folklorno skupino Tine Rožanc - veterani, je zaobjela predstavitev spreminjanja oblačilne podobe slovenskega trškega in kmečkega prebivalstva v obdobju zadnjih desetletij 19. stoletja do druge svetovne vojne.
Prvič je festival^odprl župan Marjan ©arec
Ohranjanje slovenske ljudske glasbene dediščine je poslanstvo pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz gorenjskih krajev, ki so se predstavili na kamniškem Glavnem trgu pred slovesnim odprtjem v mednarodni festival prerasle prireditve. »e je že trideseto leto kulturni program Dnevov narodnih nos in oblačilne dediščine povezoval Tone Ftičar, pa je zagotovo prvič na oder povabil kamniškega župana Marjana ©arca. Ta je z besedami: »Na dnevih narodnih nos, ki so povezani s kulturo nekega naroda, nekega kraja in nase občine, ne bo manjkalo prireditev, ne bo manjkalo tradicije« ter z željo, da bi festival pustil pečat v srcih ljudi in bil najboljši doslej, uradno
Najbolj zanimiv in iz etnološkega vidika najbolj pomemben del je predstavljal prvi del povorke, ki jo je sestavil eden največjih poznavalcev noš, dr. Bojan Knific. Foto: Branko Novak
Sobotno popoldne je bilo kamniško-glasbeno-pevsko-folklorno obarvano. ii svojim nastopom je poleg Folklorne skupine Društva upokojencv Kamnik, Društva ljubiteljev harmonike Godič in družine Rakarjevih iz ©marce, navdušila velika pevska družic Steletovih (Birtovih) iz Tunjic. Foto: dr. Damjan Hančič
Kamniški ObČAN
DNEVI NARODNIH NOS SKOZI FOTOOBJEKTIV
23. september 2011
9
odprl 41. Dneve narodnih nos in oblačilne dediščine. Sledil je koncert Mestne godbe Kamnik, ki ga je spremljala mažoretna skupina Veronika. Petkov večer se je zaključil z nastopom tam-buraske skupine Prifarskih mu-zikantov, ki s pesmijo in vižami oživlja ter ohranja kostelsko in glasbeno izročilo drugih slovenskih pokrajin, ter z vrtenjem ob poskočnih zvokih tuhinjskega narodnozabavnega ansambla Trio ©pica. Tisti, ki so si želeli bolj umirjenega zaključka tedna, tisti z romantično dušo ali tisti, ki se radi predajajo spoznavanju starega so se v petkovem večeru lahko sprehodili po starem mestnem jedru v soju lanterne.
Z raznolikim dogajanjem poskrbljeno za vse okuse
Bogat program narodnih noš je bil, kot vsa pretekla leta, strnjen v drugi septembrski soboti in nedelji. Ves čas živo in glasno je bilo na odru na Glavnem trgu, zabavno na Veseljakovem odru na Šutni, ustvarjalno na Malem gradu, igrivo na parkirišču pri Frančiškanskem samostanu, raziskovalno s krožnim avtobusom Veseli Janez, ki je vozil novih dogodivščin željne od Kamnika do Term Snovik, Kamniške Bistrice, Tunjic in Ar-boretuma Volčji Potok.
V Maistrovi ulici in na Glavnem trgu so obiskovalci pomer-jali nova oblačila, kupovali igrače, okušali ponujene jedi in v vročem, sončnem vikendu gasili žejo. Na Šutni so se predstavljale domače in umetne obrti. Letošnji sejem je bil izredno raznolik, saj se je na njem predstavilo več kot petdeset obrtnikov. Ljudje so ob stojnicah postali, spraševali o izdelovanju narodnih noš, avb in zavijačk, spremljali klekljanje, si izbirali aranžmaje iz suhega naravnega
cvetja, si ogledovali lončarske in keramične izdelke ter nakit, poslušali o izdelovanju dražgoških kruhkov, se učili gibov spretnih rezbarjev, se čudili mojstrovinam vitražnih poslikovalcev stekla, se s prsti sprehajali po ročnem vezenju in pletenju ter še mnogo drugega. Vsi tisti, ki jih je zanimalo izdelovanje in poslikava tradicionalne kamniške majolike, so se lahko preizkusili na delavnici v Žargijevi hiši na Glavnem trgu.
Odmaknjeni s središča Kamnika in verjetno prav zato tudi manj obiskani sta bili razstavi ptic Društva za varstvo in vzgojo ptic »Pegam« Komenda v OŠ Toma Brejca in malih živali Društva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš na travniku OŠ Frana Albrehta.
Tekmovalno ter kamniško - avstrijsko obarvana sobota
Na ulicah Kamnika je bilo v soboto pestro in zabavno že od jutranjih ur. Mesto je prebudil promenadni koncert godbe Vodice, nadaljevalo pa se je z zvoki slovenske, ciganske, panonske, balkanske ter mediteranske etno glasbe ansambla Kontrabant. Sončno opoldan so obiskovalci kamniškega Glavnega trga preživeli v družbi otroških folklornih skupin. Nastopi malih barvitih plesalcev in pevcev so bili nagrajeni z glasnimi aplavzi. Poleg skupine Akademsko kulturnega umetniškega društva Kolo iz Kopra in Kresničk iz Brežic je obiskovalce razveselila domača otroška folklorna skupina iz OŠ Marije Vere, ki je nastopila pod vodstvom Marjetke Lah in Vanči Pušič.
Na Šutni je v dopoldanskem času potekalo predtekmovanje harmonikarjev iz vse Slovenije za šesti pokal Dnevov narodnih noš. 35 tekmovalcev se je pomerilo v treh starostnih skupinah. Tekmovanje se je zaključilo z
Kulturno dediščino v okviru Srca Slovenije s prikazovanjem rišelje vezenja ohranjajo in širijo članice turističnega društva Kanja Trzin. Majda Vavpetič z Duplice (druga z leve) z velikim entuzijazmom vodi krožek rišelje vezenja v Trzinu in v prostorih Društva upokojencev Kamnik. Foto: Vera Mejač
vročim finalom na Glavnem trgu in absolutno zmagovalko oz. naj ljudskim godcem Anjo Koračin.
Popoldne se je nadaljevalo »po kamniško«, za kar so s svojimi nastopi poskrbeli Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, Društvo ljubiteljev harmonike Godič ter pevski družini Rakarjevih iz ©marce in Steleto-vih (Birtovih) iz Tunjic. Večer je minil v znamenju koncerta nemških in bavarskih ljudskih pesmi ter pesmi ribičev v izvedbi Moškega pevskega zbora Liedertafel Utting iz Nemčije. Pevskemu zboru, ki je v Kamnik prišel na podlagi sodelovanja s pobratenim mestom Andechs na Bavarskem, je poleg številnih obiskovalcev prisluhnila tudi županja Andechsa Ann Elisabeth Nepoel. Po večeru plesnega izročila se je dan sklenil z zabavo ob harmoniki Hišnega ansambla Avsenik, v katerem prepeva tudi Kamni-čanka Marjana Urankar.
Vrhunec Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine
Zadnji dan 41. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine se je začel z Budnico Godbe Šentjernej, ki je obiskovalce pozno, a dodobra zbudila. Poln Glavni trg je nato poskočil ob nastopu tujih folklornih skupin iz Hrvaške, Češke, Turčije in Ukrajine. Temperamentni plesi in petje v barvitih raznolikih kostumih so navdušili številne obiskovalce. Prijetno so se nekateri pozibavali ob hrvaškem kolu, drugi uživali ob spremljanju plesa ob živi češki glasbi ... Ukrajinski nastopi so dvignili obiskovalce na noge, turški pa jih skorajda ponesli v plesoče derviše. Vsi nastopi so poželi salve ploskanja. Razgreto in izredno dobro razpoloženo vzdušje je malce umiril nastop bavarskega moškega pevskega zbora Liedertafel Utting, nato pa so spet privreli nastopi tujih folklornih skupin in Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, ki je predstavila meščanske plese.
Bolj, ko se je bližala ura tri, večja je bila množica ljudi na vse pretesnih ulicah Kamnika. Pričakovali so tradicionalno povorko narodnih noš, ki se je tokrat od Mercator centra na Perovem do Doma Kulture na Fužinah vila pod naslovom Odsevi oblačilne mode v nekdanjem oblačenju. Najbolj zanimiv in iz etnološkega vidika pomemben del je predstavljal prvi del povorke, ki jo je sestavil eden največjih poznavalcev narodnih noš dr. Bojan Knific in je v ospredje postavila modo narodnih noš. V povorki je letos sodelovalo približno 2.200 udeležencev iz sedmih držav; iz različnih pokrajin Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Češke, Ukrajine in Turčije. Na čelu povorke, ki je v dobri uri in pol poskrbela za nasmejane in zadovoljne obraze obisko-
Temperamentni plesi in barviti kostumifolklornih skupin s Hrvaške, Češke - Karlovy Vary, Turčije in Ukrajine so navdušili številne obiskovalce. Folklorna skupina Gehem Eyvan je dvignila temperaturo že tako toplega nedeljskega dopoldneva s plesi iz različnih delov Turčije, še posebej pa s plesom »plesočih dervišev«. Foto: Vera Mejač
valcev, se je z zapravljivčkom leljal kamniški župan Marjan rec s soprogo Barbaro in hčerko Vivijano ter direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik dr. Andreja Eržen. Po končani povorki, ki je znova navdušila se je direktorica Agencije ganjena zahvalila vsem, ki so sodelovali pri izvedbi festivala, župan Marjan Šareč pa je direktorici in predsednici organizacijskega odbora festivala čestital za odlično izvedbo ter svoj govor sklenil s povabilom na naslednje, 42. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine.
Narodne noše so se zaključile z nastopom Ansambla bratov Poljanšek in poplesaj očimi krili v objemu srbečih moških pet.
Tradicionalna kamniška etnološka prireditev je znova združila vrsto koščkov, ki so združeni v mozaiku uspešno predstavili etnološko dediščino, povezano z oblačili, pesmimi, plesi in glasbo. Pester in kvaliteten program, pisana povorka narodnih noš in vehko obiskovalcev so drugi septembrski konec tedna v Kamniku znova naredili poseben, lep in nepozaben.
KATJA TROTOŠEK
Anketo med obiskovalci Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine objavljamo na naslednji, 10. strani.
Stojnični utrip je bil živahen in zelo raznovrsten. Obiskovalci v jeseni Življenja in tudi mlajši so se z zanimanjem ustavljali pri stojnici podjetja Dolenjgrad, ki v kamniški občini gradi oskrbovana stanovanja, prvi del soseske pa ima že lepo število stanovalcev. Izčrpne informacije, ponazoritve in gradivo so prijazno »delili« direktor Ivan Samotorčan, Mojca Južnik in Mateja Mele, ki si je za to priložnost festivala folklore in narodnih noš nadela izvirno rateško nošo, v kateri je pritegnila veliko pozornosti. Foto: Vera Mejač
V sobotno dopoldne so sredi Kamnika zaplesale in zapele otroške folklorne skupine, kijih je z bučnimi aplavzi pozdravila množica obiskovalcev. Tokrat je bilo še posebej veselo, ko je nastopila domača otroška folklorna skupina iz OŠ Marije Vere, ki jo vodita Marjetka Lah in Vanči Pušič Foto: Katja Trotošek
Poseben čar tradicionalnim povorkam dnevov narodnih noš s svojo prikupnostjo vedno dajo najmlajši udeleženci. Foto: Branko Novak.
Veliko pozornost, predvsem Nekamničanov, je pritegnil prikaz izdelave in poslikave tradicionalnega kamniškega izdelka, prepoznavne majolike. Med njimi so bile tudi zvedave oči Otroške folklorne skupine Kresničk iz Brežic, kije s pozornostjo prisluhnila »zgodbi« nastajanja majolike in se kar takoj želela sama preizkusiti v poslikavi. Foto: Katja Trotošek
10
23. september 2011
ANKETA - ZANIMIVOST
Kamniški ObČAN
Nadaljevanje z 9. strani, o Dnevih narodnih noš
Povedali so:
Lara, Miro, Tija
Sam sem sicer že sodeloval na prireditvi narodnih nos, kot nastopajoči član zasedbe Ansambla bratov Poljanšek, v povorko pa grem danes prvič. Prav tako bosta prvič čare po-vorke okusili Lara in Tija. Babica je v lanskem letu za vse svoje vnuke izdelala noše, sam jo imam že od prej, in prav je, da se z njimi pokažemo ljudem. Z veseljem se bomo po po-vorki sprehodili po mestu in se naužili preostale ponudbe festivala, saj se na njem vedno najde kaj zanimivega.
Jože in Neja iz Ihana: Kamniške povorke narodnih noš se redno udeležujem, letos sem tu petič, Neja pa drugič. Pomembno se mi zdi ohranjati tradicijo, zato sem tu z Nejo. Letošnja po-vorka je bila super, vreme je bilo ravno pravšnje, doživetje enkratno. Tudi spremljevalni program prireditve je zelo lep. Drugo leto se bom povorke zagotovo spet udeležil.
TD Šenčur
Vsako leto pridemo v Kamnik na povorko narodnih noš. Tokrat smo tu že vsaj dvajse-tič in zagotovo ne zadnjič. Zelo pomembno se nam zdi druženje in ohranjan e tradicije. Tudi zato, ker želimo pomen tradicije pokazati drugim, danes na kočiji sedijo tri generacije.
Primož: Letošnja povorka narodnih noš mi je bila zelo všeč. Izbor narodnih noš je bil pisan, kar je dobro. Na čelu je bil novi župan, kar mi je bilo všeč. Zelo pozitivno je, da se v povorko vkl učujejo noše tujih držav. Morda bi bilo dobro, da bi v prihodnjih letih mrežo teh ljudi, ki prihajajo iz tujine, še razširili; predvsem pri tem mislim na to, da bi poleg Sredozemlja in vzhoda Evrope povabili k sodelovanju še noše iz severnega dela Evrope, Skandinavijo, Anglijo, Škotsko ...
V okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije so v Termah Snovik-Kamnik, d.o.o. in Zarji Kovis, d.o.o. na novo razpisane naslednje štipendije:
TERME .
SNOVIK
KAMNIK
TERME SNOVIK-KAMNIK, d.0.0., Molkova pot 5, KAMNIK
Poklic/smer izobraževanja
Gostinski tehnik - natakar
Gostinski tehnik - kuhar
Turistični tehnik
Kozmetični tehnik
Diplomirani flzioterapevt
Raven/vrsta izobrazbe
Število štipendij
ZARJA KOVIS, d.o.o., Molkova pot 5, 1240 KAMNIK
Poklic/smer izobraževanja
Elektroinstalater
Monter strojnih instalacij
Oblikovalec kovin
Elektrotehnik
Diplomirani ekonomist
Raven/vrsta izobrazbe
4.
4.
4.
5.
6.2. ali 7.
Število štipendij
1
Vse zainteresirane kandidate prosimo, da oddajo vlogo na naslov Terme Snovik-Kamnik, d.o.o. MolkovapotS, 1241 Kamnikali ZarjaKovis, d.o.o., MolkovapotS, 1241 Kamnik, do 9. 10. 2011.
Sandra Murgelj
Lani sem se prvič udeležila har-monikarskega tekmovanja, letos pa sem tu drugič. Rada sem ponovno prišla v Kamnik, saj je poleg tekmovanja zanimivo pogledati tudi drugo dogajanje dnevov narodnih noš. Vsekakor je na tekmovanjih pomembno druženje, še slajše pa je, če dosežeš zmago, kar mi je letos v moji kategoriji tudi uspelo. Uspeha sem zelo vesela. Tekmovanje harmonikarjev na dnevih narodnih noš je izvrstna priložnost tudi za to, da vidiš kaj in kako igrajo drugi ter oceniš svoje igranje.
dntgi («ItfMtep IM. ^tnipcj/
Narodne noše iz Šmarce
Povorke narodnih noš so nam zelo všeč, zato se jih redno udeležujemo. Vedno jih doživiš na svojevrsten, drugačen način; posebej ponosen si, ko se lahko predstaviš s čim novim (novi čevlji, peča ...). Letošnja povorka bo sploh nekaj novega in posebnega. Oba starejša se bova namreč prvič doslej peljala z zapravljivčkom. In to ne s kar nekim zapravljivčkom, temveč s takšnim, ki ga je ob pomoči starih slik, veliko truda, potrpežljivosti in iznajdljivosti obnovil naš današnji kočijaž. Doslej sva bila oba starejša vedno med narodnimi nošami, ki so se skozi Kamnik sprehodile peš. Zdaj, ko je zdravje slabše, želja pokazati se v noši pa še vedno prisotna v enaki meri, je potreben prevoz. Ob vožnji mimo množice ljudi bomo veselo zaigrali na harmoniko in skušali kar se da lepo doživeti ta prekrasen kamniški dan.
Jože iz Komende:
Obiskujem razstave malih živali po vsej Sloveniji, saj na tak način izrazim podporo društvom. Se nikoli nisem manjkal na razstavi Društva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš, ki poteka v okviru narodnih noš. Vesel sem, da je tradicionalno v spremljevalnem programu prireditve, sem pa kar malo žalosten nad slabim obiskom razstave. V pretekli letih je bilo obiskovalcev več, odkar pa je lokacija razstave pri OŠ Frana Albrehta le redkokdo zaide sem. Dobro bi bilo razmisliti in najti prostor za razstavo nekje bližje središča prireditvenega dogajanja.
Olga Hvastija
Danes smo v Kamniku na družinskem izletu, jutri pa se bomo udeležili povorke narodnih noš. Spadamo pod ljubljansko skupino narodnih noš, ki je nastala na podlagi družinske tradicije, kasneje pa so se nam pridružili še sorodniki, prijatelji, znanci. Vzrok, da smo že danes tu, je v tem, da si vsako leto, ko pridemo na povorko, ne moramo ogledati vsega, kar Kamnik ponuja. Na stojnicah se večkrat najde kaj zanimivega, danes nas je na primer še posebej pritegnila zanimiva ponudba rut in nogavic, pa tudi izdelovanje miniaturnih maket starih vozil, vozičkov, kozolcev ... Želeli smo si zaznati utrip dan pred tem, ko Kamnik napolni množica sodelujočih v povorki in gledalcev. Drugi razlog, da smo danes tu, je ta, da nas noše zanimajo. Sama sem najprej ljubiteljsko šivala nošo, prvič za svojo hči, nato pa je ta želja začela preraščati v nekaj več. Pričeli smo se udeleževati prireditev, najprej ljubljanske kmečke ohceti, nato smo se radi v nošah pojavili še v drugih krajih in ob drugih priložnostih. Naslednji razlog našega današnjega prihoda v Kamnik je v tem, da vemo, da se v teh dneh veliko dogaja in da poteka tudi razstava v galeriji Veronika, ki me vedno znova pritegne. Včasih sem kar malo kritična. Opazujem, popravljam, vse zato, ker se želim čim bolj približati pristnemu izročilu.
Kancijan, Olga Hvastija in Marjeta Blatnik
Rada bi povedala še to, da smo se pred veliko leti, ko smo bili prisotni na povorki narodnih noš, spoznali s Kamničanko Maro Pucelj. Takrat so bile izložbe trgovin na Šutni obogatene z izdelki iz njene zbirke noš. Povabila nas je k sebi domov in ta obisk ter ona sama je name takrat naredila neverjeten vtis. Še danes ji lahko izrečem vse pohvale in čestitke za tisto, kar sem takrat sprejela v njenem domu.
Lansko leto nas je ob udeležbi povorke pričakalo presenečenje. Že med povorko je gospa iz vrst gledalcev hčerko opozorila, naj gleda na levo, ko bomo prišli do Samčevega prehoda, ker je tam razstavljena njena slika. Res je bila, ne samo njena slika, temveč tudi slika vnukinje. Nekaj neverjetnega je, ko vidiš, da te človek v tako veliki množici noš, oblek, ljudi opazi.
Marjeta: Včasih smo se v narodnih nošah pojavljali na več prireditvah po Sloveniji, danes pridemo le še v Kamnik, kamor zahajamo že preko trideset let. Tako, kot smo presenečenje doživeli v lanskem letu, smo bili presenečeni tudi letos, saj so naši obrazi na naslovnici reklamne publikacije ob 41. Dnevih narodnih noš.
Kancijan: Čestitam organizatorjem, da so tako vztrajni. Že vsa leta, ne glede na krizo, ki je nastala v tem času, krasno organizirajo prireditev. Vsako leto tudi nekaj novega dodajo. Če je bila to nekdaj povorka, ki je šla samo skozi mesto, je zdaj to povorka, ki je vklopljena med gledalce širšega dela kraja. Kraja, ki živi s prireditvijo. To je Kamniku lahko samo v ponos.
Helena, Ajda in Katarina na ustvarjalni delavnici
Odločile smo se, da bomo z otroki izdelovale konjičke iz kartona. Otroci pobarvajo dva kartona glave konjička, med njiju vstavimo palico, potem pa otroci s konjički poskočijo. Konjičke izdelujemo tudi iz krompirja, zobotrebcev in korenja. Za najbolj ustvarjalne
imamo pripravljeno glino, iz katere po lastnem navdihu izdelujejo konjičke. Velikega obiska na Malem gradu ni, prišle so skupine turistov in peščica otrok. Veliko zanimivega za otroke se dogaja v središču mesta, tako da je na Malem gradu zelo mirno.
Klekljarski krožek OŠ Marije Vera
Na sejmu domače obrti narodnih noš smo prisotni že kar nekaj let. Ob naši stojnici ljudje vedno radi postojijo, krajši čas spremljajo naše delo in občudujejo izdelke. Obiskovalcem se zdi zanimivo zlasti to, ker klekljamo otroci in da je med nami precej fantov.
Pogovarjala se je KATJA TROTOŠEK
Tudi med udeleženci izobraževanja odraslih odlični »dijaki«
Na SCRM Kamnik so v minulem šolskem letu udeleženci izobraževanja odraslih na poklicni maturi dosegli zelo dobre rezultate, dve udeleženki pa sta zaključni izpit v programu prodajalec opravili celo z odliko. Med jezikovnimi tečaji je opaziti porast italijanščine, novosti tudi za generacijo v tretjem življenjskem obdobju.
Da se pomena vseživljenjska učenja zaveda vse več Slovencev, je opaziti tudi med udeleženci izobraževanja odraslih na kamniškem Šolskem centru Rudolfa Maistra. Veliko je takih, ki se zaradi težav z zaposlitvijo odločijo za pridobitev izobrazbe ali prekvalifikacijo, saj se jim z novo izobrazbo in znanjem lažje odpirajo vrata delodajalcev. Pri tem pa ne gre le za pridobitev naziva, udeleženci z novimi znanji osvajajo tudi nove spretnosti in kompetence, izoblikujejo drugačne poglede na družbo ter
se aktivneje vključujejo v najrazličnejša dogajanja v svojem in širšem okolju. Njihova angažiranost je opazna tudi pri šolskem uspehu, saj se jih veliko lahko pohvali z zelo dobro opravljenimi izpiti in poklicno maturo, v lanskem šolskem letu sta udeleženki v programu prodajalec zaključni izpit opravili celo z odliko. To je še toliko pomembneje, ker vemo, da imajo odrasli poleg šole še veliko drugih obveznosti in odgovornosti.
Programa prodajalec/trgovec v bodoče ne bodo več izvajali, zato pa so z lanskim šolskim letom tudi za odrasle uvedli novost, to je program predšolska vzgoja. Prva generacija je dodobra prevetrila dogajanje v popoldanski šoli, saj vpisana dekleta predstavljajo pisano družbo tako po starosti (najmlajša jih ima 20, najstarejša okoli 50 let) kot po predhodni izobrazbi. Povezuje
jih velika zagnanost in ustvarjalnost, marljivost in ljubezen do dela z otroki, lastnosti, s katerimi zelo uspešno premagujejo težave na poti do želene izobrazbe. Na ŠCRM pričakujejo, da bo večina deklet prve generacije poklicno maturo opravila že v šolskem letu 2011/12, s tem pa pridobila izobrazbo, potrebno za delo v vrtcih. Ker morajo v njih v času šolanja opravljati tudi prakso, jim bo pri iskanju zaposlitve se nekoliko lažje.
Na ŠCRM poleg izobraževanja za pridobitev izobrazbe izvajajo tudi jezikovne in računalniške tečaje. Pri slednjih je še vedno največ zanimanja za pridobivanje osnovnih računalniških znanj, med računalniško bolj veščimi pa za spoznavanje in osvajanje novosti v nenehnem razvoju informatike.
Pri jezikovnih tečajih je v zadnjem času opaziti razmah itali-
janščine, sicer pa za najbolj priljubljene še vedno veljajo osnovne stopnje nemščine in nekoliko višje stopnje angleščine. Ker je znanje tujih jezikov nujno, časa pa vedno premalo, so se v letošnjem šolskem letu odločili za novost pri oblikovanju tečajev -to so krajši, štiritedenski, modularno oblikovani tečaji začetne nemščine ali italijanščine ter obnovitvene angleščine. V krajšem času omogočajo osvojitev ali ponovitev znanj tujega jezika, po vsebini pa jih gre smiselno nadaljevati s prav tako krajšimi ali običajno dolgimi stopenjskimi tečaji.
V novem šolskem letu pa na ŠCRM načrtujejo še nekaj novega - delavnice in predavanja za generacije v tretjem življenjskem obdobju, predvsem na temo zdravega in aktivnega življenja. Več o tem pa v kateri izmed naslednjih številk.
MLADI-ZANIMIVOSTI
23. september 2011
Zaklad iz Zagat 2011
Kamniški skavti se s Kamničani srečujemo predvsem v božičnem času, ko v frančiškanski cerkvi organiziramo žive jaslice in po domovih raznašamo Luč miru iz Betlehema, vendar to ne pomeni, da se čez leto dolgočasimo. Prvi septembrski vikend smo namreč v kamniške konce povabili 45 skavtov iz vse Slovenije in z njimi preživeli nepozabna dneva.
3. in 4. septembra smo člani najstarejših dveh kamniških skavt-skih skupin organizirali že drugi tradicionalni vseslovenski skavtski projekt Zaklad iz Zagat 2011, ki je skavte širom naše domovine pozval, naj prihitijo v Kamnik iskat izgubljeni gusarski zaklad.
Iskalci zaklada smo se v sobotnem popoldnevu zbrali na Zapri-cah, od koder nas je pot vodila globoko v Tunjiške gozdove. Tam smo spoznali mogočnega pirata Strahosveta, ki je zaprosil za našo pomoč pri iskanju svojega zakla-
da. V naslednjih dveh dneh smo se v lovu na zaklad tako podali čez mnoge bolj in manj prijetne zagate in dogodivščine. V spominu nam bodo ostale predvsem gusarske delavnice, peka kruha v
naravi, gradnja katapulta, piratski žur ob tabornem ognju, alarm sredi noči, maša ob štirih zjutraj, pot preživetja, obisk gasilcev, gu-sarska pojedina, odkritje zaklada in še bi lahko naštevali.
Skavte iz Kamnika, Breznice, Velenja, Slovenske ^ Bistrice, Do-brepolja, Celja in Železnikov pa po preživetem vikendu v Kamniku druži ogromno lepih spominov in novih poznanstev, ki jih
bomo obujali še zelo dolgo, do prihodnjega snidenja v Kamniku. Organizatorji pa bi se na tem mestu radi zahvalili še gospodu Puhanu, kamniškim gasilcem in gospe Neži. Tudi mi se zelo ve-
selimo naslednjega leta in upamo, da nam uspe pripravti še večji in uspešnejši Zaklad iz Zagat, kajti Kamnik poln skrivnosti vedno je bil (Himna Zaklada iz Zagat).
Urška Pevec
Predsednik države dr. Danilo Türk obiskal tudi OŠ Frana Albrehta Kamnik
Prvi izmed treh šolskih zavodov, ki jih je predsednik države Danilo Turk z delegacijo obiskal v sredo, 14. septembra, je bila Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik. Pred šolskim vhodom je predsednika sprejel ravnatelj šole Rafko Lah skupaj z ravnateljico sosednje Osnovne šole Toma Brejca Mojco RodeŠkrjanc. Na
Po sprejemu predsednika pred vhodom v šolo so se predsednik države s spremstvom, župan občine Kamnik s spremstvom in ravnatelj šole Rafko Lah sprehodili do športne dvorane, v kateri je napetost že naraščala. Predsednika države in vse goste smo učitelji in učenci stoje pozdravili s ploskanjem. Nato
vsem zbranim, še posebej pa predsedniku države z gosti, predstavil našo šolo, uspehe učencev in projekte, v katerih šola sodeluje. V nadaljevanju je spregovoril predsednik države in učencem sporočil, da je šola »kul« in nam zaželel vse dobro. Sledila je še ena dinamična glasbeno-športna točka, v kateri
so se predstavile mažoretke, občudovali pa smo še akrobatsko točko naših uspešnih skakalcev z male prožne ponjave.
Po končanem programu se je predsednik države sprehodil med vsemi nastopajočimi učenci, še posebej pa je za odlično pripravljen in izveden program čestital mentoricama Jani Svetec in Tamari Bračič.
Za vtise ob obisku predsednika države smo povprašali tudi nekaj naših učencev, ki so nastopali na prireditvi. Patrik Gjerek, učenec 7.c, ki je na prireditvi plesal, je povedal: »To je bila pozitivna izkušnja v mojem življenju, saj mislim, da nima veliko otrok take priložnosti, da lahko nastopa za predsednika države.« Še-stošolec Nejc Erdani, ki je imel nalogo, da pozdravi predsednika države, je povedal, da mu je bilo »všeč to, da so izmed 700 otrok izbrali mene, da sem pozdravil predsednika naše domovine. Ponosen sem nase!!!« Sedmošolka Katarina Romšak pa je povedala: »Na prireditvi ob obisku predsednika države dr. Danila Turka mi je bilo najbolj všeč, ko sem videla, da se je predsednik držal za glavo, ko je opazoval, kako so našega Jona vrteli in ga je Lucija preskakovala kot kolebnico.«
Predsednik države nas ne obišče vsak dan, zato smo se res potrudili. Upamo, da si bo obisk Kamnika, še posebej pa obisk naše šole zapomnil po močni, pozitivni energiji, ki je napolnila vse kotičke naše športne dvorane.
Tadeja Česen Šink,
Osnovna šola Frana Albrehta
šoli je bilo že od ranega jutra čutiti, da smo vsi zaposleni in učenci v velikem pričakovanju, hkrati pa smo čutili veliko odgovornost, saj smo želeli, da bi bil program sprejema predsednika države res nekaj posebnega. Tako visok obisk se na šolah namreč zgodi redko. Za Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik je bil to prvi obisk predsednika države v vsej njeni zgodovini, zato bo v vseh šolskih kronikah, še posebej pa srcih vseh zaposlenih in učencev šole, ostal zapisan z velikimi črkami.
se je začelo. Na osrednji prireditveni prostor je stopil šestošolec Nejc in predsedniku države izrekel dobrodošlico. Sledili so pozdravi, ki so jih izrekli učenci matične šole in vseh štirih podružnic Mekinje, Nevlje, Tunjice in Vranja Peč. Med pozdravi smo lahko poslušali odlomek iz Verdijevega Rigoletta, ob katerem so plesale baletne plesalke in plesni par, športniki pa so izvajali akrobacije na parterju. Po prvi glas-beno-športni točki je sledil nagovor ravnatelja Rafka Laha, v katerem je
SOLSKI CENTERltsllll!!llRUDOLFA MAISTRA Novi trg 41A, 1241 Kamnik
Oktobra začnemo z JEZIKOVNIMI In RAČUNALNIŠKIMI TEČAJI,
zato pohItIte z vpIsomI
RAČUNALNIŠKI TEČAJI - začetni in nadaljevalni;
JEZIKOVNI TEČAJI - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina;
- KRATKI INTENZIVNI TEČAJIANGLEŠČINE, NEMŠČINEin ITALIJANŠČINE
VPISin INFORMACIJE: Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.scrm.si
MODELARSKI KROŽKI 2011/2012
Vpis novih članov v modelarske krožke, kjer bomo izdelovali daljinsko vodene modele letal, čolnov in jadrnic vsak četrtek in petek od 29. 9.2011 dalje v trgovini AVIA, Medvedova ulica 12, KAMNIK. tel.:0l 831 90 60
V PLESNEM KLUBUA
n ran	Smš
plešemo:
DRUŽABNE PLESE - 55 eur/8 vaj BREAK DANCE - 35 eur/mesec SKUPINSKE PLESE V PLESNEM DOŽIVETJU - 30 eur/8 vaj
Jp40 461 747 /ini
OŠ Toma Brejca obiskal predsednik Republike
v sredo, 17. septembra, je Kamnik na povabilo župana Marjana Sarca obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Obiskal je tudi našo najstarejšo Osnovno šolo Toma Brejca. Vsi na šoli smo se zelo veselili tako
visokega obiska. Zbrali smo se v šolski telovadnici, kjer smo dr. Danila Türka pozdravili z velikim aplavzom in šolsko himno. Ravnateljica Mojca Rode ©krjanc nam je povedala, zakaj tako nujno potrebujemo novo šolo, predsednik pa je zagotovil, da bo poskušal pomagati pri rešitvi problema. Upamo, da je dr. Danilu Türku obisk naše šole ostal v lepem spominu in da nas obišče tudi v naši novi šoli.
Petra Penko, 7. b
'Planinske kotcček
ALPINISTIČNA ŠOLA
Letošnja alpinistična šola AO Kamnik se bo pričela z uvodnim sestankom v četrtek, 29. septembra, ob 18. uri v prostorih PD Kamnik na Šutni 42. Prva tura bo v nedeljo, 2. oktobra, predvidoma na relaciji Kamniška Bela-Šraj pesek-Korošica-Srebrno sedlo-Kamniška Bistrica. Na sestanku bodo kandidati podrobno seznanjeni s pogoji, ki jih morajo izpolniti za vpis v šolo, na turi pa bo praktični preizkus planinskega znanja in kondicije. Podrobnosti si zainteresirani lahko ogledajo na spletni strani PD Kamnik http://www.drustvo-pdkamnik.si/.
OBNOVLJEN DOMŽALSKI DOM NA MALI PLANINI
V boljšo ponudbo Velike planine se je vključilo tudi PD Domžale, ki ima na Mali planini, nedaleč od meje z Veliko, svoj planinski dom. Letošnje poletje je v celoti prenovilo streho doma, zgornje nadstropje, hodnik in sanitarije v pritličju, elektro instalacijo in vodne rezervoarje, zunanjo fasado s toplotno izolacijo, zgrajena pa je bila tudi prva mala biološka čistilna naprava na območju Velike planine. Vsa dela so bila izvedena s sredstvi javnega razpisa za obnovo planinskih koč Ministrstva za gospodarstvo (okoli 55.000 evrov), s pomočjo Občine Domžale, lastnimi sredstvi in z veliko prostovoljnega dela. Celotna vrednost investicije je okoli 122.000 evrov.
Zato je bilo tradicionalno srečanje članic in članov PD Domžale, društvenih prijateljev in zvestih obiskovalcev, že 19. po vrsti, v nedeljo, 28.

Obnovljen Domžalski dom.
avgusta, toliko bolj slovesno. Po uvodnem govoru novega predsednika PD Domžale Janeza Vodlana, ki je na kratko opisal dogajanje med prenovo in izvedena dela, je navzoče navdušil domžalski župan Toni Dragar, saj je Občina Domžale zelo veliko pomagala, med drugim je bila tudi garant za posojilo pri banki. S strani Planinske zveze Slovenije je prisotne pozdravil njen podpredsednik Tone Tomše, ki je pohvali tudi obnovo poti čez Konja. Za kulturni del je poskrbel moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice, za glasbo pa narodno zabavni ansambel Pr'jatli.
Bojč
12
23. september 2011
NASI USPESNI ŠPORTNIK
Kamniški ObČAN
ZGODBE NOVIH KAMNIŠKIH IRONMANOV
Za vse tiste, ki mogoče se ne veste, predstavlja triatlonska preizkušnja IRONMAN 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka. Vse tri discipline se opravijo v zaporedju in brez dvoma zahtevajo od tekmovalca izredno vzdržljivost, pripravljenost in psihično stabilnost. Kako se na tovrstne preizkušnje devet in več urnega napora pripravljata izkušena in svetovno poznana kamniška triatlonca Miro Kregar in Matic Romšak, je bilo že veliko napisanega. Z zanimanjem pa lahko spremljamo čisto nove zgodbe Kamničanov
- Tomaža Plankota, Aleša Podgorška, Marka Rajha in Klemena Kočarja
(trenira v Trisportu, sicer živi v Preserjah). Ker je Ironman preizkušnja izrazito vzdržljivostna in terja leta in leta treninga ter osebnostno zrelost, fantje niso več rosno mladi (imajo jih 35+). Vsi so zgledni očetje, partnerji in uspešni v svojem poklicu.
Ironmani Aleš Podgoršek, Tomaž Planko, Marko Rajh
in Klemen Kočar.
Aleš je samostojni podjetnik, uspešen in lahko bi rekla malo poseben, saj se ukvarja z vsem mogočim, od športa do umetnosti. Njegovi uspehi temeljijo na odločni in trdni volji. Nad mojimi vprašanji ni bil navdušen. Je rekel, da ne mara odgovarjati direktno na vprašanja, zato pa nam je zaupal zgodbo o sebi.
Aleseva športna zgodba se začne v ranem otroštvu, saj je več časa preživel na igriščih kot doma. Šola je bila njegova druga skrb, takoj za športom. Kot otrok se je ukvarjal praktično z vsem, kar je spominjalo na šport in tekmovanja. Za to možnost se ima zahvaliti staršem, saj so mu kljub nezavidljivi finančni situaciji pomagali. Kmalu je spoznal, da le trdo delo pripelje do želenih rezultatov. Srednje lesarske šole se
je lotil zelo resno in jo končal z odliko. Njegova multidisciplinarnost ga je peljala naprej na Fakulteto za šport. Tudi to je dokaj redno končal. Danes dela kot samostojni podjetnik v popolnoma drugih sferah.
Njegov prvi duatlon je bil v Dolenjskih Toplicah leta 1991, nato se je do leta 2000 zvrstilo kar nekaj duatlonov in triatlonov. Potem pa si je Aleš ustvaril dom in družino, ki se ji je z vsemi silami posvečal zadnjih devet let. V zadnjem letu, ko sta s triatlonom pričela tudi njegova sinova dvojčka Žiga in Nejc, ki sta zelo uspešna, se je tudi sam začel intenzivno ukvarjati s treningi.
Odločitev za Ironman je sledila njegovim uspehom na tekmah slovenskega duatlonskega in triatlonskega pokala. V letošnji sezoni je uspešno opravil tudi s prvim Olimpik triatlonom v Velenju in takoj zatem s polovičnim Ironmanom v St. Poltnu. Po teh preizkušnjah se je odločil, da je dovolj pripravljen tudi za Ironman, ki ga je opravil v avstrijskem Podersdorfu.
i Ue \ m
Tomaž Planko.
Marko Rajh.
Marko ne uživa le v športu, ampak tudi v življenju, zato se je na vprašanja malo »pohecal«. Tomaž in Klemen pa sta, kakršna pač sta, na vprašanja pridno in resno odgovarjala.
Aleš Podgoršek.
Vse letošnje daljše tekme mu bodo ostale v spominu po neznosni vročini, katero na srečo prenaša zelo dobro. Meni, da je vsaka tekma tekma s seboj in da je racionalnost odločitev med samo tekmo zelo velikega pomena. Naslednji Ironman v Rothu v Nemčiji v letu 2012 je že vplačan. Skozi življenje se poskuša držati načela, da dela dobro zase in za druge, ter pri tem ne oškoduje nikogar.
Ker je na Fakulteti za šport usmerjal športno rekreacijo in turizem, so mu poznane potrebe današnjega človeka po gibanju, predvsem pa kakšne so možnosti za razvoj v posameznem okolju. Pravi, da ima Kamnik vse naravne danosti za to, da bi bil center za priprave vrhunskih športnikov in je odlično izhodišče tudi za rekreativce, po-hodnike...V osnovi stoji na stališču, da šport ni privilegij bogatih in bolje situiranih, temveč, da bi bilo potrebno šport približati vsem Kamničanom. Tako bo med nami manj nezadovoljnih ljudi. Podpira vsa prizadevanja TK Trisporta, predvsem Mira Kregarja in njegove somišljenike.
Zanima pa ga, kdaj lahko v Kamniku pričakujemo pokrit bazen, rekreativno kolesarsko stezo ter urejeno, s tartanom prevlečeno atletsko stezo.
Za pomoč pri doseganju triatlonskih ciljev se Aleš zahvaljuje predvsem svoji družini, sponzorjem in Gregu Zoretu za pomoč pri treningih.
Si se s športom kdaj ukvarjal profesionalno?
Marko: Profesionalno sem občasno streljal kozle, drugače pa v mladih letih igral rokomet do konca gimnazije. Na Ptuju, kjer sem živel, sta to bili športni panogi št. 1. Zaradi svoje izjemne polžje hitrosti sem bil še posebno v članski konkurenci uspešen čuvaj klopi.
Tomaž: Kje pa, daleč od tega. Sicer mi je bil šport blizu, vendar nisem nikoli ničesar resno treniral. Pravzaprav vztrajnost ni bila ena od mojih vrlin s katero bi se ravno lahko pohvalil.
Klemen: Nikoli se z nobenim športom nisem ukvarjal profesionalno. Kot deček sem treniral nogomet in dviganje uteži, pri dvanajstih pa sem se moral odločiti za en šport, ker za oba enostavno ni bilo časa. V dviganju uteži sem bil večkrat med tremi v Sloveniji. Za največji uspeh štejem tretje mesto na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije med dečki do 15 let.
S čim se poklicno ukvarjaš?
Marko: Diplomiral sem na FER na področju elektroakustike, ampak žal na tem področju zelo malo časa delal profesionalno, zato pa dlje ljubiteljsko (poleg športa). Pri nas je elektrike pač preveč, akustike pa premalo. Pristal sem na zavarovalni-
Poškodba prekinila niz odličnih Vidinih rezultatov
Vida Uršič, kolesarski biser iz idilične vasice pod Kamniškim vrhom, je bila v letošnjem letu v vrhunski formi.
V	junijski številki Kamniškega občana smo pisali, da je najuspešnejša slovenska kolesarka vseh časov v svoji kategoriji osvojila oba letošnja naslova veteranske državne prvakinje. 15. maja je zmagala na krono-metru v domači Kamniški Bistrici, teden dni zatem pa še na cestni dirki v Pečarevcih v Prekmurju. Kot da bi ji ta dva velika dosežka dala krila, je po več nadaljnjih uspehih na domačih kolesarskih tleh, zablestela še na tujem. Na 39. svetovnem kolesarskem tednu od 13. do21. avgusta v avstrijskem Deutschiandsbergu in na tekmah svetovnega kolesarskega veteranskega pokala, ki je od 20. do 27. avgusta potekal v St. Johannu na Tirolskem.
V	Deutschiandsbergu se že tradicionalno v sredini meseca avgusta zberejo najboljši veteranski kolesarji iz vsega sveta. Vida Uršič je v svoji kategoriji v treh od petih preizkušenj osvojila prvo mesto (kriterij, vzpon, kronometer), dvakrat pa je bila druga (cestna dirka, šprint). V skupnem seštevku je prepričjivo osvojila 1. mesto in si zasluženo oblekla zmagovalno majico.
Vida Uršič, ki ima iz veteranskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu v St. Johannu na Tirolskem domala neverjeten niz uspehov, je v domovino iz tega avstrijskega mesta znova prinesla dve medalji. V svoji
kategoriji (1952-1961) je v močni konkurenci osvojila 3. mesto v kro-nometru in bila 6. na cestni preizkušnji. Na dirki 43. Radweltpokala je osvojila bronasto medaljo. A ti dosežki tokrat niso rezultat svetovnega prvenstva. »Prvikrat UCI ne organizira svetovnega prvenstva v St. Johannu. Izkušenemu organizatorju in nam tekmovalcem to ni po godu. Ampak denar sveta vladar, je bil spet v igri. Po 42 letih so prenesli veteransko svetovno prvenstvo v Belgijo, kjer je bila udeležba zelo skromna. Sama ostajam zvesta St Johannu in verjamem, da bo organizator ponovno uspel pridobiti licenco za organiziranje svetovnega prvenstva«, je poveda-
la Vida Uršič, ki je v Stavelotu na startu ni bilo.
In kaj se je zgodilo po tem? Domača dirka. Krompirjev pokal BAM. Bi. Voklo. 28. avgusta. Padec, zlom komolca, konec letošnje kolesarske sezone ...
Do nesreče je bila Vida Uršič tretja v svoji kategoriji (1970 in starejše) v skupnem seštevku cestnih dirk v Pokalu Slovenije (potekali bosta še dve tekmi), druga v kronometru (na sporedu je še ena tekma) ter druga v gorskih preizkušnjah. Če Vide ne bi zaustavila poškodba, bi zagotovo posegla v sam vrh letošnjega Pokala Slovenije. A tudi poškodbe so, žal, sestavni del športa.
Prepričani smo lahko, da vrhunsko športnico, kar Vida zagotovo je, hud zlom desnega komolca in zapovedan daljši počitek, ne bosta ustavila. Vidi želimo čimprejšnje okrevanje in vrnitev na kolo!
Katja Trotošek
Kolesarka Vida Uršič je iz Avstrije v domovino zopet prinesla paleto odličij (slika iz arhiva Vide Uršič).
ci kot vodja avtoškod (razbiti avti), potem sem v vodil avtoservis, kot »faliran« MBA-jevec sem bil v tem kar dober (avti so ostali celi), zadnje čase pa sem spet zavarovalničar (s tujko risk engineer, po naše mogoče prevzemnik rizikov).
Tomaž: Marsikateri moški bi rekel da imam sanjsko službo, ker poklicno hodim po gostilnah (smeh). Zaposlen sem v podjetju POS Elektronček, kjer se ukvarjamo z razvojem, prodajo in postavitvijo programske in strojne opreme za vodenje gostinskih lokalov, hotelov, trgovin... Moje delo je učenje strank, kako aplikacije delujejo in postavitev računalniške opreme na lokaciji, ter odprava morebitnih tehničnih okvar na terenu.
Klemen: Oblikovanje mi je bilo blizu. Šola, za katero sem se kasneje odločil, mi ni nudila tistega, za kar sem mislil, da sem nadarjen. Pristal sem v podjetju, ki izdeluje avtobuse, nekajj časa v skladišču, nato v nabavi. Že nekaj let pa sem vodja proizvodnje v istem podjetju.
Tvoj prvi Ironman in zakaj?
Marko: Zaradi svoje izjemne polžje hitrosti, mladosti in potenciala sem (kot mlajši mladinec) pač našel športno panogo, ki mi odgovarja (smeh).
Tomaž: Pred prvim Ironmanom sem najprej opravil s štirimi polo-vičkami - v nemškem Wiesbadnu, dvakrat v St. Poltnu in na LOVE-MANU na Bledu.
S prvim IRONMANOM, pa sem opravil letos v Celovcu. Ko si enkrat ogledaš Ironman v Celovcu, si ne moreš kaj, da ne bi enkrat poskusiti biti zraven. Od prvega ogleda tekme pa do nastopa na njej so minila 3 leta.
Klemen: Moj prvi Ironman je bil Celovec 2011. Upam, da ne zadnji, saj se nas je kar nekaj že prijavilo v Roth za drugo leto. Namen je bil preizkus fizičnih, še bolj pa psihičnih zmogljivosti, saj mi to pri delu zelo pomaga, ker mi vsakodnevni treningi zbistrijo misli.
Kdaj si sprejel odločitev in kako so potekale priprave?
Marko: V bistvu sem si za rojstni dan plačal štartnino. In če (1/2) Gorenjc plača... Sicer sem pa pogorel na teku v St. Poltnu (polovička) - 13 minut počasneje kot pred 2 letoma, pa sem si rekel, zakaj ne bi še enkrat pogorel na teku v Podersdorfu - nabiranje izkušenj! Priprave standard - premalo za kakšen resen rezultat. Po St. Poltnu med 16 in več ur na teden in cca 10 ur, ko razbremenim. Tri področja, kjer imam veliiiiko rezerve: količina kolesarskega treninga, količina hitrih in intenzivnih kolesarskih rund (sem zanič kolesar, kolo je pa podlaga za dober tek na Ironmanu) in več (tudi daljših počasnih) tekov, ko so noge »telečje« zaradi utrujenosti (po kolesu ali dan po »hitrem« treningu). Napaka: 10 dni jadranja konec julija in samo 3 teki po otokih. Bil sem
Klemen Kočar.
kot mrož na obali, preprosto se potem ne da priti več v pravi ritem.
Tomaž: Odločitev za nastop na Ironmanu je padla lansko leto po tekmi v St. Poltnu. Dober mesec kasneje sem plačal štartnino, ki ni ravno zanemarljiv strošek in to je bilo to. S pripravami sem začel novembra, se vso zimo in pomlad »rekreiral« po navodilih odličnega trenerja Grega Zoreta, ki je verjel vame tudi takrat, ko sam nisem bil več prepričan, da zmorem. Količina opravljenega treninga je bila različna, lahko rečem, da sem treniral najmanj 9 ur na teden in največ do 21 ur na teden.
Klemen: Najprej je bila moja želja dokončati triatlon za vsakogar. Potem sem končal Sprint triatlon, kasneje že kar polovičko v Poltnu in takrat se je bilo potrebno odločiti, ali bi poizkusil tudi Ironman drugo leto. Grega Zore je menil, da ni problema. Tako sva se s Tomažem skupaj prijavila. Treningi so potekali po Gregovih planih. Sicer nisem naredil vsega, a sem bil blizu. Ker sem prvotna pričakovanja o dosežku odmislil, mi je bilo mnogo lažje trenirati, še lažje pa tekmovati.
Izkušnja je bila najbolj zanimiva, ker sem izpolnil...
Marko: Točno to - ker sem izpolnil. Naslednjič bom tekmoval.
Tomaž: .... zastavljen cilj in predvsem sebi dokazal, da zmorem.
Klemen: Zanimivo je tekmovati s takimi, ki so v treninge vlagali veliko več mesecev, nekateri celo let. Bilo je veliko pozitivne energije med nastopajočimi in navijači, saj je to vse bolj popularen šport tako v tujini kot pri nas. In ni težko tekmovati, če te podpira družina. Pri nas smo vsi bolj ali manj v triatlonu (trenirata tudi sin Luka in hči Teja). Še naša mala Lina in mamica vskočita, pa bomo kompletni. Na tekmah smo tako ali tako vedno skupaj in podpiramo drug drugega.
S prve preizkušnje Ironmana mi bo najbolj ostalo v spominu...
Marko: Da dolgo traja in hitro mine. »Nemogoče« razmere - ni bilo pravega mraza, pa veter. In čisti užitek - resnično. Ker se ne damo!
Tomaž: Fantastično vzdušje, pred, med in po dirki. Odlični navijači, predvsem družinski člani so se res izkazali. Njih sem bil ob progi zelo vesel. Ko na startu blizu 3000 ljudi odšteva zadnje sekunde do starta, je pozitivna energija res nekaj posebnega.
Klemen: Da sem ves čas dirkal tako, da mi je bilo v veselje. Nisem se mučil, nisem imel krčev, nisem imel nobenih kriz, skratka bilo mi je v užitek. Tekel sem nekoliko počasneje kot na lanskem maratonu in bil sem mnogo bolje pripravljen.
Kdaj na naslednji Ironman?
Marko: Leta 2013, Švica, bom ravno padel v višjo starostno kategorijo k starejšim mladincem (smeh). Termin je tik pred dopustom - sredi julija. Takrat bom šel tekmovat, ne samo končat, vmes pa leto dni »za-bušavanja« - »polovičke« in seveda krajše tekme.
Tomaž: Drugo leto nas bo šest iz TK TRISPORT nastopilo na Ironman razdalji v nemškem Rothu. Bomo imeli pravo malo klubsko tekmo.
Klemen: Ironman Roth prihodnje leto v družbi somišljenikov s kluba.
Drugi športi?
Marko: Po bleščeči rokometni karieri na mestu čuvaja klopi sem ljubiteljsko igral košarko, pa malo plaval (oziroma mahal po vodi), tekel in hodil v fitnes. Ko pa smo nekega dne postali ati in so nekateri zamenjali vrstni red aktivnosti -najprej pir, potem pa košarka, sem feltno (košarkarski obroč) in pirov-ski kozarec zamenjal za bicikl. Kakšen pir še spijem. Zdaj veste, kako je nastal triatlon: plavanje, pivo s košarko in tek.
Tomaž: Glede na to, da je triatlon sestavljen iz treh disciplin, mi za kakšne druge športne dejavnosti zmanjkuje časa in tudi energije. Pozimi kakšen dan namenim smučanju in teku na smučeh. Poleti včasih sedem v kajak.
Klemen: Vsak šport je po svoje izziv, a zahteva čas. Tako da se večinoma vse vrti okrog športov, ki so povezani s triatlonom. Kot družina pozimi malo smučamo, tečemo na smučeh in tudi igre z žogo nam niso tuje.
Tvoj življenjski moto?
Marko: Nimam moto, imam bi-cikl in takšno življenje, kakršnega si naredim (na trajanje žal ni dosti vpliva). V gimnaziji sem dobil šus za definicijo družbe po Marxu in še danes se je spomnim: družba je skupnost ljudi, ki proizvajajo (posledica) in s tem zadovoljujejo svoje potrebe (vzrok). Dosegamo cilje, če nam to rata, smo srečni. Srečna družba (smeh).
Tomaž: Življenje lahko ŽIVIŠ, lahko pa ga samo PREŽIVIŠ. Meni je všeč, da ga ŽIVIM.
Klemen: Počni stvari, ki so ti v veselje, a pri tem misli tudi na svoje bližnje, saj ni rečeno, da če uživaš ti, uživajo tudi tvoji domači.
Si z razmerami v športu v kamniški občini zadovoljen? Kaj bi najprej spremenil?
Marko: Nič ne bi spremenil! Če se omejim samo na triatlon (igrišč, poligonov in podobnih reči ne bom omenjal - nisem župan), bi raje naredil spodobne poti za mlajše kolesarje, saj je za otroke kolesarjenje sila nevarno početje. Ste že videli otroka kolesariti npr. v Volčji Potok? In še: Kamnik je morda edino mesto, ki med primerljivimi mesti v Sloveniji nima tartanske atletske steze ali pokritega bazena (mislim na standardni bazen in ne na tistega 16,777m)! To so investicije v zadovoljevanje naših potreb, v kakovost življenja! Ima pa Kamnik čudovito naravno okolje, kegljišče in pivnico zraven. Na zdravje!
Tomaž: Kaj naj rečem, razmere niso ravno rožnate, lahko pa bi bilo tudi še mnogo slabše. Imam občutek, da so projekti o pokritem bazenu, tartanski atletski stezi, novi športni dvorani itd. aktualni le toliko časa, dokler vrli politiki niso izvoljeni, potem pa kaj hitro pozabijo na obljube. Zanima me, če se je kateri od tistih, ki imajo vajeti v rokah, kdaj vprašal, koliko generacij perspektivnih mladih triatloncev, vaterpolistov, plavalcev, atletov, bo šlo mimo, ker za treninge nimajo optimalnih pogojev. Ta trenutek bi letni bazen spremenil v pokriti bazen in njivo, ki se ji reče atletska steza na tako imenovanem mekinjskem stadionu, prekril s tartanom.
Klemen: Razmer v Kamniku ne poznam najbolje, bi bilo pa dobro, če bi dobili pokrit bazen.
Pogovarjala se je Romana Capuder
SPORT
23. september 2011
TRIATLONSKI VIKEND NA BLEDU
Minuli vikend je bil je res lep. Temperatura Blejskega jezera 22 stopinj. Pravo poletje. Napolnjeno z energijo več kot 700 triatloncev iz 19 držav. V soboto, 17. septembra, je potekal Garmin Triatlon Bled: Evropsko mladinsko prvenstvo v super sprint razdalji, Lumpi triatlon, triatlon
Miro Kregar s sodelavci (člani Trisporta, družinskimi člani, sta-rsi otrok šole triatlona, prijatelji, znanci, dijaki ŠCRM Kamnik ter simpatizerji kluba) je poskrbel za res zahtevno organizacijo te množične in medijsko odmevne športne prireditve. Izpeljana je bila praktično brez napak.
mladinskem pokalu. Zmagala je Madžarka Eszter Pap pred Teo Miloš s Hrvaške. Tudi v moški konkurenci je zmagal Madžar Kiraly. Drugo mesto je zasedel Belgijec Vanderplancke, pred še enim Madžarom Halaszem. Najboljši Slovenec je bil Jaka Kaplan na 17. tem mestu.
Zadovoljstvo najmlajših triatlonk v cilju je neprecenjivo.
Najboljša mešana štafeta Lovemana v cilju: Maruša Klemene, Pero Ma^ič in Miha Rudl.
za vsakogar (tudi štafetni) in olimpik triatlon. V nedeljo, 18. septembra, pa Petrol Loveman, slovenska iron polovička, ki je štela za državno prvenstvo v dolgem triatlonu.
Tekmovalci, ki so zastopali barve Trisporta, so dosegli odlične rezultate. Le-teh pa ne bi bilo brez predanih in vztrajnih treningov, za katere gre zasluga tudi marljivim trenerjem (Nataši Planko, Manci Vrhovnik, Alešu Sušni-ku, Mihu Rojcu in Gregu Zo-retu). Največji uspeh je dosegla sedemnajstletna Kamničanka Maruša Klemene, ki je osvojila tretje mesto na evropskem
Člani TK Trisport Alprem so na EVROPSKEM MLADINSKEM POKALU v svojih kategorijah dosegli naslednje rezultate:
st. deklice: 3. Kristina Uršič, 5. Katarina Humar, 7. Tinkara Capuder
st. dečki: 1. Matevž Planko, 4. Klemen Bojane, 5. Jaka Paulič, 6. Domen Obreza, 8. Mark Mandič, 9. Luka Bela Kočar
kadetinje: 1. Liza Uršič, 14. Tea Bela Kočar kadeti: 8. Leon Obreza ml. mladinke: 2. Maruša Klemene
ml. mladinci: 7. Jan Lipovšek
27. svetovno prvenstvo v gorskih tel<ih v Albaniji
Gašper Bregar drugi najboljši Slovenec
V mladinski konkurenci (8,6 km) je bil najboljši Slovenec Matic Plaznik (33.), Domen Zupan (KGT Papež ) je bil 48., njegov klubski kolega Matic Slabe pa si je pri padcu na startu zvil gleženj in dosegel 60. mesto.
Med članicami (8,6 km) je zmagala Američanka Kassie Enman. Najboljša Slovenka je bila Mateja Kosovelj, ki je zaostala le za eno mesto za lanskoletno uvrstitvijo v Kamniku. Lucija Krkoč, letošnja kraljica Grintovca in bronasta iz evropskega prvenstva, pa je zaradi prebavnih motenj žal odstopila.
Če so lani na 26. svetovnem prvenstvu na Veliki planini slavili temnopolti tekači, jih je letos premagala vročina. Tako je na dobrih dvanajstih kilometrih prašne proge zmagal Američan Max King. Drugi je bil Turk Ahmet Arslan, letošnji kralj Grintovca. Med Slovenci je bil najboljši Mitja Kosovelj, ki je precej popravil lansko uvrstitev iz Velike planine in v cilj pritekel kot dvanajsti. Gašper Bregar (KGT Papež) je zasedel 41. mesto in bil drugi najboljši Slovenec na prvenstvu.
Na brniškem letališču smo naše reprezentante veselo pričakali Boris Mikuž, direktor AZS, številni člani kluba TSK Merkur in ljubitelji gorskega teka. Sprejem je z igranjem na harmoniko tudi tokrat popestril Karel Kutnar, ki je zvesto spremlja tekače na vrhu Grintovca. Ponosni smo na dosežke slovenskih gorskih tekačev, h katerim pripomorejo tudi gorski tekači KGT Papež.
Mira Papež
Kegljači začeli s prvenstvom
Letošnje 27. svetovno prvenstvo v gorskih tekih v Tirani v Albaniji je potekalo v težkih razmerah. Proga je bila tehnično zelo zahtevna, na posameznih mestih celo nevarna. Izredno visoke temperature (35 stopinj Celzija) in prašna proga so povzročale dehidracijo in oteževale dihanje, zato je kar nekaj tekačev potrebovalo zdravniško pomoč. Od-
stopu naše najboljše članice Lucije Krkoč, favoritinje za medaljo, pa je botrovala zastrupitev s hrano.
Mladinke so morale preteči 4,5 km. Veliko veselja med slovenskimi navijači je prinesla Leja Einfalt, ki je dosegla naziv svetovne mladinske prvakinje. V tej kategoriji sta tekli še Eva Aljančič (13.) in Tina Kozjek (34.), ekipno so osvojile 3. mesto.
Mateja ©imic ponovno odlična in vse bližje olimpijskim igram!
Pretekli vikend je v Pekingu na olimpijski progi potekal finale Dextro serije, ki šteje za svetovno prvenstvo. Med najboljšimi tri-atlonkami na svetu je bila tudi naša Mateja Šimic, ki je nastopila odlično in dosegla 19. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na svetovni seriji v triatlonu. Prehitela pa je kar nekaj zvenečih imen triatlona. Olimpijske igre prihodnje leto počasi postajajo realnost. Bravo Mateja!
Sredi julija so s pripravami za naslednjo tekmovalno sezono začeli tudi igralci Calcita in igralke Eta. Večjih kadrovskih menjav ni bilo, pri dekletih se nam je pridružila Urška Prelog namesto Silvane Belcijan. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je po poškodbi vrnila Simona Hren in po rojstvu otroka Damjana Pirman ter da prihajajo mlade igralke, med katerimi izstopa Anja Rutar. V kolikor bodo vztrajale, bodo v dveh letih enakovredno nastopale v prvi ligi.
Letos pa zopet nastopajo v evropskem pokalu kot vice prvakinje 2010/11 v italijanskem Bolzanu, kar bo velik finančni zalogaj. Tekmovanje namreč poteka od torka do sobote, 4.-8. oktobra, na njem pa sodelujejo ekipe iz vse Evrope. Tekmovanje boste lahko direktno spremljali na naši internetni strani www.kk-kamnik.si. Pod vodstvom trenerja Zdravka Štruklja, pomočnika Francija Grubarja se bo tekmovanja udeležilo devet tekmovalk: Ivka Nardoni, Tadeja Kokalj, Irena Koprivc, Damjana Pirman, Lidija Pirman, Simona Hren, Majda Lužar, Joži Šuštar in Urška Prelog.
Moška ekipa Calcita prav tako ni doživela večjih sprememb. Že po lanski sezoni je trener Franci Spruk začel s pomladitvijo ekipe. Tako je priključil Petra Jantola, kandidata za mladinsko reprezentanco, Matej Turk je ponovno začel z resnimi treningi in takoj postal stalni član prve ekipe. Razveseljivo pa je tudi, da se je Aleš Prosen po trenerskem delu v reprentanci in osvojitvi bronaste medalje na zadnjem svetovnem prvenstvu v Sarajevu odločil preizkusiti se tudi v vrhunskem kegljanju. Tako bo ekipa Calcita z Markom Omanom, Francijem Grubarjem, Zoran Ilnikarjem, Franci Kozjekom in drugimi morala konkurirati za sam vrh prvenstvene lestvice.
Prvenstvo 2011-12 se je začelo v soboto, 17. septembra, na domačem kegljišču. Že takoj v prvem kolu je potekal tudi derbi kola z lanskoletnim državnim prvakom Konstruktorjem iz Maribora. Igralke Eta so se pomerile s Konstruktorjem iz Maribora. Naslednje kolo igrata obe prvi ekipi zopet doma, Calcit z Radensko, Eta pa z Belo Krajino. Več na internetni strani www.kk-kamnik.si.
Leon Pirman
LUMPI TRIATLON na razdaljah 50 m plavanja - 1500 m kolesa - 400 m teka je bil namenjen najmlajšim kategorijam.
cid dečki: 4. Aljaš Udovič, 5. Domen Bojane
ml deklice: 2. Neža Mohar Gra-dišek, 4. Tara Mandič, 5. Karin Dobovšek
ml. dečki: 2. Žiga Podgoršek, 3. Nejc Flis, 4. Nejc Podgoršek, 8. Gašper Zaje, 9. Jaka Udovič
deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 5. Nejka Spruk, 7. Urška Bernot, 8. Maša Kuret
dečki: 1. Jan Škrj anc, 3. Žiga Berlec, 5. Marko Pretnar, 6. Teo Flis
V OLIMPIK TRIATLONU, na
razdaljah 1500 m plavanja - 40 km kolesarjenja - 10 km teka je zmaga odšla na Hrvaško, Mateju Šporarju. Najhitrejši Slovenec je bil Sašo Meden (TK Trisport) na 4. mestu. V ženski konkurenci so Madžarke osvojile vse tri stopničke (drugič v enem dnevu je
Priprave na Bledu so se začele že nekaj dni pred prvo tekmo. Pripravljalna ekipa je narisala oznake na cestah, postavila menjalni prostor za kolesa in prizorišče dogajanja, prostor za prijave, razglasitev rezultatov, pripravo hrane, razstavljalce ipd. Start nedeljskega polovičnega Ironmana je bil že ob sedmih zjutraj, ko so nad Blejskim jezerom še ležale meglice, ozračje je bilo še hladno, voda topla ...
vakinje v dolgih triatlonih ubranila Nataša Nakrst (TK Ljubljana) pred Anito Kos (TK Ljubljana) in Mojco Mijovič (TK Maribor). Pri moških je bil najhitrejši Jaroslav Kovačič (TK Krško) pred
Plavanju je sledilo 90 km kolesarjenja na tehnično zahtevni poti.

Trisport mamice so poskrbele za hrano tekmovalcev.
zmagala Madžarka Papova). Za barve Trisporta so odlično tekmovali še: Viktor Ekart, Bojan Knap in Lojze Poljšak.
Vsako leto se število tekmovalcev vztrajno povečuje tudi na TRIATLONU ZA VSAKOGAR. Z razdaljami 300 m plavanja -13 km kolesa - 3,3 km teka se tekmovalci spopadejo posamično ali v štafeti. V kategoriji članice II. je Romana Capuder osvojila 1. mesto. Moška štafeta (Obreza, Koželj, Lipovšek) 2. mesto in moška štafeta (Škrjanc, Žagar, Uršič) 7. mesto.
Nedeljski polovični Ironman LOVEMAN je bil letos nadgrajen s tehnično zahtevnejšim kolesarskim delom proge. Na celotni progi je lanski naslov državne pr-
Mitjo Morijem (TK Ljubljana) in Juretom Majdičem (TK Inles Ribnica). Na tej zahtevni preizkušnji (1,9 km plavanja - 90 km kolesa - 21 km teka) se je preizkusilo tudi nekaj Kamničanov (tekmovalcev TK Trisporta). Z odličnim časom 4:19 je Komendčan Matej Zrimšek pristal na absolutnem 4. mestu. Domen Hribar je končal s časom 4:40, Matjaž Bojane s časom 5:20 (kar je za prvič odličen rezultat) in Luka Ciglar s časom 5:31. Loveman štafeta v zasedbi Maruša Klemene, Miha Rudi in Pero Mandič pa je s časom 4:19 osvojila 1. mesto med mešanimi štafetami.
Iskrene čestitke vsem tekmovalcem in vsem sodelujočim na prireditvi. Več foto utrinkov, ki

Po 90 kilometrih kolesa, je potrebno preteči še mali maraton, Domen Hribar ga je odtekel precej lahkotno.
jih je vestno zabeležil Tomaž Vrtačič, in rezultatov najdete na spletni strani kluba www.tri-sport-klub.si.
Romana Capuder
KOŠARKARJI CALCIT BASKETBALL S POLNO PARO V NOVO SEZONO
Poletje je za nami in s tem tudi konec počitnic. Kamniški košarkarji pa že pridno trenirajo. Skoraj smo že pozabili na košarkarski tabor, ki se je letos odvijal konec avgusta v Kočevju. Naše mlajše vrste so pod budnim očesom trenerjev nabirale nova košarkarska znanja, prav tako pa ni manjkalo drugih vrst zabave. Pet dni je hitro minilo in sedaj že pridno trenirajo v kamniških dvoranah.
Članska ekipa CALCIT BASKETBALL je prav tako že dejavna. Od konca avgusta so nabirali kon-dicijo na stezah Starega gradu, sedaj pa že pilijo tehnične prvine, saj je nova sezona tik pred vrati.
Potem, ko so se v prejšnji sezoni trdno usidrali na sredini lestvice, letos ciljajo še višje. 2. SKL, v kateri so igrali lansko leto, se je preimenovala v 3. SKL. Na novo je nastala tudi četrta liga. Verjetno to še posebej veseli nekatere kamniške dopisovalce, ki so imeli v preteklih letih kar nekaj težav s pojasnjevanjem, v kateri ligi igrajo naši košarkarji.
Razlogov za optimizem v novi sezoni je več. S pomočjo dosedanjega trenerja Marjana Košaka smo v svoje vrste pridobili novega trenerja, bivšega igralca Krke, Heliosa, Olimpije in tudi nekaterih tujih klubov Sama Plevnika. Mlad trener je poln energije, če bo potrebno, bo svoje znanje predstavil tudi na igrišču kot igralec. Poleg odličnega trenerja, ki bo s svojimi izkušnjami veliko doprinesel ekipi, pa je med košarkarji CALCIT BASKETBALL tudi nov član, ki bo okrepil branilske vrste. Rene Žvan ima prav tako prvoligaške izkušnje, saj je nekaj preteklih sezon odlično igral pri ekipi Krke. Prav tako nas veseli, da ekipe ni zapustil nobeden igralec iz prejšnje sezone, priključilo pa se je nekaj fantov iz mladinskih vrst.
Nova sezona se uradno prične v začetku oktobra, zato vljudno vabljeni, da kamniške košarkarje spodbujate k čim več zmagam.
Robert Prosen
23. september 2011
'Smeh je pol zdravja - druga polovica je pogovor s svojim farmacevtom.^
mag. farm., Lekarna Kamnik - Šutna
A '

A
Ul


v življenju smo pogosto podvrženi pritiskom, stresu in skrbem. Takrat je pomembno, da se znamo razveseliti majhnih stvari - drobne pozornosti, dobrohotnega nasveta in prijaznega nasmeha nekoga, ki mu ni vseeno. Najdete nas lahko na www.mestnelekarne.si.
Dežurni lekarni odi .1.2011do31.12.2011:
•	Lekarna Kamnik sobota, nedelja in prazniki od 1700 do 20.00
•	Lekarna Domžale nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00
T
MESTI>I|^EKARNE mjufmym
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče, dedek, brat in stric
PETER VRTACNIK
iz Soteske 73 pri Kamniku
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje,
ter za svete mase. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
September 2011
Nanel sem svoj mir v večnosti tišine, našel sem svoj prostor, kjer ni več bolečine.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, po boju s težko boleznijo, nas je zapustil dragi sin, brat in stric
JANEZ GOSTIC
z Vrhpolj pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem salona pohištva Dabor Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in darove za svete mase. Hvala gospodu patru za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Grm za petje. Hvala tudi doktorju Logarju za zdravstveno oskrbo in Komunalnemu podjetju Kamnik za vso pomoč.
Vsi njegovi
September 2011
Pošle so ti moči, oko se orosi, a v naših srcih vedno si.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
JOŽE PRELESNIK
iz Kamnika, Ljubljanska 3d
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, Policijski postaji Kamnik, še posebej g. Dragu Kolarju, komandirju g. Dejanu Čulku, g. Malešu za ganljiv govor, g. Kuglerju, društvu Maksa Perca enota Kamnik, g. župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt in trobentaču za zaigrano Tišino.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žena Francka, hči Aleksandra - Saša, sin Robert z družino.
Avgust 2011
Kamniški
ž^e 50.
Občan
% 01/83 91 311, ) sasa.mejac@siol.net O41/662 450 Tudi na www.kamnik.si
Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče in ata, brat in stric
LOJZE VRHOVNIK
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Menine, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala dr. Dolenčevi in sestri Jani, dr. Matjažu Divjaku,
osebju bolnišnice Golnik in dr. Eriku Breclju. Hvala gospodu župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred.
Žaluji
oči: vsi njegovi
Avgust 2011
Čudno, kako prazen je .svet, ko umre en sam človek.
ZAHVALA
V 53. letu se je nenadoma od nas poslovU
MARJAN BERLIC
doma z Županjih njiv, živel v Naklem
Iskreno se zahvaljujem vsem za pomoč, izrečena sožalja,
podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo spomnili nanj in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Jana
September 2011
Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustila dobra mama in stara mama
REZKA LOMOVSEK
Sitarjeva Rezka iz Buča
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, podarili cvetje
in sveče, darovali za svete maše ter nam izrekli sožalja. Zahvala patronažni sestri Marinki za vso skrb in pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Roman z družino
September 2011
AKCIJSKA PONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
ŽITARICE
JABOLKA za ozimnico, za prešanje in žganjekuho PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE
IAGROPROMET CERKLJE
I^Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
MALI OGLAS
GARAŽO v Kamniku na Cankarjevi oddam. Tel.: 041/239-008.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
:Ljr7\rYl tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 " faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
POGREBNlKd:o.p.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
4. septembra 2011 nas je v 58. letu starosti po težki bolezni zapustila draga hčerka, sestra, žena, mama, babica, teta, svakinja in tašča
MARTA JEREB
roj. Žagar
Ob mnogo prezgodnji smrti se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala Društvu za sladkorne bolezni, Društvu za krvne bolezni, Krajevnemu odboru Rdečega križa Komenda, Društvu upokojencev Komenda in gasilcem za spremstvo in zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njeni Podboršt, Komenda, Kamnik, Volčji Potok, Podgorje, Loka pri Mengšu, Kranj
Slovo nam bridke seka rane,
solze rosijo nam oči, oj zbogom, drago srce ti!
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V dopolnjenem 72. letu se je poslovil naš dragi
TOMAŽ KALIŠNIK
iz Zduše
Iskrena hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše.
Njegovi najbližji: Pavli, Darja ter Samo in Irena z družinama
September 2011
Gostišče Pri planinskem orlu
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, 041/278 808 el. naslov: pri.orlu@siol.net Odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto.
NOVO PRI PLANINSKEM ORLU
Naše goste odslej pričakujemo tudi v novih, prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 120 ljudi. Za najmlajše goste smo poskrbeli tudi z ureditvijo ločene previjalne sobe in otroškimi stoli.
Še posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost! Ženinu in nevesti, ki s svati praznujeta in prvo poročno noč preživita pri nas, podarimo razvajanje v savni in džakuziju, zjutraj paju razvajamo s prvim zakonskim zajtrkom.
Gostišče v sodobnih, nadstandardnih sobah nudi prenočišče za 21 oseb.
Našo ponudbo smo razširili s specialitetami ^za vse ljubitelje domačf^^i^^divjač^^skihjedi.
" O ' k"" ^ ^


Povabljeni tudi na kosila med tednom kot tudi ob vikendih, ko lahko izbirate kar med šestimi okusnimi meniji!



, »i) ivr: 1

OSKRBOVANA STANOVANJA
V KAMNIKU
Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejšemu prebivalstvu. Dodatno udobje prispeva tiidi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra, pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. Lokacija je umaknjena izmestnega vrveža v naravo, a je hkrati le pet minut hoje do centra Kamnika,
Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
Vsako stanovanje 2 nakupom preide v 100-odstotno last kupca, ki lahko stanovanje
proda, zapusti ali podari prosto komur koli oziroma preide v last dedičev.
Posebna ponudba
Ob 10-letnici obstoja smo za vas pripravili posebno ponudbo. Če se boste odločili za nakup oskrbovanega stanovanja v Kamniku do konca septembra 2011, vam ob podpisu pogodbe priznamo popust, in sicer parkirno mesto po polovični ceni, kar znaSa 5.000 EUR.
AKCIJAH!
Cena za nekatera oskrbovana stanovanja v Kannniku znaša 100.000 EUR, vključno s parkirnim mestom in DDV, Cena velja samo pri plačilu celotne kupnine do 30.9.2011
2 vašo pomočjo si"mo krog prijetnih sostanovalcev (ali sosedov).
naarado
DOLENJGRAad.&o.,Po(lHnjlevco3^13MVr)mlka Mlifon [01 ¡7S0 7:OOlGimOJI 380 929.041685828	I) O
Epolli: lalnfctvoedotenjfltadil Irlernrt; wwví.itolEnjafatl.il
V soboto, 1. oktobra, med 10. in 16. uro povabljeni na KOSTANJEV PIKNIK
vsi stanovalci in resni interesenti za nakup.
z veseljem sporočamo, da konec septembra začnemo z intenzivno gradnjo II. faze soseske oskrbovanih stanovanj, ki bo končanav prvotno obljubljenih rokih z vselitvijo najpozneje konec septembra 2012. Za 20% stanovanj II. faze smo že sklenili kupoprodajne pogodbe, zato pohitite, da vam zagotovimo stanovanje po vaši izbiri.
v Kamniku,
©UVSBIUBV astaa^a®!! 9. mj«
Ob otvoritvi nove poslovalnice prejmete:

10%
IU /O POPUST NA VSE IZDELKE*
10% popust se obračuna na blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo.
l*izjema: knjige, časopisi, darilne kartice, prazna embalaža, tobak in tobačni izdelk
PAPIRNICA
več kot 10.000 artiklov.
Največja ponudba drogerije v Sloveniji.
Delovni čas: ponedeljek - sobota 8:00 - 20.00 | Nedelja in prazniki 8:00 - 12:00 Ponudba velja samo v poslovalnici Mueller Kamnik od 29.09.2011 do 9.10.2011 oz. do razprodaje zalog v količinah za potrebe gospodinjstva.
MUELLER KAMNIK, Domžalska cesta 3, Nakupovalni center Qlandia, 1241 Kamnik
Cene so v EUR. Za morebitne napake se opravičujemo. Nakup je možen tudi s kreditnimi karticami Mueller Drogerija d.o.o., Tacenska cesta 26, 1000 Ljubljana.
sam
www.sam.si

Otvoritev:	^
kopalnic in lesa
^^ v petek 30.9.11. Samo v Sam Jarše
/
Velika izbira: keramičnih ploščic, sanitarne keramike, kopalniških dodatkov, kopalniškega pohištva, parketov, laminatov, notranjih vrat, tapeta ^

ercator Center Kamnik
Redni obratovalni čas: PONEDELJEK-SOBOTA: 08.00-20.00 I NEDELJA: 08.00-13.00
Hipermarket Kamnik
Uživamo, ko vas razvajamo. Zdaj tudi z lastno blagovno znamko Mercator Bio, ki združuje jamstva standardov ekološke pridelave in predelave.
Naravno odlično! C.
Ponudbavelja od 15 9 do 27 9 2011	^^^^
Svoj čas izkoristite prijetnejše.
Kupon za
20%
popust na vse storitve čiščenja in pranja v poslovalnici MC Kamnik
Poslovalnica MCKamnik01/83 11741 www.cistilnica-labod.si
CISTILISICA m PRALNICA
RAZUČNI POPUST! SE MED SABO NE SEŠTEVAJO. NE VEUA ZA REŽUSKO URO IN SERVIS SRAJC.
VRTNI CENTRI KALI A
Kamnik,
Kovinarska cesta 36, (D 01 831 05 53
fSBa -e^
KALIA
TWO WAY Jesenska paleta
Že odštevamo dneve do uradnega začetka jeseni, ko se bomo lahko oblekli v novo jesensko kolekcijo. Police Two Way-a se bodo v naslednjih mesecih napolnile z različnimi kosi oblačil. Med jesenskimi vzorci bodo prisotni vpadljivi potfski na majicah, čipka, karo, rože in baročni potfski, zelo živalsko modni boste s potfskom kač, zlastf pitona. Prava sreča, da tudi v jesenski sezoni vlada barvno vzdušje. Poleg črne in sive, ki sta tudi to sezono »in«, bodo v ospredju tfste najbolj udarne in čiste barve. Na prvem mestu je vijoličasta, ki ji sledita modra in živo rdeča, potem pridejo na vrsto vsi jesenski bogatf odtenki, od oranžne, rumene, zenfaste, rjave in zelene.
Povabljeni na prireditve v MC Kamnik:
nedelja, 2. oktober, ob 10. uri
Mercatorjev harmonikar 2011
torek, 4. oktober, ob 10. uri
Dobrote slovenskih kmetij
petek, 7. oktober, ob 17. uri
Slastne grozdne jagode
petek, 14. oktober, ob 17. uri
Jesensko tihožitje - vaza
Sobota, 15. oktober, ob 10. uri
Skupina Resonanca
glasbeni nastop
petek, 21. oktober, ob 17. uri
Skrivnostne muce
petek, 28. oktober, ob 17. uri
Čarovniški klobuki
Ustvarjalno srečanje
KALIA
VINTERSPORT
^iJb^
BAR ORHIDEJA

PIZZERIA
t^LOTERUA
•sibvE
m>

ČISTILNICA in PRALNICA
LOVENUE
mEssnn □PsiKn
/#
Ti^vina z obutvijo
Fifi

zutama Celje
TWO WAY
SimPLE
HETfi
1892

i-
©ACCESSORIES-
i ana)
¿ilpin¿i'
zoanc
I KNnGARNA IN I PAPIRNICA