1 Pes izda morilca i Meta 1281. je živel v Parizu vitez Kartogi, ki je bil eden izmed najsrčnejših francoskih junakov. Kralj sam ga je čislal ter ga je večkrat očitno pohvalil in obilo obdaroval. Nekcga dne jezdi Kartogi blizu I Pariza skozi gozd. Bil je prav sam; le njegov pes ga ¦ je spremljal. Bil je vilez zamišljen ter je popustif uzdo konju, ki je prav počasi korakal pod hladnim \ drčvjem. Naenkrat skoCi iz grma človek in se vrže I na vitcza, ki se hoče braniti. Ali še preden more po- j tegnili meč, ga prebode morilcc, da pade mrtev s konja. j Konj se splaši in zbeži, da ga nihče ni vcč videl. Pes ' pa ni pobegnil. Z vso močjo pade srdito na morilca, ! ali ta ga pobije s kolom na tla, da se ne more vet . geniti. Z nogo ga ropar prekucne še v rov kraj pota, potem pa koplje pod drevesom jamo in zakoplje vanjo mrtvega Kartogija. Pes pa ni bil mrtev, ampak le omamljen od tež-kega udarca. Ko se zave, gre iskat svojega gospodarja. Kmalu najde sled, strašno tuli in cvili, potem pa se f vleže na grob. Več dni in noči je pes pretulil kraj svojega umorjenega gospodarja. Nazadnje ga pa ven- j dar lakota in žeja prisilita, da zapusti grob. Teče v I Pariz in tu poišče gospodarjevega prijatelja. Prijatelj brž ' spozna psa in mu da jesti. Mislil je, da je kje izgrešil1 svojega gospoda. Pes se najč tn napije, toda še vedno j — 126 — I cvili in se obnaša prav čudno. Na vsakega laja. potem gre k vratom in gleda, ali gre kdo za njim. Cuka Ijudi za oblcko in jih izkuša spraviti s seboj. Ali vse |e zatnan. Nihče ga nc razume. Pes gre žaloslen nazaj ] v gozd in spet tuli tako dolgo, da ga lakota prižene j v Pariz. I Ko pride pes drugokrat v prijateljevo hišo, se je . čudno zdelo Ijudem vse njegovo obnašanje. Tudi so izvedeli, da je Kartogi naenkral izginil, in so slulili I kako nesrečo. Ko pes spet izkuša prijatelja spraviti s seboj, gre ta res ž njim in vzame tudi nekaj služab-nikov s seboj. Pes laja glasno in beži v gozd pod ' drevo, kjer je bil Kartogi pokopan, in začene razko- j pavati zemljo. Služabniki jamejo tudi kopa'i in kmalu I najdejo ubitega Karlogija. Hudodelstvo je prišlo na dan. Ali kdo je viteza umoril? Karlogijevi prijatelji so si prizadejali mnogo i truda, da bi izvedeli za morilca, toda bilo je vse zastonj. Ali kar se ne stori, (o se ne zvi. Neki dan je stalo v Parizu več vitezov skupaj na trgu. Kartogijev prijalelj gre s psom ravno po Irgu in se jim hoče pridružiti. Kar se pes z neznano togoto zažene na nekega viteza, in kolikor so si tudi priza-devali drugi, vendar niso mogli odgnati psa. Vitez je komaj ušel v bližnjo hišo. Ljudje so o lem mnogo govorili. Vsem je bilo znano, da je bil ta vitez — Kodrič mu je bilo ime — hud sovražnik Kartogijev. Ljudje so ugibali semtertja in nazadnje povsod govorili, da je naibrže Kodrič umoril Kartogija. Tudi do kralja je prišla ta govorica. Kralj bj se bil rad sam prepričal, ka| je resnice na tem. Zato po-kliče Kodriča predse. Na dvoru je bilo nekoč mnogo j gospodov. Kralj veli Kodriču, naj se pomešaijn skrije ' mednje. Potem pokliče tudi psa, ki se je pa bliskoma zagnal v Kodriča. Izmcd toliko Ijudi ga je bil precej I ovohal, in komaj so ubranili drugi, da ga ni raztrgal. ' ,To je vendar čudno,* reče kralj. ,V'itez Kodrič, J stopite bliže." oVas dolžž, da ste umorili viteza Kar-togija, čigaver je bil ta pes. Kaj pravite nato?" I — 127 - ,,To so laži, presvetli kralj !"• nAli kako, da je pes tako razkačen, kadar vas vidi?" ,,Nekega dne sem se bil sprl z njegovim gospo-darjem. Pes je skočil name, jaz sem ga udaril, in od tistega časa me ne more videti." „Ali, to je čudno, da pes tega ne pozabi. Kje ste bili tedaj, ko je izginil Kartogi? Vam, da ste bili takrat zmedeni in nemirni. Zakaj je bila vaša obleka tako razcapana?" ,Ne spominjam se več. Toda pri živem Bogu, da sem nedolžen." ,,Vi kličete Boga na pričo-' Naj tedaj razsodi Bog. Vi se boste borili s psom." — — Prišel je dan, ko bi bil moral Kodrič dokazati, da je res nedolžen. Na velikem prostoru zunaj mesta je bilo borišče. Kralj sam je prišei gledat, in neznanska množica Ijudi se je zbrala, da vidi, kako bo sodil Bog. Kodrič je imel v rokah debelo gorjačo, pes pa je imel prazen sod, kamor se je lahko skril. Kralj pomigne, naj se začne boj. K° spuste psa, brž skoči proti sovražniku, ki je mahal z gorjačo, da bi psa pobil. Toda pes se je znal umikati: zdaj je napadal od ene, zdaj od druge strani. S tem je ulrudil svojega sovražnika. Nazadnje skoči na njega, ga po-grabi za vrat in se tako zagrize vanj, da Kodrič pade na tla in prosi za milost. Kralj ukaže. naj odpravijo psa. Potcm pa pokliče Kodriča predse. I Kodrič je obstal, da je umoril Kartogija.-------• I Obsodili so ga na smrt. Na vešalih je končal I svoje iivljenje. Pes pa je bil od onega časa mirnejši. I Polagoma je pozabil na grob svojcga gospodarja. I Jaušovec .