ZZ. številna.
I LjUljui, i
Z7, juiirja 191Z.
XLV. lito.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.....i
pol leta ......
četrt leta • * . • * na mesec.....
velja:
K 24— 12-—
6'— o._
p Izhaja v*** dam sveser *' »u—sil Bodolfo la prozaike.
I Inserati veljajo:  pcterostopna petit vrsta za enkrat po i i vin., za dvakrat po
Rarte in zahval* vrsta 16 vin. Poslano
v upravnistvM preieman: r^irt loto k- «*>    I 12 vm-» M trikrat ali večkat po 10 vra
CCi° Cl°.......* **    x vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
polleta........||w ■
Četrt leta.....a   9   5*50 1
na mesec   . .      . v  .   .   1*90 !
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posaroouia številka veifa 10 viBasjevr ■ ■ ■ ■
Dopisi naj se franki rajo.  Rokopi?1 sr ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5 (v pritličju levo), telefon fft 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tisk-mcu telefon st 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
/i Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25'—
pol leU                       . . Ifr—
četrt leta.....* * 6*50
na mesec   ...... , 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 2$-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30-—
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Cpravnistvo: Eaaflova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85
Stranka brez častne besede.
Politično drušlvo za dvorski okraj je sklicalo za snoči ob 8. v dvorani Mestnega doma manifestacijski shod narodno-naprednih volilcev, da protestirajo proti zakonolonistvu in verolomstvu, ki je je izvršila klerikalna deželnozborska veČina v historični seji deželnega odbora dne 25. t. m. Impozantni shod je bil pravo zrcalo ogorčenja, ki je zavladalo v naprednih vrstah proti klerikalnim nasilnostim. Shod je otvoril v imenu dvorskega okraja poslanec g.
nadsvetnik Višnikar
5 pozdravom na vse udeležence ter označil namen zborovanja, izreči ogorčenje in protest proti nasiljem, ki so se vršila v deželnem zboru od strani deželnozborske večine v seji 1:5. t. m. proti poslancem narodno-napredne stranke. Znano je, da je deželnozborska večina razveljavila mandata dveh popolnoma pravilno in veljavno izvoljenih narodno-naprednih poslancev. Z isto pravico, ki so jo uporabljali proti tema dvema poslancema, lahko vržejo iz zbornice vse poslance, ne izvzemši velepo-sestva. Postava, ki urejuje razmere pri volitvah, je stara že 51 let in jaz sam sem prišel v zbornico leta 1887. ter sem sedaj že *-koro 25 let deželni poslanec, toda .<akega zakonolomstva nisem do sedaj že doživel. Tudi se je meni prvikrat zgodilo, da sem bil zaradi neparlamentarne besede poklican k redu. to pa samo zato, ker poštenemu človeku ni mogoče prenašati take eklatantne kršitve zakona in mu mora naravno vzkipeli kri. Prvikrat je prišel tak predlog, kakršnega je stavil dr. Pegan. (viharni klici: Pej!) v našo zbornico. In to imenuje mož še poleg vsega pravno naziranje, ko je vendar jasno, da je ves njegov nastop preziranje in negacija zakona.
Zbrali smo se, da protestiramo proti takemu postopanju, poživljam vas pa, da bodi naš protest resen in odi ocen, pa tudi dostojen in vreden resnih mož. ('Odobravanje.)
Kot prvi govornik je govoril nato viharno pozdravljan deželni odbornik g.
dr. Triller.
Dragi somišljeniki! Naša klerikalna stranka,    (ogorčeni medklici)
ki se imenuje sama sicer tudi S. L. S., je z včerajsnim dnevom izpremenila svoje ime. (Klici: Kakor že večkrat!) Sedaj se imenuje
stranka brez častne besede!
(Viharno odobravanje.)
Trdini tu mirno in javno, da je klerikalna večina v deželnem zboru v seji dne 25. t. m. prelomila slovesno dano obljubo in častno besedo svojega šefa ter sedanjega zaupnika krone, deželnega glavarja dr. Šiisteraiča. Te težke dolžitte ne izrekam tja v en dan in izjavljam, da sem pripravljen dokazati resničnost te svoje trditve pred vsakim sodiščem in pred vsakim razsodiščem. Poživljam stranko, ki ji vržem to očitanje brez vsakega strahu v obraz, da me naj pozove na odgovor na pristojnem mestu! (Klici: Tega si ne upa!)
Za svojo trditev imam polne dokaze v rokah.
Bilo je spomladi leta 1908., ko so se pričela pogajanja med vsemi tremi deželnozborskimi strankami zaradi volilne reforme, na podlagi katere bi lahko vse tri deželnozborske stranke v deželnem zboru delale v korist in dobrobit dežele Kranjske. V seji 27. marca 1908. je bil nato izvoljen ustavni odsek, ki je dobil
naj se glasi g 3. deželnega volilnega reda bledeče:
Za volitev poslancev mest in trgov tvori:
1.) deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja, in sicer:
a) volilni okraj mesto Ljubljana 1,
b) volilni okraj mesto Ljubljana 2. Volilni okraj mesto Ljabljana 1
tvorijo mestni okraji II., III. in V. (Jakobski okraj, Dvorski okraj.Pred-kraji: Hauptmanca, Hradeckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulic«, črna vas, Dolenjska cesta).
Volilni okraj mesto Ljubljana 2 tvorijo mestni okraji L, IV. in VI. (Šolski okraj, Kolodvorski okraj, Vodmat).
Paragraf 14. odstavek 5. pa pravi:
Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanovališča, in če v nobeni dotičnih občin nima rednega stanovališča, pa tam, kjer plačuje največ neposrednega davka.
Volilno okrožje za mesto Ljubljano za volitve v deželni zbor je tedaj popolnoma jasno in brezdvomno v zakonu določeno in je izključeno, da bi imel v Ljubljani vol i -no pravi-
nalogo izdelati tako reformo. Mi smo • co za deželni zbor kdo dr.igi ki nimc ,
že takrat zchtevalL  da naj se v de. { izpolnjenih predpogojev   tega para- j
želnem redu označi natančno, kdo j grafa, izključeno je, da t,\ imel v jma pravico  voliti v skupini   mest   Ljubljani volilno pravico za deželni
nje.)
in trgov.   Toda   takrat je vstal šef j zbor človek, ki nima svojega rednega klerikalne stranke dr. Šusteršič ter j bivališča v teh okrajih. (Pritrjeva-izjavil, da se takih detajlov v tako kratkem času ne da izdelati ter je dal imenom stranke svojo
moško besedo,
da se v sedanji legislativni peri j od i, ki traja do leta 1314«, ne bo glede volilnih upravičencev iz skupine mest in trgov izpremenilo nič brez sporazuma vseh treh deželnozborskih strank.
Sklicujem se v dokaz resnice na pričevanje ostalih članov takratnega odseka dr. Tavčarja, Plan ta-n a , barona Sehweglja, grofa B a r b o t a in dr. E g e r j a. Konsta-tnjem nadalje, da so bile priče te obljube klerikalni odsekov i člani dr. Kr ek, Jaklič, Po v še in La m-p e. Dr. Pegan takrat Se ni bil poslanec.
Takrat so sklenili zastopniki vseh treh deželnozborskih strank, da
strani ni bilo niti najmanjšega protesta proti tej odločbi. Sedaj pa je prišel dr. Pegan in stavil predlog, da naj sr razveljavita mandata teh dveh poslancev, češ, da se je zgodila krivica onim okoličanom, ki imajo v občinskem volilnem redu pravico voliti v mestni zastop, ker niso volih kot ljubljanski volilci tudi v deželni zbor.
, Opozarjamo še enkrat na dejstvo, da je dr. Šusteršič, oziroma S. L. S. spomladi 1908 se z moško besedo zavezala, da brez sporazuma vseh treh deželnozborskih strank no bo izpre menila ničesar na sedanjih okrožjih iz skupin mest in trgov.
Za Izpremembo deželnega reda v okviru § 3. je potrebno po § 46. navzočnosti 42 poslancev in od teh tri-četrtinske večine.(Klici: Ki je nikdar ne bodo dosegli!)
Če pravijo sedaj klerikalci, da je občinski volilni red v nasprotju z deželnim redom, to na stvari nič ne izpremeni. V tem slučnju, če hočejo to predrugačiti, morajo izpremeniti deželni red, za kar jim je pa treba kvalificirane večine.
Pri glasovanju o novem občinskem volilnem redu za Ljubljano pa smo zapustili zbornico, oni pa so razpravljali v navzočnosti manj kakor 42 poslancev in sklenili nov občinski ret* z manj kakor tričetrtin-sko večino. Ce je občinski volilni reci res v nasprotju z deželnim volilnim redom, je naravno, da se mora zadnjemu akomodirati.
Dr. Šusteršič pa je dal slovesno obljubo, da  volilnih okrajev
Ko pa sta bila izvoljena za na- j brez soglašanja vseh treh deželno-predna deželna poslanca gg. Reisner j zborskih strank ne bodo izpremenili. in Kibnikar, je nekaj klerikalnih vo- j Zato ponavljam mirno, odločno in lilcev vložilo pritožbo proti tej izvo- j premišljeno, da je
klerikalna    stranka prostituirala častno besedo svojega voditelja.
Ta   prostitucija   je   bila sklenjena Še pod prejšnjim deželnim glavarjem, dvornim svetnikom pl. Šuk-ljetom. Deželni glavar pl. Šuklje gotovo v izbiri sredstev, ki bi pomagali klerikalni stranki, ni bil zelo izbirčen, ko pa mu je predložil dr. Pegan ta sramotni elaborat, mu je morala j zavreti kri, saj je bil kot deželni gla-| var sam član onega odseka. Bivši de-! želni glavar ni hotel podpisati tega j in je rajši odložil glavarsko čast. Po-| tem pa je prišel   mož kosma-tejše    vesti    —    in    je ta
pamflet na čast in poštenje
litvi na deželno vlado, češ, da se je zgodila krivica, ker oni okoličani, ki so dobili po novem občinskem volilnem redu pravico voliti pri občinskih volitvah v Ljubljani, niso pri-puščeni k deželnozborskim volitvam v Ljubljani. Deželna vlada, ki klerikalcem gotovo nc dela preveč tež-koč, je morala to pritožbo, rada ali nerada, zavrniti, ker je bila k temu po jasnem besedilu zakona primorana. S Pritožniki pa
niso imeli poguma,
da bi zasledovali nadaljno pravno pot na ministrstvo ali upravno sodišče. Pribiti moram: Ta odločba je bila pravomoćna in   od klerikalne
podpisal, mestnik
To  je  bil glavarjev na-
dr. Lampe.
(Ogorčeni klici: Fej! in drugi se manj laskavi klici.)
Nadaljni dokaz tega verolomstval
V III. seji, ki se je vršila 19. junija 1908. sem glasom stenograf ične-ga zapisnika, kakor bi bil slutil v kak položaj Še pridemo, govoril sledeče:
Toda tudi kot provizorij je pred-ležeča volilna reforma kakor čestiti gospod poročevalec ustavnega odseka v svojem poročilu pravilno naglasa in za kar sem mu hvaležen, izklesana le na sirovo in treba jo bo še v marsičem izpiliti. Zlasti velja to glede precizovanja obsega posameznih okrajev mestne skupine v tem smislu, da imajo v skupini mest in trgov volilno pravico samo dotična čista mesta in dotični čisti trgi brez vasi priklopljenih dotičnim mestom in trgom kot političnim občinam. To se je nasproti možnosti kake nasilne interpelacije v ustavnem odseku izrecno konstatiralo in obljubila se nam je tudi naknadna izpopolnitev reforme v tem smislu v teku bodoče legislativne dobe.
Pribil sem tedaj v javni seji dotično obljubo dr. Šusteršiča. Nato je Jr. Vilfan zahteval, da se konstatira čistost mest in trgov:
K § 3. po IV. stavku dostavek: Z mesti in trgi ne volijo one vasi, katere morebiti tvorijo eno politično občino z dotičnimi mesti.
In dr. Šusteršič je doslovno odgovoril:
»Vse te stvari bo mogoče — vsaj sem to omenil že v začetnem svojem govoru — rešiti v bodočem ustavnem odseku, katerega bo volil kompletirani dež. zbor.«
Torej v ustavnem odseka in nikjer drugje.
Kako bo pariral g. deželni glavar ta atentat lastne stranke na njegovo osebno čast, to je njegova stvar. Najširša javnost z napeto pozornostjo čaka.
Glavna krivca ostaneta v tem vprašanju seveda dr. Pegan in dr. Lampe, drugih članov S. L. S. v zbornici ne zadene tolika krivda. Ta dva sta neuke kmečke poslance sle-parila ter jim v javni seji vedela sugerirati, da je vsaj senca pravice na njih strani. Sicer vendar ni pričakovati, da bi 26 mož v javni seji zata-
LISTEK.
Menzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulver. Prva knjiga.
(Dalje.)
»Hitite, gospod! Hitite, za boga, hitite! Sicer je mlada signora za vedno izgubljena.«
»Signora? Nebesa in zemlja — Benedetta — o kom govoriš 1 O moji sestri? O Ireni? Kaj je ni doma?«
»O, gospod — Orsinijevi — Or-^inijevi l«
»Kaj je ž njimi? Govori!«
Zdaj je brezsapna Benedetta v presekanih odstavkih povedala o navalu Martina di Prato, kolikor je sama videla; o koncu in uspehu ra-bnke ni vedela ničesar.
Rienzi je molče poslušal, a smrtna bledost na njegovem obrazu in stisnjene ustne so naznačevale njegovo razburjenje, kateremu pa z besedami ni dal duška.
»Slišali ste, gospod škof, slišali ste,« je rekel, ko je Benedetta končala in se obrnil do škofa, ki ga je bilo pripovedovanje zadržalo. »Slišali ste, kakim nasilnostim so izpostavljeni meščani. — Klobuk in meč,
hitro! — Gospod, oprostite mojo naglico.«
»Kam — kam hočete!« je vprašal škof.
»Ah, pozabil sem, gospod, da vi nimate sestre. Morda tudi brata niste imeli? Ne, ne, vsaj eno žrtev hočem rešiti. Kam — ste me vprašali? V palačo Martina di Prato!«
»Do Orsinijevca in sam in da bi zahtevali pravico?«
»Sam in da bi zahteval pravico? Ne! je zavpil Rienzi na ves glas in vzemši meč, ki mu ga je prinesel služabnik je drvel iz hiše. »A za osveto je en mož dovolj!«
Škof se je trenotek še pomudil, da bi razmišljeval.
»Izgubljen ne sme postati,« je šepetal, »kakor bi se pač lahko zgodilo, če bi bil sam prepučen besnosti tega volka. He!« je zaklical glasno, »nesite plamenice pred menoj — hitro, hitro. Mi, mi — namestnik papežev — hočemo to stvar videti. Pomirite se, dobri ljudje, vašo mlado sig-noro vam pripeljemo nazaj. Naprej k palači Martina d i Prato!«
Irena v palači Adriana di Castello.
Kakor je Cipree ogledoval umotvor, v katerem so bile utelešene sanje njegove mladosti, dočim so živo barve šumele izpod mramorja, tako je mladi in strastni Adrian ogledoval pred seboj ležeče bitje, probnja-joče se polagoma zopet k žaljenju.
Ce ni bila lepota tega obraza najbolj vzvišena in blesteča, če je marsikaka manj popolna lepota bila sijajnejša, kakor nežni in mirni izraz tega obličja, vendar ni bilo obraza prijetnejšega očesa, ki bi bil bolje izrazil nepopisni deviški čar, kakor ga skuša italijanska umetnost doseči v svojih slikah! tisti čar, ki mu dajeta skromnost zunanji, nežnost pa notranji značaj, tisti čar mladostnega cvetja telesa in srca, v kateri dobi je ljubezen le še čustvo in ne poželjenje.
»Benedetta,« je končno zašepe-tala Irena in dvignila brez zavednosti oči k možu, ki je klečal poleg nje, oči tiste negotove mehke barve, ki jo lahko leta gledaš, ne da bi uganil njeno skrivnost, ker se preminja, kakor se pupila razširja ter postane v senci temnejša, v svetlobi pa ažurna. »Benedetta, kje si?« je rekla Irena. »Ah, strašne sanje sem imela.«
»Kaj se ti je prikazalo,« je v mislih vprašal Adrian.
»Kje sem?« je zaklicala Irena in se dvignila s svojega ležišča. »Ta soba — te preproge — sveta devica, kaj se mi še vedno sanja. In vi — vi ste gospod Adrian di Castello!«
»Ali je to ime, ki so te naučili se ga bati?« je vprašal Adrian. »Če je tako,   se mu s prisego odpovem.«
Ce jo zdaj Irena globoko zardela, se to ni zgodilo iz tistega neskončnega blaženstva, s katerim bi bila po prerokovanju svojega sanjavega srea ppslušala prve ljubezensko besede Adriana di Castello. Zmedena
in zbegana, v strahu, ker ni poznala kraja in boječ se že misli, da bi jo dobili samo z moškim, ki je že leta živel v njenih mislih, je najbolj občutila vznemirjenost in žalost, kar se je zrcalilo tudi na njenem obrazu. In ko se ji je Adrian zdaj približal, je vzlic nežnosti njegovega glasu in spoštovanja v njegovih očeh narasel njen strah, ki je bil toliko večji, ker ni vedela, česa se boji. Zbežala je na skrajni konec sobe, pogledala divje okrog sebe in zakrivši z rokama obraz se razjokala.
Ganjen po teh solzah in uganiv-ši njene misli je Adrian za trenotek pozabil vse smelejše v njem se porajajoče želje.
»Ne boj se, ljubko dekle,« je rekel resno. »Pridi k sebi, prosim te. Tu te ne doseže nobena nevarnost in nobena zloba. Ta moja roka te je rešila nasilnosti Orsinijevih — ta soba ti bodi le prijateljsko zavetišče. Povej mi torej, lepi angel, svoje ime in svoje stanovanje, da pokličem sluge, ki te bodo takoj domov spremili.«
Olajšanje vsled jokanja je morda bolj od Adrianovih besed spravilo Ireno k sebi in ji dalo moč spoznati svoj nenavadni položaj. In ko ji jo zdaj njen jasni razum povedal, za kaj se ima zahvaliti tistemu, ki ga je že toliko časa gledala v sanjah kot ideal vseh popolnosti, tedaj je zadobila zopet oblast nad seboj in 6e je zahvalila s ljubkostjo, ki jo je njena zadrega le še povečala.
»Ne zahvaljuj se mi,« je rekel Adrian strastno. »Dotaknil sem se tvoje roke, nagrajen sem. Nagrajen, da, in na meni je, da ti izrečem zahvalo in občudovanje.«
Irena je zopet zardela, a iz drugega nagiba, kakor poprej in po tre-notnem molkn rekla:
»Hvaležnost, ki sem vam jo dolžna, gospod, je toliko težja, ker ste tako lahko stopili preko nje. Izpopolnite mojo zavezanost do vas; — ne vidim svoje spremljevalke — dovolite, da me spremi domov. Od tod je pot le kratka.«
»Torej je blagoslovljen zrak, ki sem ga vdihaval,« je dejal Adrian. »A tvoje spremljevalke, ljubo dekle, ni tu. Bežala je, sodim da med rabu-ko, a ker tvojega imena nisem, vedel in ga vsled tvoje nezavesti takrat nisem mogel izvedeti iz tvojih ost, je bila srečna potreba, te spraviti semkaj. A jaz te spremim. Zakaj ta plahi pogled? Tudi moji ljudje pojdejo z nama.«
»Moja hvaležnost, plemeniti gospod, je majhne vrednosti; moj brat, ki ti ni nepoznan, ti ga bo primerno izrasil. Ali smem iti?« In že je bila Irena tako govoreč pri vratih.
»Kaj hrepeniš tako silno, da bi me zapustila?« je odgovoril Adrian žalostno. »Ah, Če te moje oči ne bodo več videle, bo tako, kakor da je mesec zapustil noč. A sreča je že, pokoravati se tvojim željam, tudi če te peljejo od mene proč.«
(Dalje prlbodajtt.)
jilo vsak glas svoje vesti, vsaka moralo in vsako poštenost. Tega si no morem misliti, do sedaj vsaj nisem imel povoda, da bi tem kmečkim poslancem odrekal pravico do osebnega poštenja. Oni pa, ki vodijo te v postavah neuke poslance, to neposredni krivci tepa atentata.
To, kar se je zgodilo v zbornici, da je klerikalna deželnoihorska večina razveljavila mandata dveh ljubljanskih naprednih poslancev, ni nič drugega, — in to trdim premišljeno, — kakor
Soli rop na  državljanskih pravicah ljubljanskih volileev
in njihovih izvoljencev, rop izvršen v belem dnevu in na mestu, kjer se
imajo Čuvati te pravice.
Vrela nam je kri, ko »o vrnili ta zločin, roke so se nam krč:le v pest, loda mi smo prinesli na altar stranke največjo žrtev. Vzdržali smo se vsakih kravalov, ki so j?b klerikalci pričakovali in hoteli izsiliti.
Klerikalci vodo, dn je finančno stanje dežele tako, da je treba radikalnih sredstev za sanacijo. Deželne finance kriče po taki odpomoči, da bi ta odnomoc izdatno povišal« deželne doklade. Toda doklade gredo prebivalstvu v kri. In to vedo, če bi sedaj nov i šal i deželne doklade. bi si situacijo za volitve, ki se vrse čez dve leti, znatno poslabšali. (Pritrjevanje.) Zato so si mislili: »Storimo jasno za-konolomstvo v deželnem zboru. Na. rodno-napredna stranka tak«ga ra-knnolomstva ne bo mojrla prenesti in prišlo bo do kravalov, katerih posledica bo razpust deželnega zbora In nove volitve. Danes še lahko zrna ramo, potem pridemo nazaj v deželni zbor in povišamo doklade, če treba, za 100^-. £asa iniamo potem 6 let, in v tem času se marsikaj pozabi.
Mi pa smo spregledali ta njih jiačrt in nag^ašal sem že v zbornici, da v njih mlin ne gremo! (Pritrjevanje. Mi se jim nismo dali speljati v zavesti, da jo stranka, ki nima drugega orožja, kakor da gazi v blato jasne zakonite določbe, na ve-reru svojega gospodstva. (Pritrjevanje.)
Kljub temu nezaslišanemu ropu >matramo
prof. Reisncrja
in
trzneta nadzornika Ribnikarja
tudi do danes še vedno za pra-voveljavno izvoljena zastopnika mesta Ljubljane, če jima tudi dane& manjka formalna legitimacija.
Na ta rop bodo odgovorili v prihodnjih mesecih volilci mesta Ljubljane na način, ki bo klerikalcem zvenel še dolga leta v pšesih. Zato na delo za čast stranke! Živila narodno-napredna poslanca
Reisner in Ribnikar!
9 \
nje.)
(Viharno    dolgotrajno pioska-
Drugi je govoril
profesor Reisner.
Včeraj je verifikacijski odsek v deželnem zboru predlagal, naj se izvolitvi narodno - naprednih poslancev Reisnerja in Ribnikarja ne odobrita. Predlog je bil sprejet s 23 proti 19 glasovom in deželni glavar je ■oznanil, da ta dva gospoda s tem trenutkom nista več poslanca.
Jaz in tovariš Ribnikar sva prejela lani poslanstvo iz Vaših rok. Pri volitvi gotovo ni odločevala osebnost kandidata; iz volitve je izšla zmago-uosno narodno - napredna stranka in bi rezultat volitve ne bil čisto nič
drugačen, če bi bil kandidiral kdo drugi, ki bi ga bila volja narod no-naprednih volileev postavila na to mesto.
Deželni glavar bi bil naš slučaj v deželni zbornici resnici veliko primerneje označil, če bi bil oznanil, da je S. L. S. ▼ deželnem iboru Ljubljano kaznovala a izgubo dveh poslancev in to aaraditega, ker sta poslanca narodno • napredna. Naše razveljav-Ijenje imenujejo pravniki po vsej pravici rop nad Ljubljano, ki je tem hujši, ker je Ljubljana v tem slučaju brez vsakega pravnega sredstva, da bi poiskala zadoščenja.
0 pravnem stališču verifikaeij-skega odseka bi bila i moje strani vsaka beseda odveč. Zadostuje konstatiranje, da je c. kr. deželna vlada, ki v zadnji dobi čisto gotovo ni delala nobenih zaprek političnim težnjam S. L. S., njihove reklamacije proti volilnemu imeniku kot neutemeljene zavrnila, da S. L. S. sama ni vložila nobenega ugovora proti veljavnosti izida volitve, kakor so to storili ob občinskih volitvah, da so v verifikacijskem odseku trije pravniki, odvetniki dr. Pegan, dr. Vilfan in dr. Eger in da sta zadnja dva odločno nasprotnega pravnega prepričanja nego dr. Pegan. (Klic: Ne Pegan — Cigan!) — Izvolitev ni mogel razveljaviti paragraf zakona, temveč edino le nasilje večiue.. Kajti drugi člani verifikaeijskega odseka gg. zdravnik dr. Zajee, profesor Jarc in posestnik Zabret naj blagovoljno oproste, da jih ne moremo smatrati kot merodajne tolmače zakonov.
Kakšne so posledice vee.rajšnje-ga čina S. L. S. v deželnem zboru) Ljubljana bo morala v kratkem zopet na volišče; brezdvoinno bo na-n.-napr. stranka postavila zopet svoja kandidata, brezdvomno bo zopet sijajno zn>?..erala nr.rodno - napredna stranka, S. L. S. po svojem pravnem prepričanju novih poslancev zopet ne bo hotela pripoznati itd., itd. Pokazalo se bo, da so za Ljubljano zakrili toliko časa na papirji:, dokler jih rada nii nerada ne prizna S. L. S. — To pa je nekaj tako gorostasr.ega, da se mora vsakega zavednega človeka polastiti brezmejen gnus pred vsemi, ki taka nasilstva povzročajo.
O S. L. S. sicer nimamo mnenja, da hi svoja načela vseskoz dosledno izvajala; dokaj primerov imamo, da t svoji politiki obrača plašč po vetru. Ali če je in bo v tem slučaju take kremeni te doslednosti, kakor trdi, potem je gosp. dr. Vinko Grcgorič lahko hvaležen narodno - napredni stranki, da je lani postavila svojega kandidata, kajti sicer bi bil dr. Grcgorič včeraj doživel zase nepnjoten dogodek, da bi ga bili lastni pristaši vrgli iz deželne zbornice. (Veselost in ploskanje.) Saj bi vendar za njegovo volitev tudi v S. L. S. morali veljati isti zakoni, kakor za narodno-napredno stranko — in večina je vrhovna zaščitnica zakonov! Tako saj trdi danes.
Globoko smo prepričani, da hi se to ne zgodilo ne včeraj in nikoli in jasno je, da sta bila včeraj 2 poslanska mandata razveljavljena, ker sta j naredno - napredna.
Torej nove volitve! Ali naj izrazim bojazen, da se bodo narr-dno-napredni volilci oplašili pred nasiljem? Ali ne bodo volilci, žeieČ si že enkrat miru, rajo volili kandidata, ki ga bo S. L. S. milostno po rdila in mu dovolila izvrševati mandat v korist volileev!
GosrK>da! Takih časov se ne bojim. Kajti kar je bilo omahljiveev in figa-mož, ti so našo stranko že davno
prodali in stoje danes v nam nasprotnih vrstah. Možje, ki so nam ostali zvesti v časih, ko so bila nasilja 8. L. 8. nsjkrutejia, ko je pri nas klerikalizam najhujše vihtel bič v strastnem preganjanju, to so molje tako kremen i tega značaja, da jim ne vzame njihovega prepričanja noben klerikalni vinar in nobeno klerikalno sleparstvo. (Viharno odobravanje.)
To dejstvo pa nam daje tudi veselo nado, da kar je bilo naših somišljenikov Še tihih, da se vzpriČo današnjega položaja vzdramijo; iz naših tihih vojščakov bodo vzrastli neustrašeni junaki, ki bodo tekmovali, kdo od njih bo v prvih vrstah v boju. (Splošno dolgotrajno pritrjevanje.)
Včerajšnje razveljavljenje mandatov pomenja z nase strani poostren boj; ta boj pa se mora končati s tako sijajno zmago narodno - napredne misli, da se morajo tudi beli Ljubljani, narodno - napredni Ljubljani odpreti na stežaj vrata do pravice in narodno - napredni volilci ne bomo nasprotniku samo izvili iz rok in štrli njegovo strupeno orožje nasilstva, temveč nasprotniku odkrhnili kremplje, ki jih stega po Ljubljani.
(Viharno ploskanje in dolgotrajni klici; Zivio!)
s
Kot tretji govornik je nastopil
tržni nadzornik Ribnikar.
Častiti zborovalci! — Že zdavnaj sera izgubil vse zaupanje v pravičnost. Ne vem, zakaj imamo na Slovenskem trgu justično palačo, ne vem, zakaj imamo vladno palačo na Bleiweisovi cesti. Vse te urade naj bi prenesli v deželni dvorec, ali v škofovo palačo. Sicer se nam odkrivajo žalostne slike, če gremo na deželno sodni jo. recimo na okrajno sodni jo. Vsak dan ee vrše krute obsodbe, ne rečem, da bi ne bile pravične, toda vsaka obsodba ima nekaj krutega na sebi, Če je tudi upravičena. Ce pa pogledamo, kdo so ti ljudje, ki jih obsojajo, izprevidimo, da so ti ljudje nedolžni v primeri z onimi, ki jih ne prime noben sodnik, ker jih ščiti imuniteta. Znan je pregovor, da spuščajo velike lumpe, male pa zapirajo in t> tem nisem rekel ničesar drugega, kakor kar je dežel :ii pla viir sani že neštetokrat sam re^e! v deželnem in državnem zboia in se pri mnogih drugih prilikah. Danes smo prišli tako daleč, da mora navaden človek izjruhiti vsako zaupanje v pravice; (Pritrjevanje. DaH£J velja oni vec5 ki gi^bolj nezna čajen.
Naši klerikalci so oni vzor mož-js, ki nam jasno predočujejo, kar je bilo od nekdaj v bistvu klerikaliz ma. Pri njih najdemo vse klerikalne lastnost:, nasilje, brezobzirnost in krvoločnost. To. kar se je zgodilo v seji deželnega zhora dne 25. t. m. ni nič čudnega in je le posledica klerikalne narave. (Pritrjevanje.) Je pa to tndi le konsekveutnost naših klerikalcev. Saj niso zastonj odstav-Ijali županov, niso zastonj postavljali občinam gerentov, to je v njih sistemu,   ki so ga vsilili tudi deželi.
Vendar je zanimivo, če orišem, kaj vse *o klerikalci počeli, da dosežejo to, kar so z včerajšnim dnevom res dosegli. Klerikalci so že prej, poskusili vsa nasilstva in poskusili preduo ^o bile volitve v deželni zbor. so jih rlasti proti meni potom vladnega komisarja.
Znano je, da sem prišel pred de-želnozborskimi volitvami v disciplinarno preiskavo, ki se je vršila na podlagi ovadbe deželnega odbora. Ta disciplinarna preiskava pa jim ni prinesla zr.žolj?riejra   uspeha. Moja
izvolitev je bila zaradi nje še lepša, kakor če bi ne bilo te preiskave.
Disciplinarna komisija jc ovadbo odklonila kot neutemeljeno, deželna vlada pa je poslušala dr. Šuster-šiča in ukazala komisarju, da me mora obsoditi in mi dati ukor. To se je faktično zgodilo. Toda Ribnikar jo vložil protest proti temu ukoru in vladni komisar je branil ta protest tako dolgo, da je prenehal biti komisar. Pol are pred vstoličenjem novega župana mi je sporočil, da je bil re-korz savrnjen kot nepostaven. (Ogorčenje.)
Toda klerikalci so tudi že prej pritiskali na vse mogoče načine. — Vladni komisar je od mene zahteval že prej, da naj ne hodim na politične shode, sploh, da naj se vzdrži m vsakega političnega delovanja, toda jaz se tega nisem ustrašil. Postavil sem se na stališče, da sem svoboden državljan! (Odobravanje.)
Ko sem kandidiral na Dolenjskem, sem zaprosil za dopust, ki sem ga imel pravico zahtevati. Vsi drugi, ki so bili kandidati, so imeli dopust, meni pa je vladni komisar izjavil, da mi dopusta ne more dati, ker so razmere take, da mi pa da po volitvah, če hočem, cel mesec dopusta. Tako orožje so uporabljali proti meni. Toda, če se upajo nastopati s takim orožjem proti človeku, nad katerim nimajo nobene moči in ki ima krepko oporo v stranki, v kateri stoji, je jasno, da so vsi oni sloji, ki take krepke zašlombe nimajo, njim izročeni na milost in nemilost. Jaz pa se danes prt:v nič ne čudim po vseh izkušnjah, ki jim imam. temo najnovejšemu na-j sil -'t v o - To jo v njih programu m v klerikalnem sistemu. Drugo vprašanje pa je, ali se bodo volilci ustrašili 1 iKJjei: Nikdar!) Ali bodo volilci popadli pred deželnim glavarjem v prah in ga začeli moliti i Vem, da tega ne bodo storili. Samo ona armada zmaga, ki ima junake, in to najnovejše nasilstvo naj nas okrepi tako, da se norimo s podvojeno silo proti njim. V tem boju pa mora nehati vsaka obzirnost in vsaka prizanes-Jjivost Oni, ki so bili v naši stranki ozJkosrčr.i in nezuačajni, so že zdavnaj vsi v generalnem štabu klerikalne stranke. Naše vrste so čiste! (Odobravanje!)
Prva naša dolžuost pa je. da širimo izobrazbo in spoznanje klerikalcev v nezavednih in politično ne-iznrjenih krogih. Zavedajmo se, da noben terorizem ne more dolgo vladati. Tudi krščanstvo je bilo takrat najbolj močno, ko so je zasledovali. Ko pa s*: je krščanstvo izpremenila v klerika!izem, je začelo krščanstvo pešati. V XI. stoletju je odpadel slovanski vzhod, v XVI. stoletju pa germanski sever. Tudi pri nas pride morda do tega. da bo iz naših dežel klerikalizcru- vsled svojega nasilja. izginil.
Zato pa je naša dolžnost, da se s podvojeno silo vržemo na klerikali-zem ter preosnujemo družbo na pod-lagi pravičnega socijalizma in krščanstva! (Viharno pritrjevanje in odobravanje.)
Kot četrti govornik je nastopil, ■ viharnimi klici in ploskanjem, ki ni hotelo ponehati, pozdravljen državni poslanec
dr. Ravnihar.
Cenjeni zborovalci! Nisetn imel sicer namena govoriti, toda če je srce polno, človek ne more molčati. Morda bi se našel kdo, ki bi rekel, da je nasilje, ki se je izvršilo 25. t. m. v deželnem zboru, zadeva dveh ljudi, Ribnikarja   in   Riesnerja, in da to
drugih ljudi ne briga. Toda tO ni zadeva teh dveh, niti ni zadeva deželnih poslancev, niti zadeva narodno-napredne stranke. To je zadeva vseh pravičnih in pošteno ljudi. Konstatiram, da ni bilo 12 ur pred dogod ki v deželnem zboru, ko sem na pri jateljskem sestanku v Narodnem domu oslikal bistvo klerikalizma, te mednarodne kužne bolezni, ki se je vtihotapila tudi k nam na Slovensko. Takrat sem rekel, da se klerikalizem skriva samo tako dolgo, dokler se boji, da bi oplašil one, ki jih hoče izkoristiti in pritegniti k sebi. Tako dolgo se cedi narodnjažtva, ljubezen i. socijalizma in celo krščanstva (Klici: eiganstvo!) Kakor hitro pa misli, da je dospel na vrhunec, pa se pokaže klerikalizem v vsi svoji nagoti, ves tak, kakršen je v resnici, protinaro-den, protiljudski, brutalen in nasilen. Če bi prišel Kristus danes zopet na zemljo, bi ga klerikalci zopet križali. (Klici: Vrgli iz zbornice!) Te svoje lastnosti so klerikalci jasno pokazali v zbornici. Toda storili so s svojim korakom tudi veliko politično napa,-ko za same sebe. Tega niso premislili, ker svoje narave niso mogli več utajiti. S tem pa so ob enem jasno doku-zali, da so na poti navzdol in v tem nas potrjuje tudi zgodovina. Tako je bilo pri drugih narodih, tako bo tudi pri nas Slovencih. Rekel sem, da je to zgodovinska resnica, ki se ne da uta jiti, toda naši klerikalci so se pri zgodovini ravno najmanj naučilL
Kakor je res, da mora vsakemu zavreti kri ob takih nasiljih, tako je pa tudi treba, da se veselimo nad takimi grehi svojih političnih nasprotnikov. Je to znak propasti, ker nobena zdrava ideja ne potrebuje nasilstva. Ideja, ki jo je treba vbijati s cepcem v glavo, nosi kal smrti sama v sebi. S takim postopanjem pa daj<^ klerikalci tudi nam najboljše orožje v roke, ker jih lahko pokažemo in orišemo take, kakršni so v resnici in krk&ni ne bi smeli biti. Res je, da je bilo naše stališče na deželi težavno, ker so klerikalci vedeli voditi ljudstvo, kazoč se jim kot prijatelje in poštenjake, sedaj pa nam je trebe priti ljudem le s par vzgledi in oči se morajo ljudstvu odpreti. Ti politični grehi klerikalcev nas morajo le ve seliti ter so dokaz, da je napredna misel nepremagljiva in dokaz, da se nas boje. Ker napredni misli ne morejo do živega, ubijajo posamezni ke-To ni junaštvo, tak malenkosten boj ni dragega, kakor šikana. Šlo jp v tem slučaju samo za osebe. Z isto pravico bi bila lahko deželnozborskt* večina razveljavila tudi še vse druge mandate, toda niti s tem bi ne bih« zastavila naravnega razvoja stvari. Ta naravni razvoj je, da mora krivi-j ca ob tla in da mora zmagati pravir-| na stvar. Kričati sedaj in jadikovati-j ko se nam je zopet zgodila krivica, nima nobenega pomena, tem trdneje se moramo okleniti drug drugega, med narod moramo, odpirat ljudem oči, da bo kmalu konec klerikalizma tudi na Kranjskem.
Da nisem nastopal jaz v državnem zboru proti našim klerikalnim mogotcem na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, ima svoje tehtne vzroke. Prekrižal sem jim pač marsikateri račun, v javnosti pa jih nisem napadal, ker jih itak vsi dobro poznajo in ker je moje mnenje, da moramo mi z njimi tu v domovini obračunati. In to bomo, Če delamo sistematično. Take malenkosti, kakoršnrt je to najnovejše nasilje, ne zastavljajo naravnega razvoja. Reisner in Ribnikar bosta zopet izvoljena, napredni poslanci pa bodo izvoljeni tudi v kr3jih, kjer se klerikalcem da-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. —- Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Justina nima nobenega življenja v sebi,« rekla je, »mrtva je za vsako zabavo, lesena v družbi v go-vorjenja in obnašanja. Ne zna se napraviti, ne zna se sfrizirati, skratka, ravno za starikavega Mrkača je tu na kmetih, vsak mlajai bi se je sramoval, ker bi si je ne upal nikjer pokazati.«
»Meni gospodična Justina ni bila nikdar več mar znanka in recimo še prijateljica, katero prijateljstvo je lahko vsak, pa bodi tudi moj ali njen nasprotnik, videl in je bilo tudi vsem očito. Kdor mi očita kaj več, ne govori resnice,« reče trdo Sedmič.
»Pa tudi Mrkačeva nevpsta je,<r nadaljuje Katinka, »v kratkem jo zzsnubi in s poroko ne bomo čakali več dolgo. Da si pa gospod Mrkač ne bo dal motiti, svojega posestva, ste ga ac lahko spoznali.«
»Gospa govorite in trdite veno-jijer, kar nič ni res,« odvrnil je Sedmič jezen. »Če vam moje zatrditve ne zadostujejo, ne morem pomagati. SIcer pa sploh ne vem, čemu se mi je tu treba izpovedovati.«
Borčevka je uvidela, da se js .Sedmič ujezil in razburil. Tega ni hotela povzročiti Zato je rekla:
»Nisem vas mislila razburjati. Toda zdaj mi odgovorite na ono moje vprašanje!«
Sedmič je nalašč butnil ob soplesalca s tako močjo, da je onema plesalka skoraj odletela iz objema, a Katinka se jc Davorina tako držala, da sunrk ni napravil zaželjenega uspeha. Zato je Sedmič zdaj zaplesal proti Mrkaču in Justini, zaklical onemu šaljivo opazko, da sta se oba na glas zasmejahi Mrkač in Sedmič. Katinkin poziv je bil s tem potlačen in ko je zopet napeljevala pogovor na toli zaželjeni predmet, je Krav-želj zankal in postavil harmonike na tla Plesa je bilo konec.
Mrkač ss je potil kot ona duša v vicah, ki je komaj še ušla peklenskemu ognju. Kar v curkih je teklo z njega.
»Ali bi še radi plesaliU« vprašal je Jnstino.
»Saj vidite, kako vam je vroče,« odvrne deklica, iz besedi njenih je bilo pa spoznati, da bi se rada še par-krat zavrtela.
V tem je prispel Sedmič z Bor-
čevko.
»Treba se bo ohladiti, gospa!« dejal je Mrkač, »počakajva tu, gospod Sedmič naj pa z Justino &c enkrat zapleše.«
Borcevki Mrkačev predlog oči-vidno ni bil po volji.
»Domov bomo morali iti, poeno js že,« js ugovarjala.
1        »Otroci jokajo, kaj ne!« smejal I se je Mrkač, »ne bodi   sitna gospa tašča!« pristavil je in ko je bila Justina obrnjena proč, vščipnil je Bor- . cevko v notranjo stran gornjega lak- j ta. Katinka je hotela pokazati jezen obraz, a ga ni mogla, ampak se je j Mrkaču nasmehnila, ga sunila s komolcem in rekla:
aPorednost!-
Sedmič in Justina sta šla plesat l skupaj. Deklici je preletelo obraz veselje, ko je čula Mrkačeve besede, da naj zaplešeta s Sedmičem. S ŠSSJi bi bila rada par trenutkov sama iz dvojnega vzroka. Med prejšnjim plesom je čula Katinko imenovati njeno ime in zdelo se ji je, da sta se Sedmič in Borčevka pogovarjala o njej. Drugi vzrok je bil pa ta — če-t»ar ne moremo in ne smemo več dalje prikrivati spoštovanim čitateljem -— da je gospodična Jnstina napravila primero med svojim ženinom Mrkačem in Sedmičem. Po kratkem preudarku je prišla do zaključka, da je med tema moškima ravno toliko razločka, da ji je Mrkač neljub človek, Sedmič pa prav prijeten mladenič. In ko je Justina še nadalje tehtala svoje mi&ljenje glede Mrkača in Sedmica, uvidela je, da prvemu ne bo nikdar mogla podati one ljubezni, ki hi za Sedmiča gorela iz srca. Čini bolj je razmišljala o tem, toliko bolj je izgubljala še tisto spoštovanje do Mrkača, ki ga ji je  tekom zadnjih
dveh let priučeval oče. sicer dobri Borec, po drugi strani se ji je pa Sedmice va podoba kazala v vedno lepši in svetlejši luči, in ponoči je deklica sanjala lepe sanje, da ji je tudi mladenič odkril svoje srce. Z eno besedo: Justina si je morala pripoznati, da ji je Sedmič tako k srcu priraste!, da ga ljubi.
Zato so ji zdaj Mrkačeve besede napolnile dušo s takim zadovoljstvom.
Komaj sta se zavrtela parkrat in bila par korakov oddaljena od Mrkača in Borčevke, že je v Justini tako narastla radovednost, da je vprašala, kaj sta se menila poprej v njej Sedmič in njena mačeha.
»Kako veste, da je bil govor o vas-?« začudil se je Sedmič.
»Cula sem svoje ime,« odvrnila je Justina.
»Gospa mi je očitala, da imava midva med seboj ljubavno razmer-je,<: rekel je Davorin.
»In kaj ste vi odgovorili t« vprašala je deklica in živo zrla vanj.
»Kaj naj odgovorim drugega, kot da je brezuinnost trditi kaj takega, ko ste vi z gospodom Mrkačem takorekoč zaročeni.«
»In zakaj vam je ona očitala to, kot pravite?« sprašuje Justina dalje.
»Ce ste opazovali kaj njeno obnašanje proti meni, vam ne bo re?ko uganiti, čemu,« reče Sedmič in nelju-
bo mu je bilo to govorjenje. Takoj na to je pristavil: »Jaz vam ne bom pravil tega!<?
Justina ga je razumela. Katin-kino obnašanje na povratku is Soteske ji je povedalo dovolj, zato tudi ni stavila na Sedmiča nobenih vprašanj več v tem ozim. Pač je pa rekla odkritosrčno kot dveletni otrok, ki pove, da ne mara starih polomljenih igrač.
->Gospoda Mrkača nimam pravnic rada!«
»Vaš mož bo!<: opomnil je Sedmič.
»Nesrečna bom zraven njega !<c odvrne Justina otožno in skoraj d* ji solza ne stopi v oko, »oče so mi ga izbrali; ker sta onadva prijatelja, pa mislijo, da ga moram jaz vzeti.«
»Gospod Mrkač je vendar prijazen in priljuden mož,« tolaži Sedmič deklico, »bogat je in ljubil vas bo, do vas bo po rokah nosil.«
»Ne govorite mi tako!« velela jo J istina in Sedmič se je začudil, kje je to mirno in tiho dekle vzelo toliko eneržije: »če bi bil zlat, ga ne maram. Naj svojo ljubezen drugod razkazuje!«
»Vas gospod oče vam gotovo najboljše želi in upa in ve, da vam preskrbi brezskrbno bodočnost,« reče Sedmič in smili se mu deklica, ki jo pode v zakon i neljubim človekom, ne da bi njo kaj vprašali za mnenje. (Dalje prih.)
Qes še niti ne sanja. Treba je same
požrtvovalnosti, solidarnosti in dela* Zmaga nam potem ne iaostane. (Viharno odobravanje.)
e     i •
Peti je nastopil izvenljubljanski napredni idrijski poslanec
E. Gangl.
Cenjeni zborovalei! Oglašam se kot izvenljnbljanski napreden poslanec. — Zadeva, ki se je 25. t. m. končala v deželnem zboru in ki je našla danes v tej dvorani tako lep in veličasten odmev, je vsestransko temeljito obrazložena. Eno vprašanje pa je, ki se ga hočem dotakniti.
Klerikalci so ljudje, ki imajo neprestano moralo na jeziku, v dejanjih, še manj pa v svojem srcu pa je ne poznajo. Vprašamo se nehote, kako hočejo to svoje najnovejše dejanje nasilnosti, ki ga ni mogoče zagovarjati, spraviti v sklad s svojo moralo, ki jo nosijo na jeziku 1 S tem svojim korakom so klerikalci pokazali, da niti pojma nimajo, kako je treba naše ljudstvo vzgajati v politični morali. Kadar govore klerikalni detna-trogi na shodih, v deželnem in državnem zboru, govore vedno o svojih discipliniranih masah, sami pa s svojim vzgledom delajo is svojega ljudstva demoralizirano in fanatizi-rano množico. Prepričan sem, če bi prišel včeraj eden izmed poslancev, ki so jih vrgli klerikalci iz zbornice, med njih pristaše, da bi bila tekla kri. (Pritrjevanje.) Taki so nevredni nasledniki onega, ki je učil mir in ljubezen, tako delo opravljajo klerikalci med ljudstvom ter s svojimi strupenimi jeziki kvarijo mladino moralno, telesno tš tudi materijalno. I Pritrjevanje.) I
Jaz sem miren človek, toda tudi meni mora vzkipeti kri, če vidim, kako, zakaj in pod kakim znamenjem zlorabljajo ti ljudje ljudstvo, če pomislim, kaj delajo ti ljudje, ki govore vedno v imenu našega dobrega, poštenega in vernega ljudstva. Kaj so že storili vse s tem ljudstvom! Ozrimo se na Idrijo! Kar je to ljudstvo sklenilo, kar je sklenilo 1000, 2000 do 3000 oseb, bili so to naprednjaki in soc. demokrati, to je vedno slovesno propadlo, kakor hitro se je oglasil en človek proti tem sklepom. Demagogija je za njih početje Še najlepša beseda.
Naravno je bilo. da smo se mi vedno ozirali na Ljubljano kot središče naših dežel, danes zre na Ljubljano vsa Avstrija. Zopet je danes pozvana napredna Ljubljana na bojno polje. Mi ne poznamo več roirn. mi -tojimo v boju, mi smo bojevniki! V naših vrstah ne sme biti nikogar, ki bi hotel miru in sprave, mi hočemo napraviti konce tem neznosnim razmeram. (Odobravanje.) Bili smo preveč pohlevni in prizanesljivi, oredoloro smo bili popustili, da, celo prepošteni smo bili takemu hinavskemu sovražniku nasproti. (Viharno odobravanje.) Poštenost si bomo ohranili, popustljivosti in prizanes-Jjivosti pa se bomo otresli. Delati beremo za zrnato naše narodne in napredne misli, za zmago svobodomiselne ideje. Mi. kar nas je napr. Slovencev izven slovenske »stolice, hočemo zastaviti vse sile, da
maščujemo
to klerikalno nasilnost. Šli bomo za njimi, kamor gredo oni in storili bo. m o. kakor je velel Karel Mohr: »Ce kleči moj Franc pred križem, odtrgaj za od križa in pokaži ga ljudem, da bodo vedeli, da je hinavec!« Ce pade kdo izmed nas, pade posamezna oseba, posampzna eksistenca, mi pa gremo napre.i in Jim ne damo počitka, mi jih zasledujemo
kot maščevalci!
(Dolgotrajno odobravanje, ki se ne more poleči.)
Končno spregovori še poslanec
nadsvetnik Višnikar
sklepne besede, v katerih reasumira izvajanja predgovernikov ter zaključi nato ta nad   vse   sijajno uspeli
shod.
Iz deželnega zbora.
V" kranjskem deželnem zboru so hile, v seji dne 25. t. m. vložene naslednje tri interpelacije:
1. Interpelacija.
deželnega poslanca Adolfa R i b n i -k a r j a in tovarišev na gospoda deželnega predsednika radi prezidava južnega kolodvora.
Ljubljanski južni kolodvor je bil sezidan že leta 1851, ko je bilo gospodarsko stanje naše dežele še tako, da se je postavila mesto velikega kolodvora, le majhna stavba. Od takrat se je izredno razvila industrija in trgovina, stekla je gorenjska, dolenjska, vrhniška in kamniška železnica. To vse, razun kamniške pro-ie se osredotočujejo na ljubljanskem
kolodvoru. Osebni promet je tako narasel, da prihaja na leto na južni kolodvor najmanj 500.000 potnikov. Na podlagi opetovanih sklepov deželnega zbora, občinskega sveta ljubljanskega in trgovsko - obrtne zbornice kranjske se je poslalo na e. kr. železniško ministrstvo ter ravnateljstvo južne železnice že nešteto peticij, vršila so se tudi že razna pogajanja merodajnih faktorjev, vršili so se komisijonalni ogledi na licu mesta, izdelali načrti za prezidavo. Iz cele zgodovine te zadeve je razvidno, da ima c. kr. ministrstvo resno voljo ljubljanskemu mestu kolikor mogoče pomagati, da pa direkcija južne železnice stvar po nepotrebnem zavlačuje. Zavlačevati se pa zadeva nikakor več ne more. Ljubljanski južni kolodvor je v sramoto našemu mestu, naši deželi in tudi južna železnica nanj ne more biti ponosna.
Premajhni so prometni prostori, premajhni uradni prostori. Trpe potniki, uradniki in delavski uslužbenci. Zlasti za delavske sloje in druge potnike III. razreda so na južnem kolodvoru slabejši prometni lokali, kot za živino — ob velikem navalu potnikov jih namreč sploh primanjkuje, in ljudje si morajo ob največji vročini, ali ob najhujšem mrazu celo na cesti pred kolodvorom iskati prostor za odpočitek.
Razmere na južnem kolodvoru so pa tudi ? zdravstvenem oziru naravnost nezapopadljive. Kolodvor nima kanalizacije. Ob dežju in nalivih nastopa na progi pred peronom gnojnica, ki prihaja iz prenapolnjenih jam, ki se vlečejo pod celim peronom od cneca konca stranišč do drugega, V slučaju kužnih boleznih, osobito kolere so take sanitarne razmere res priporočljive. Ču^o ni. da se niti osebni promet v danih razmerah ne more razviti. Vsa prizadevanja za povzdigo tujskega prometa v naši deželi so ničeva, ako se nujno ne odpravijo vsi nedostatki na južnem kolodvoru, kar pa je mogoče le s temeljito prizidavo.
Z ozirom na to dovoljnjemo si vprašati gospoda deželnega predsednika:
1. Ali so mu znane te razmere t
2. Ali hoče zastaviti svoj vpliv, da bo c. kr. železniško ministrstvo porabilo vso moč, da prisili direkcijo južne železnice, da se takoj izvrši in izpelje prezidava južnega kolodvora I
V Ljubljani, dne 26. januarja 1912.
2. Interpelacija
poslanca R i b b i k * r j a in f o v a-r i s e v na gospoda deželnega predsednika radi spopolnitve telefonskega omrežja v Ljubljani in na Kranjskem sploh.
Trgovci in drugi interesentje, ki bi radi dobili v Ljubljani urhanno telefonsko zvezo, trpe občutno škodo pri trgovini in svojem obratu, ker jim te ni mogoče dobiti. Že skoraj 2 leti je namreč ljubljanska telefonska eentrala premajhna, vsled česar morajo novi naročniki Čakati nanjo toliko časa. da kdo izmed starih naročnikov odstopi.
Se večji nedostatki so pri in-t^rurbannem telefonskem prometu. Kdor hoee govoriti z Dunajem ali < kako drugo interurbanno telefoaslco staeijo, ima posebno srečo, ako mu ni treba na zvezo čakati po vee ur, ali eelo po celega pol dne. Da je tel. zveza Dunaj - Gradce - Ljubljana - Trst - Gorica - Pulj izredno močno zasedena, dokazuje že drjstvo, da so uradni pogovori na tej progi 5ploh prepovedani in le v najnujnejši sili dovoljeni. Vzroka temu nedostatku pa je iskati v tem. da imamo v Ljubljani 2 telefonski iiifiii u limuni zvezi, dočim bi bila tretja nujno potrebna. Naša dežela, kar se tiče telofonskega omrežja, se sploh zpIo zanemarja. Dočim imajo na Niž. Avstrijskem in tudi po drugih kronovinah is zelo majhni kraji telefonske šitaeije. pri nas niti mesta, kakor Idrija, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Krško, Postojna itd., niti tako važni prometni kraji kot so Jesenice, Domžale, Vrhnika^ Bled, Bohinj itd. nimajo potrebne telefonske zveze. Vsled zanemarjenih razmer telefonsko - prometnih, trpi trgovina in obrt v deželi neznansko.
Z ozirom na vse to, si dovoljujemo staviti na gospoda deželnega predsednika naslednja vprašanja: 1. Ali so ran te razmere znane! 2. Ali hoče poročati c. kr. trgovinskemu ministrstvu o teh nedostatkih in zastaviti ves vpliv v to: a) Da se nemudoma poveča telefonska centrala v Ljubljani; b) da se čimpreje napravi tretja telefonska zveza z Dunajem in c) da se telefonsko omrežje na Kranjskem razširi tudi na deželo po mestih in važnih premestnih krajih ter letoviščih!
V Ljubljani, dne 25. januarja 1912,
*    s    • -
5. Iaterpsšaelia
poslanem Adolfa Bibnikarja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja radi prodaje na deželne troske kupljsnih plemenskih prašičev izven vojvodine Kranjske.
Deželni odbor je bil kupil za izredno drag denar plemenske prašiče na Nemškem brez dvoma z namenom, da hi se ž njimi poplemenil živinski rod v naši deželi. Kolikor je nam znano, je plačal deželni odbor za 33 plemenskih svinj 13.137 K 06 v, za 7 plemenskih mrjaseev pa 3984 K 40 v. Deželni živinorejski nadzornik Legvart zaračunal je pri tem nakupu samo zase 1602 K 09 v, razen tega pa se mu je še priznalo 444 K 91 vin. drugih nakupnih izdatkov. Poleg deželnega živinorejskega nadzornika je kupoval te prašiče tudi še drug zastopnik deželnega odbora. Brez njegovega računa pa znašajo nakupni troški za 40 plemenskih prašičev že 19.130 K 46 v. Vsako živin-če je že po tem računu stalo torej povprečno čez 400 K, kar je vsekako zelo visoka cena pri tej vrsti živine.
Sedaj pa beremo v »Anbot- und Naehfrageliste Nro. 15« z dne 21. decembra 1911, ki jo izdaja »Zentrale fiir Viehverwertung, Wien VIII. Lammgasse 4.« ponudbo, s katero se hoče prodati za drag denar kupljene plemenske prašiče izven Kranjske. Neverojetno čudno se v tej ponudbi utemeljuje odprodaja izven dežele s tem, da se le radi pomanjkanja krme v deželi odnroda to plemensko živino izven dežele.
Z ozirom na to, dovoljujejo si podpisani staviti na gospoda deželnega glavarja naslednja vprašanja:
1. Ali je njemu razpis prodnjo na deželne troske kupljenih prašičev znan? 2. Ali je pripravljen vse potrebno ukreniti, da se dragocene plemenske živine izven dežele ne proda! 3. Zakaj se je poslal razpis v s- Anbot- u. Naehfrage-Liste« in zr.kaj se je hotelo odprodati za tak drag denar za deželo že pridobljene prašiče?
V Ljubljani, dne 25. januarja 1912. _
Italijanska - turška vojna.
Carigrad, 25. jan. Uradna poročila poročajo, da je 19. t. m. pet italijanskih vojnah ladij Znaro bombardiralo ter oddalo Vakih tisoč strelov. V mestu in v vojašnici so napravili precejšnjo škodo; vendar pa ni nobene človeške žrtve.
Carigrad. 26. jan. Turška poročila pravijo, da so Italijani bombardirali pristanišči Liol in Sulei-man pri Dem i ter se skušali izkrcati. Poskus se je pa izjalovil vsled odpora Turkov in Arabcev. — Dne 9S. decembra se je neki italijanski čoln potopil trideset kilometrov severno od Tobrnka.
T r i p o 1 i s . 26. januarja. Ker se infekcijske bolezni v mestu vedno bolj širijo, »o morali zgraditi infekcijska barake. Pur dni že posluje italijanski poštni urad. ki je nastanjen v guvernerjevi palači. TTslužbemh je de.*et ifalijanskih poštnih uradnikov.
Rim, 2o. januarja. 18. januarja Kr> otvorili železnico z Benghasija v Sidi Gami kot prvo železnico v Tri-politaniji.
Genova. 26. januarja. Psrnik Valoaraiso'* je odpeljal material za rlrneo zrakoplovno skladišče v Tri-polisu.
Štajersko.
Jntrfsnji shodi nm Snodniem štajerskem. V Hrastniku *e vrši shod ob 3. uri popoldne pri Kosu.
— V Š f. Pavlu pri Preboldu se vrš»i shod po rani maši pri Vede-niku. — V V o 1 č j i jami pri Sv. Štefanu poleg Šmarja ob 1. uri popoldne pri Sen i carju. Dnevni red na vseh shodih: Narodna stranka in obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. Somišljeniki, udeležite se mnogoštevilno shodov.
Četrtkova seja štajerskega deželnega zbora je bila zelo kratka. Zapisnikarja dr. Negri in dr. Verstov-šek sta čitala dobesedno predloge in interpelacije — vseh jo bilo nad 40
— nakar so se odkazale različne prošnje odsekom in se je naznanilo, kako so se odseki konstituirali. Nato je bila seja z ozirom na nadaljujoča se pogajanja zaključena. Prihodnja se vrši v torek, dne 30. januarja.
Pogajanja sa delazmožnost štajerskega deželnega zbora se nadaljujejo. Današnja (petkova) »Tgp.« poroča: »Ni še zginilo vse upanja, da se bo vendarle dosegla delazmožnost staj. deželnega zbora. Namestnik grof Clarv je nadaljeval pogajanja s posameznimi strankami navzlic neugodnemu razpoloženju, ki se je sadnje dni vsepovsod pokazalo. Namerava se ustaviti seje sa nekaj dni, da se bo dobilo več prilike sa pogajanja. Bistvene težkoče še obstojajo glede nameravane preosnove dež. šolsk. sveta. Za to je namestnik v imenu
a
Slovencev predložil kompromisni predlog.«
V štajerskem deželnem zboru so
vložili slovenski klerikalci dolgo vrsto predlogov za ceste, železnice, največ pa za podporo po raznih ujmah. Ce mislijo klerikalci zaradi tega, da bi s kakim Verstovškom strahovali v dež. šolskem svetu slov. uci-tsljstvo, obstrukcijo nadaljevati, potem so njihovi predlogi vdaree v vodo. Menda bi se radi pred kmeti postavljali, da so nekaj »storili«. Prošnje za podpore, ki so jih vložili večinoma le slovenski klerikalci, pa kažejo sicer Nemcem, da je gospodarska sila na Sp. Štajerskem velika in da se ni treba kazati premehkim napram ebstrnkeijonistom. Tako bije-}o klerikalci sami sebe po zobeh.
Preosnova dež. šolskega sveta. Pišejo nam iz Gradca: Kakor pri predlanskih pogajanjih, tako tudi sedaj gre slovenskim klerikalcem cdinole za to, da bi si dobili večjo moč nad ueiteljstvom na Štajerskem. Vse druge gospodarske, kulturne ali narodnostne zahteve spodnještajer-skih Slovencev so klerikalcem docela postranska stvar, ki je sposobna le za agitatoricne svrhe. Če bo šlo po sreči, dobe slovenski klerikalci enega zastopnika v deželnem šolskem svetu. To ne bo nobena pridobitev, ker bo prie*e,l v dež. šolski svet tudi najmanje en Nemec. Slovenski klerikalec ne bo v dež. šolskem svetu imel nobenega drugega vpliva ali posla, kakor denunciranje slov. klerikalcem politično neljubih slovenskih učiteljev na Sp. Štajerskem. To bo nam v narodnostnem oziru več škodovalo ko »koristilo«. Ni čuda, da se za rbstrnkej jo, k' se peha za takimi cilji, ne moremo nikakor ogreti.
Klerikalci in gradnja okrajnih cest na Sp. Štajerskem. Klerikalcem je bilo sila neljubo, da smo spomnili ▼olilstvo na Sp. Štajerju na zadevo z okrajnimi cestami. V *Slov. Nar.« smo dne 18. jan. doslovno priobčili porodilo deželnega odbora iz I. 1909 o snbveneijoniraniu različnih okrajnih cest na Sp. Štajerju, čijih gradnja je nujno potrebna. To poročilo deželnega odbora se orura na sklep prejšnie^a dHseln^ga zbora iz 1. 1905, ni torej nikaka »zaslucra« dr. Korošca in njegovih prijateljev in je drzna laž. ako piše v »Slov. Gogo.« nek »deželni poslanec« (poštenjak ce ni nosi por?ni*ati) da se »širša javnost ni brigala za marsikatero panogo našega narodnega gospodarstva (med drugim tudi za ceste) : dokler ni bilo kmečke z veze. 1 Ta »deželni poslanec« skuša vnlilstvo prepričati, da nima nobene škode od tega. da se je subvencioniranje okrajnih eest od strani dežele zavlekla — češ, da okraji teh cest itak ne bi gradili. S tem je dal »poslanec« slabo spričeval^, da vzamemo le en primer, kozjanskemu klerikalnemu okrajnemu zastopu, ki je vendar naznanil nedavno tega baš v ! SI. G.« da so vsa preddela za prevažno re«to od Lesičnesza proti Prevcrju in nanrej že gotova in da okrajni rastop čaka samo še na deželna podporo, da se bo gradnje lotil. Te pa deželni odbor seve pred Troncem obstrukeije ne bo izplačal, ker ni tako neumen, da bi obstrukei-jonistom delil deželni denar. Ali je torej kozianski okrajni zastop s svojimi preddeli le farbal fkar pa ne verujemo, ker imamo tozadevna poročila tudi od drugod), ali pa hoče, in to je najverjetnejše, farbati ta brezimni »deželni poslanec« v »SI. Gosp.« PrenHeani smo. da bi se v teb treh letih, kar vladajo neredne razmere v deželnem zboru, lotili že tudi drugi okrajni zastoni te aH one ceste. Č*e bi povprašali, bi tozadevno lahko mnogo zvedeli. Tožijo pa vsi okraji, da težko izhajajo vsled izostalih deželnih subvencij, tega pa ne bo utajil tudi »deželni poslanec«. In ta škoda je veliko večja ko bodo dvomljivi »dobički« dr. Koroščeve ponesrečene obstrukeije v Gradcu.
Celje. Pokojni Josip Jezernik p. d. Grenadir je bil načelnik gostil-ničarske zadruge za celjsko okolico. Precej po njegovi smrti je prišel znani \Vobner p. d. Erjave, gostilničar na Snodnii Hudinji, k zadružnemu tajniku Percu ter je pobral vse akte, češ, da je on podnačelnik in da prevzame sedaj vodstvo. Mož je gotovo mislil, da bode postal še načelnik in bodo morali tsi slovenski gostilničarji celjske okolice biti njemu pokorni. Njegovo veselje pa ni dolgo trajalo. Dne 23. t» m. vršilo se je zborovanje gostilničarske zadruge, ki ga je sklical Wobner v svoji gostilni — razposlal je najbrže na magistratu litografirana vabila, pri kateri je bilo treba izvoliti dva člana v odbor. Izvoljena sta bila Frane Plevčak in Frane Confidenti. posestnika in gostilničarja v celjski okolici: oba Slovenca. Sicer so se Wobner, Pečub. Pristovšek in njih prijatelji na Celjskem magistratu trudili, da hi vsaj tukaj dobili celjsko okolico v svojo pestpest, a spodletelo jim je.
Ib Celja. Neki »deželni poslanec« se norčuje v »Slov. Gosp.« natančno po »Stajerosvem« receptu, da se je
»prej vsa naša politika začela in ne* hala v tem, da smo se borili za liberalne pristaše in slovenske napise po naših nradib.« Tako govore naši klerikalni kolovodje, kadar se hočejo prikupiti klerikalnim kmetom! »Na-eijonalno togo«, s katero se kažejo naši inteligenci, da bi ujeli kake nerazsodne ljudi, puste lepo doma in izrabljajo najslabše »Štajerčeve« fraze v demagogične namene. Cemu bi izgubljali znova besede o važnosti naših uradov in o važnosti zunanjega lica teh uradov? Kak Terglav ali Vrečko tega ne razumeta, kaki iz armada izključeni bivši rezervni častniki ali sluge našega nemškutarske-ga škofa pa tega ne priznajo, dasi se zovejo radi »branitelje naših narodnih svetinj«. Terglavi in Vrečki so morda Še vendar pošteni ljudje, klerikalni voditelji druge označene vrste pa so vspričo take politike brezčastni lumpje.
»Sokola« v Rajhenbnrgu občni zbor bo v nedeljo, dne 11. februarja pri Leskošku ob 3. uri popoldan. — Društvo »Sokolski dom« v Rajhen-burgu ima svoj občni zbor isti dan in ravno tam ob 4. uri popoldan.
Iz Celja. Naš »Sokol« priredi na pustno nedeljo v Narodnem domu običajno veliko maskarado. — Vstopnice za dr. J05. Ipavčevega »Možič-ka« se dobe v predprodaji v Zvezni trgovini. »Možička« bo diriginal pri vprizoritvi v Nar. domu dne 4. februarja g. skladatelj sam. Razun tega prideta isti večer na vrsto še dve enodejanki.
Iz Gornjega grada nam poročajo: Danes, 26. januarja, je bil izvoljen za načelnika gornje grajskega okr. zastopa župnik Dekorti na Ljubnem, za namestnika dr. Josip Gori-čar, zdravnik in župan v Mozirju.
Drobne novice. Imenovan je Anton Lah za poštnega oficijanta v Sp. Dravogradu. — Samomor. Ustrelil se je 22. januarja posestnik Anton Piki v Jeronimu pri Vranskem. Pravijo, da se mu je zmešalo. — Umrl je pri Sv. Barbari pod Mariborom gostilničar in posestnik Franc Sekol, star 70 let. — Iz B r e-ii c poročajo: Te dni je hotel nekoliko opiti kmečki fant Anton Purkert prenočevati pri neki vaški lepotici. Da bi došel v kamrico, je razbil okno. V kamrici pa ga je v postelji namesto dekleta počakal njen oče, ki je fanta strahovito pretepel. Nazadnje je domači hlapec vrgel Purkertu pod kap. Fant se je moral drugi dan vsled svojih ran podati v brežiško bolnišnico, kjer so konstatirali, da je na glavi smrtnonevarno ranjen. Celo zadevo preiskuje sodnija. — Iz Celja. (S u r o v s i n.) Te dni je došel pleskarski pomočnik Karel Kopriva pijan na svoj dom v Polulah pri Celju in je osorno zahteval večerjo. Ker je ni dobil, je napadel očeta in ga je strahovito pretepel. Oče je moral z/bežati od hiše. Potem je grozil surovež tudi materi in bratom ter sestram, da jih bo ubil. Metal je za njimi tudi različne predmete. Orožniki so čednega sinčka dejali pod ključ* — Umrl jev Mariboru vpo-kojoni nadučitelj Franc Rudi. — Umrla je v Celju gospa Cecilija Tepej. roj. Schaffer, v starosti 82 let. Pokojna je mati celjskega občinskega odbornika Tepej a. — Samomor. Na kolodvoru v Sp. Dravogradu se je vlegel pod jutranji mariborski poštni vlak neznan Italijan. Stroj mu je odtrgal glavo. — V Z g. D u-pleku pod Mariborom je umrla 801etna posesrniea Marija Ha-nuš. Bila je v celi fari najstarejša ženska. — Pri N e g o v i je umrla Toletna Marija Vogrin, mati J. Vo-grina, fajmostra pri Sv. Barbari v Halozah. — Prestavljen je, kakor čitamo v »SI. G.«, davčni kontrolor Drobnitsch iz Marnberga v Oberw61z na Zg. Štajerskem. Tam bo sedaj ta zagrizeni German lahko razsajal kolikor se mu bo ljubilo.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včeraj-šni seji koroškega deželnega zbora so bile vložene štiri peticije. Več predlogov deželnega odbora glede subvencij in gradb potov in cest je bilo izročenih odsekom. Določili s* se pogoji glede deželnih podpor pri gradbi vodovodov. Končno se je vnete jako dolga in zelo burna debata < zakonskem načrtu glede sodelovanja kmetskih občin pri deželni zavarovalnici proti požaru in o zakonskem načrtu glede gorskih potov in zavetišč. Prihodnja seja bo v torek, 30. januarja.
Iz postne službe. Za oficijanta v Spod. Dravogradu je imenovan Anton Lah.
Konkurz je napovedala tvrdka A. Božič v Celovcu.
Nesreča. Pri Sv. Dan jelu je padla pri pripravljanju krme za živine raz hlev posestnikovo hči Julijana Grazer. Bila je na mestu mrtva«
Primorsko.
Deželni proračun goriški iskanje sa 1912 primankljaja nad pol milijona kron. Primanjkljaj se bode pokril z najetjem posojila, Će bi hoteli izravnati deželno bilanco in poplačati dolgove, bi morali že danes zvišati vse doklade za 30 do 40%.
Tržaški mestni svet V zadnji seji ,m dovolil tržaški mestni svet na predlog mestnega fizika dr. Constan-tina 2600 kron za razne desinfekeij-ske naprave. Deželni bolnici je dovolil 900 K za napravo stroja za sterilizacijo. Dalje so sklenili, da se dovoli mestnemu institutu za zgradbo malih stanovanj, ki hoče graditi nov kompleks delavskih hiš, prodaja mestnega sveta, in sicer po 30 K kvadratni seženj. Rešili so se še nekateri regulacijski načrti za mesto, nakar je bila seja zaključena.
Iz srednješolske službe. Profesor aautične šole v Kotorju V. Gross je imenovan za ravnatelja na državni gimnaziji istotam, profesor nautične šole v Dubrovniku dr. I. Scherzer pr je dobil naslov šolskega svetnika.
Nezgode. Z octovo kislino se je .zastrupil v Trstn 1 Tlet ni dijak Henrik Bal. Vzrok družinski prepiri. -— Raz voz je padel med vožnjo skozi ulico Solitario v Trstu 171etni Ivan Beljan. Zlomil si je več reber in se močno pretresel. Odpeljali so ga v bolnišnico, pa je malo upanja, da bi ozdravel. — Pri Kosu v Ločniku je prišel 31etni deček v dotiko z ognjem na ognjišču. Vnela se mu je obleka in otrok je dobil tako težke poškodbe, da je kmalu umri. — V Cerovem je padla 281etna Ivana Prinčič s hodnika L nadstropja. Poškodovala se je na glavi in si zlomila roko.
Pulj brez luči. Kakor smo že poročali, je dala na razpolago vojna mornarica mestni občini 80 podčastnikov, da opravljajo službo v mestni elektrarni in plinarni namesto stavku jočih mestnih uslužbencev. Luči pa prižigajo mestni stražniki v spremstvu državnih policajev. Izkazalo se je, da se to nadomestilo tudi začasno ni obneslo, dasi se stavknjoči vzdrže ■vsakega izgreda. Snoči okoli pol 11. je zmanjkalo plina in naenkrat je zavladala po celem mestu po ulicah in ■w vseh hišah egiptovska tema. S polnočjo metalcev svetlobe na parnikih mO razsvetlili mesto za silo vsaj toliko, da se ni zgodila kaka nesreča. Po mestu so hodile močne vojaške patru-le s svetilkami, da zabranijo eventualne izgrede. Mesto izgleda kot bi bilo oblegano ali v obsednem stanju. Ljudje si ne upajo na ulico, kjer je rudi prepovedano vsako zbiranje in postavanje več ljudi. Danes se vrse poganja med mestno občino in stavku jočimi uslužbenci mestnih naprav glede zopetnega vstopa v službo.
nevne vesti.
+ Volitev ▼ trgovsko in obrtno zbornico. Kandidat je narodno - napredne 6tranke, ki so našim zaupnikom že prijavljeni, bedo v ponedeljek! številki našega lista tudi javno razglašeni. Opozarjamo, da morajo ženske volilke, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisali glasovnico poleg njih pa še kak moški pooblaščenec, a z dostavkorn 'pooblaščenec«. Tak pooblaščenec pa time samo za eno žensko podpisati. Posebe še opozarjamo, da volitev v trgovsko in obrtniško zbornico ni namenjati z volitvami v obrtno sodišče. Volitve v obrtno sodišče so 28. oziroma 30. t. m., volitve v trgovsko in obrtniško zbornico pa bodo pri-feodnji mesec.
-j- Volitve v obrtno sodišče za delavske razrede se vrse jutri v nedeljo 28. t. m. Volilne komisije so za veleobrt: Mestni dom; za malo obrt: jftola na Cojzovi cesti (na Grabnu) in šola v Komenskega ulici (na Ledini). Poživljamo vse narodno delavstvo, da se teh volitev gotovo ud o le. £i. prosimo tem potom tudi somišljenike delodajalce, posebno one, kjer ao delavci v nedeljo zaposleni, to so gostilne, kavarne itd., da dovolijo svojim uslužbencem toliko prostega rasa, da se volitev lahko udeležijo. Volitev traja od 8. ure zjutraj do 12. nre opoldne.
+ Narodno - naprednim delav-eem tem potom naznanjamo, da so volilni lokali pri volitvah za obrtno .sodišče sledeči: za veleobrt: gostilna pri »Zvezdi« (Krisch); za malo obrt: gostilna pri »Možini« Rarleckega cesta in gostilna pri »Debevcu« na Bregu.
-f- V vseh teh lokalih bodo na razpolago že spisane glasovnice, aH
SC takoj lahko prepišejo, tndi kandidatna lista se bode dobila, sploh pa prosimo somišljenike, predno gredo sa volišče, da se oglasijo v volilnih lokalih.
+ Klerikalci se — zagovarjajo.
Klerikalci zagovarjajo svoje nasil-stvo v deželnem zboru — s svojim »pravnim prepričanjem«. Res lepo jo te »pravno prepričanje«, ki krši za-
kone in lomi slovesno dana obljube! Ce bi taka »pravna prepričanja« obveljala, potem bi vsak tat, tolovaj in ropar lahko svobodno hodil okrog sklice vaje se na to, da je po njegovem »pravnem prepričanju« tatvina, tolovajstvo in rop ne samo dovoljena, marveč celo hvalevredna stvar, in sodišče bi mu ne moglo blizu. Potem pa kar zaprimo vsa sodišča, spodimo vse oblasti iz dežele in zakličimo: živela anarhija! Će sme najvišji zako-nodajalni za s t op t deželi, ki bi moral biti vsem najsijajnejši zgled, kako se spoštujejo postave, svobodno lomiti In rušiti zakone, kako se more potem od neuke mase pričakovati, da bo spoštovala zakonite določbe, ko vidi, da krši postave po notah prva korporacija v deželi I! Sicer pa bi vprašali kWikalno večino deželnega zbora, ali bi bilo njeno »pravno prepričanje« tndi tako, če bi bil na primer meseca maja meeto profesorja Reisnerja izvoljen sa ljubljanskega deželnega poslanca dr. Vinko Gregorlčt Prepričani smo, da bi bilo v tem slučaju »pravno naziranje« klerikalne gospode čisto drugačno in da bi klerikalci šli t isto vrnemo v boj za potrditev Gregoričevega mandata, kakor ec se sedaj potrudili, da razveljavijo to izvolitev, ker je bil izvoljen neklerikalec profesor Reis-ner. A pravno prepričanje more in mora biti samo eno, ker je pravno prepričanje kot tako absolutno nespremenljivo in V6led tega stalno. Takšnega pravnega prepričanja pa klerikalci nimajo, saj pravi »Slovenec« sam, da delajo klerikalci, kar se jim »prav vidi«, ne pa to, o čemer so v najglobokeiSi notranjosti prepričani, da je absolutno pravo. »Slovenec« in klerikalci torej sami priznavajo, da je njihovo »pravno prepričanje« pravcata Prokrustova postelj, ki se lahko poljabno skrajša ali podaljša, kakor Pse pač zdi potrebno. — to se pravi klerikalno »pravno prepričanje« sploh ni nobeno pravno prepričanje, marveč samo samovolja in najsirovciše nasilstvo, torej pojma, ki imata s pravom in pravico prav toliko opraviti, kakor cigan s poštenostjo.
-f- Klerikalci nečejo razpusta deželnega zbora. »Slovenec« je zapisal v včeraišnjem svojem uvodniku tc-le: »Izključeno je, da bi mogla Kselos hoteti izvali razpust deželnega zbora . . . Glede razpusta nai bodo liberalci le pomirjeni. Nobeden ga noče, še sanjalo se ni nikomur o tem. Mar je komu za liberalce! In kadar bo postavna doba tega d-želnega rbora porekla, bo ljudstvo sodilo . . .« Jemljemo na znanje to izjavo, na njo pa n*č ne damo. Stranka, katere načelnik in obenem deželni glavar lomi slovesno dane obljube, je izgubila pravico, da se jo smatra za pošteno stranko, kateri se lahko kaj verjame. Zato tndi navzlic »Slovenčeve-mn« zatrjevanju izjavljamo, da smo sJpjkotprej prepričani, da je bil atentat, ki ga je izvršila klerikalna večina v deželnem zboru na naprednem ljubljanskem voiil«tvu, vpr izurjen samo za to, da so izzove razpust dc-ž^lneea zbora. Sedaj se klerikalcem ta načrt še ni posrečil, ni pa dvomiti, da bodo porabili se vsa sredstva, da na ta ali oni način vendarle pritoora-jo vlado, da se odloči za raznust.
-f-Zmeda v vladni palači. Kakor čujemo, so v palači na Bleiw^i?ovi cesti radi dogodkov v deželnem zboru v nemali zadregi. Pričakovrli so, da bodo napredni poslanci, izzvani po klerikalnem nasilstvu, poseHi po najskrajnejših sredstvih samoobrambe ter povzročili v zbornici taksne kravale, kakršnih v kraniskem deželnem zboru sploh še ni bilo. Računali so celo s tem, da pride v zbornici do pretepov in spopadov. V tem slučaju bi se vlada seveda takoj odločila za razpust. Istega preorioanja kakor vlada so bili tudi klerikalci. Toda napredni poslanci so tako vladi, kakor klerikalcem napravili križ preko vseb računov. Ohranili so mirno kri ter se niso dali zapeljati k nobenim neprevidnim dejanjem. Zato je silno presenečenje v vladnem in klerikalnem taboru. Sedaj je vlada v silnih škripcih in ne ve, kaj bi ukrenila. V vladni palači so bili prepričani, da so napredni poslanci pač ndnšili ogorčenje, da pa bodo volilci ns protestnem shodu v Mestnem domu tem energične je dali duška svoji nevolji. Nadejali so se demonstracij ic dali zastražiti z armado stražnikov in orožnikov Mestni dom in — kazino. Cemu kazino, to je uganka. Pa zgodilo se ni ničesar. Sedaj pa študirajo v vladni palači naprej, kako bi razrešili gordijski vozel.
+ Iz Elsnerjevega palalika. Skoro bomo lahko vzkliknili »Nulla diee sine linea« ali po slovensko: »Ne preteče dan, da bi se pod Elsner-jevim paševanjem našemu jeziku ne storila kaka nova krivica, novo nasilje.« Evo dokaza! Neki odvetnik je za svojo slovensko stranko sam bil proti dolžnici slovenskega pokolenja sodni depozit. Ko je bilo potem treba iz realizata zarubljenega sodnega depozita izplačati odvetniku terjatev njegove stranke, prinesel mo je isvr-
ievalni organ dotično vsoto v njegovo pisarno in mu sočasno predložil v podpis nemško sestavljeni zapisnik ■ nemškim potrdilom o prejetem denarja. Seveda je dotični odvetnik s sklicevanjem na slovensko svojo predhodno Vlogo, katera bi morala imeti, kot se je doslej vedno prakticiralo in kakor je tndi edino pravilno in tndi postavno, za posledico slovensko rešitev in slovenski zapisnik, s ogorčenjem odklonil prevzetje denarja in podpis nemškega zapisnika ter zagrozil izvrševalnemu organu, ki je pa nedvomno ravnal le po visjeti ukazu, z najostrejšo pritožbo. Na to je izvrše valni organ odnesel denar in nemški zapisnik zopet nazaj na sodišče ter se vrnil čez nekaj časa zopet i denarjem in s slovenskim potrdilom o prejemu denarja. Ta slučaj dokazuje pač jasno, kako se hoče pri nas sistematično izriniti slovenščina od sodišč in te največje nevarnosti za slovensko uredovanje pri sodiščih ne vidijo oni premier- in drugi ministri klerikalne stranke, ki deloma zapravljalo deželni denar za vodne utopije, deloma p* teptajo zakone z krivičnim razvelja**ljenjem na podlagi poštenih volitev izvoljenih poslancev narodno - napredne stranke.
-f- Nove finančne operacije škofa jegliča. Bankrotni ljubljanski škof Jeglič je zopet v velikih denarnih stiskah. Potrebuje okroglih 150.000 kron za svoje zavode v Št. Vidu. In ker mu ljudstvo na deželi ne gre več na limanice in ker mu razni »ofri« prinesejo kvečjemu še par knofov, hoče napraviti novo finančno operacijo, 8 pomočjo katere hoče indirektno iztisniti iz našega že »tak revnega ljudstva 150.000 kron. Izdal je na vse duhovnike ferman, naj da vsaki duhovnik v ta namen štiristo kron. č*e pa ta ali oni duhovnik nima tolika denarja, tedaj naj si »zposodi pri »Vzajemnem društvu« ▼ Ljubljani to vsoto, za k«tero bo plačeval skozi sedem let po 6 kron na meseer. Duhovniki lnhko drojr drugemu žirirajo. Vs^k duhovnik, ki se na ta način zadolži, mora pa v svoji oporoki tudi natančno določiti, da bodo še preostale obroke morali plačati njegovi dediči. Med duhovščino, posebno starejšo, na deželi je zavladala zaradi tega nasilnega čina škofovega velikanska nevolja. Ta ferman škofov namreč ni nič drugega, necro navadno izsiljevanje. Kajti kt'^r pozna značaj škofa Jegliča, ta fndi d°bro ve. da bo tisti duhovnik, k; ne bo plačal te vsote, občutil vso jezo škofovo. Sicer pa teh zneskov d bo (i o plačali duhovniki, temveč bodo v tej aH oni obliki ta denar iztisnili iz ljudstva. Eno se nam pa čudno zdi, da bo.Io duhovniki, ki si bodo denar izposodili, žirirali drug drugemu. To d'ši nekako po »Wech-selreiterei«. Sicor bo pa pri vsem trm napravilo »Vzajemno podporno društvo« najboljšo knpčijo.
+ Nekaj je rnilega. V Spljet-akem »Našem Jedinstvu« čitamo: »V popravku ljubljanske »Zadružne zveze« je rečeno, da ni res. da misli : Zadružni savez« v Spljetu prevzeti en bloc vse dalmatinske zadruge ljubljanske zveze. Toda res je, da se žo 0 mesecev vodijo pogajanja, da bi savez prevzel vse zadruge ljubljanske zveze, ki jih vodijo duhovniki, pod svoje okrilje. Ponuđen je bil rok za izplačilo na 10 let. Ne vemo, zakaj so zastala pogajanja in v kak&-nem stadiju so danes. In ali so te posojilnice dobro upravljane ali niso, to vprašanje se nehote vsiljuje. Zakaj ne daje klerikalna »Zadružna zveza« v Ljobljani Se nadalje semkaj denarja v promet t Zakaj ne dovoljuje na primer posojilnica v Drnišu kakor preje posojil, marveč izjavlja vsakomur, da nima denarja 1 Zakaj zahteva ta posojilnica izposojeni denar nazaj T Zakaj je v Zadru ž-na zveza« raznim posojilnicam odpovedala nadaljni kreditt Vse to kaže, da eo se v Ljubljani odločili, da ne pošljejo niti novčiča več v Dalmacijo, ali vsaj toliko ne kakor preje. Odgovarja se nam, da ni kljubovalnih posojilnic. A prav to je največje zlo radi njih in naroda. To bi bilo za nae tudi edini razlog, da bi naš »Zadružni savez« prevzel nekatere zadruge ljubljanske zveze, da bi bila tam, kjer sta sedaj dve, samo ena posojilnica. Izmed tolikih zgledov ta-le primer: Zakaj so duhovniki ustanovili v Igranih drugo posojilnico, ko je bila na mestu že ena posojilnica, ki posluje dobro in solidno t Trdimo še danes, da so duhovniki za tak&ne posle v obče nesposobni. So slučaji, glede katerih bi človek mislil, da ti duhovniki niti pisati ne znajo. Trdimo, da je bila Drniška posojilnica pred poroto v Šibeniku in naj »Hrvatska Rlječ« še toliko piše, da obre-kujemo. Zaprli so blagajnika M. in Še nekatere druge. Pri razpravi je prišlo marsikaj na dan. Ker so sinovi M.-a izjavili, da bodo priman-kljaj plačali, je bil le-ta oproščen. Dali so se, ali niso dajali novci pri sadnjih državnozborskih volitvah, je to vprašanje, glede katerega jc najbolje, da se v njega nc drega v javnosti. Res je, da v Kl jaku ni posojil-
nice, toda posojilnico imajo — ne na srečo ondotnega prebivalstva — v drniškem Gradcu. Radi tega, ker Kljačani in Camoglavci pri zadnjih volitvah niso bili za klerikalce, jih sedaj posojilnica v Gradcu preganja in vse kaže, da bosta dve vasi prišli na berašfco palico. Toda v takih slučajih gospodje ne poznajo krščanske ljubezni in ne človeške pri-zanesljivo«ti . . .«
-f- O službeni pragmatik! za idrijske mestne uslužbence, koje pre-memba je bila na dnevnem redu zadnje tajne seje idrijskega občinskega odbora, poroča na dolgo »Slovencev« idrijski novičar Oswald. Ta je smatral za potrebno, da skrajno umazano postopanje klerikalcev pri tej zadevi z raznimi zavijanji postavi v nekoliko ugodnejšo luč. Pri tem pa se kaže vsa neskončno grda klerikalna hinavščina! Oswald piše, da se odsek ni nikdar seiW v ta namen, da bi določil, kako naj se postopa pri izdelovanju nove službene pragmatike in da se odsek za premembo službene pragmatike ni nikdar konstituiral. Nasprotno pa je res, da je imel odsek v ponedeljek 8. in v torek 9. t. m. vedno nad dve uri in pol trajajoči seji, pri katerih se je temeljito predelalo vse nove določbe službene pragmatike. Konstituiranja ni bilo potreba, ker je umevno župan predsedoval in vodil obravnavanja. Ker je bil odsek izvoljen že 15. grudna p. 1., so imeli odsekovi člani gotovo dovolj prilike ee pripraviti. Notar Pe-gan, ki je bil tudi izvoljen v odsek, ni sprejel izvolitve in torej tudi ni mogel sodelovati pri premembi službene pragmatike. Oswaid piše dalje, da neki podatki niso bili točni, in vendar se je dotični odlok deželnega odbora mnogo preje prečital v javni seji in je Osvcald dobil prepis v roki O kakih netočnih podatkih ali pouku naj Oswald nikar ne govori. V četrtek 11. t. m. pa je imel občinski odbor sejo. Klerikalci so vprizorili po Oswaldovemu receptu ravno tako neumno kot grdo hinavsko komedijo. Stavili so nekaj skrajno nesmiselnih predlogov in ker ti niso bili sprejeti, so zapustili sejno dvorano. Med naprednimi in socijalnodemokratični-mi občinskimi odborniki se je dosegel popolen sporazum in soglasno so se sprejeli vsi poročevalčevi predlogi. Klerikalna komedija je bila umevna. Proti nagradam mestnim uslužbencem so vedno rekurirali z edino motivacijo, da je pred vsem treba spremeniti službeno pragmatiko. Sedaj pa, ko je bila ta na dnevnem redu, jo je treba onemogočiti, ali saj za dalj časa zavlačevati, to je bil edino namen klerikalnega ]>ostopanja. Vsepovsod skušajo slnžbodaja-ci izboljšati službene prejemke svojim uslužbencem in v tem so navadno vse stranke edine, le idrijski napredni mestni uslužbenci ne smejo biti deležni zboljšanja, ker tega ne dovoli c. kr. katehet Oswald. Žalostno, da se najdejo celo c. kr. uradniki, ki podpirajo Oswalda v njegovi hudobiji. V postopanju idrijskih klerikalcev se kaže vsa klerikalna ljubezen do nižjih uslužbencev. Upamo pa, da bodo idrijski uslužbenci preko klerikalne zlobnosti in grde hinavščine deležni potrebnega izboljšanja službenih prejemkov.
-f Klerikalna ljubezen. Že neštetokrat so klerikalci pokazali svoje »krščansko človekoljubje« proti učiteljem, a vendar še ni mera klerikalnih hudobij polna. — Izvedeli smo zopet za lep sklep širokoustne klerikalne večine v deželnem odboru. Vsi stanovi, bodisi uradniki ali delavci imajo pravice do predujemov na svoje plače. Tudi učitelji so to imeli poprej. Sedanji deželni odbor pa je principijelno sklenil, da učiteljem ne da nikakih predujemov na njihove plače. Pokazala je ta lepa družba, da hoče učiteljstvo popolnoma izstradati, dokler se ne uklone njeni nesramni ponudbi, da bi postalo ponižni sluga klerikalnih mogotcev. Odlok, ki ga je deželni šolski svet poslal v vednost učiteljstvu, se glasi: Anlasslich eines speziellen Falles hat der krainisehe Landesaussch.ua« er-offnet, dass er aus prinzipiellen (!) Griinden nicht zustimmen konne, dass den Lehrpersonen an allgemei-nen offentlichen Volksschulen Ge-haltevorschusse bewilligt werden . . . Sol lten trotzdem derartige Gesuche eingebracht werden, so sind sie den Gesuchstellern nnter Hinweis auf diesen Erlass zuriickzustellen.« Tako bičajo klerikalci učiteljstvo, a med učitelji je vendar še nekaj takih, ki lezejo za Eselosom. Seveda ti »značaji« že dobe podporo, ker so se prodali, drugi pa »principijalno« ne dobo še par soldov predujma ne. Pa še nekaj lepega pride tu zraven. Istočasno s tem odlokom je izdal deželni šolski svet tudi odlok, a katerim pozivlje učiteljstvo, naj snuje po okrajih podružnice »mornariškega društva (Flottenverein) in naj pristopa kot član k društvu. Dajte učiteljstvu najprej zasluženo plačilo, potem šalite vaj te kaj od njega t
-f-   Vseslovenska časnikarska sklicuje v nedelje 11. februar-
ja t. 1. na Dunaju sejo, na kateri se bo razpravljalo o letošnjem kongresu slovanskih časnikarjev. Te seje se udeleže vsi slovanski delegatje. Na tej seji bo stavljen predlog, naj se kongres priredi v Pragi ob priliki slovanskega vsesokolskega zleta. Lokal: Dunaj L, Fleischmarkt, hot^l »Zur Post«, kjer se nahaja »Slovan ska Beseda«.
-f- Brezpravno učiteljstvo. Na Vel. Poljanah pri Ribnici je bik, razpisano učiteljsko mesto, za kato. rc se je oglasil en sam prosilec. Okr. Sol. svet je imel v tej zadevi sejo 11 decembra 1011 in je akte takoj poslal kraj. šol. svetu na Vel. Poljan«-. Prosilec pa ni po volji predsedniku župniku Lavrenčiču, znanemu 151et. nemu cerkniškemu kaplanu. Zavoljo tega še do danes ni sklical s°je, č jaz bom sklical sejo, kadar bom jar. hotel. Ubogi učitelj, edini prosilec, željno čaka imenovanja, a njegova prošnja se valja na farovški peči. Vprašamo torej: Kdo je več — kra; ni ali okrajni šol. predsednik? In čemu je okraj. šol. nadzorniki Za danes naj zadostujejo te vrstice. Če pa to ne bo izdalo, bomo govorili jasneje.
+ Deželni odbornik dr. Triilr-je strankam na razpolago vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 9. do 10. dopoldne.
— Častita društva, ki nas v Inke izdatni meri zalagajo z društvenimi vestmi, naj izvolijo vzeti na znanu da ima naš list važnejše naloge, ka kor je reklamno bobnanje za društvrt sploh, zlasti pa za društva, ki niso m> kulturnega , ne političnega pomena Zategadelj   naj ta društva vzamejo dobrohotno ^ vednost, da bomo iz nji hovih naznanil sprejemali samo nav važnejše, vse drugo pa črtali. Godila se nam bo sicer se vedno hudo in S vedno bomo zavidali graške liste, ki so pred nekaj dnevi sklenili in rav glasili,    da bodo o vsakem društv-priobčevali le po eno in samo najin trebnejše podatke obsegajoče not le vse drugo pa pometali v kos.
— Razsodba  e. kr. upravne?''! sodišča v davčni zadevi z dne 21. dr-cembra 1911. C. kr. upravno soiišV je razveljavilo na pritožbo nekega lekarnarja v Ljubljani proti osebni dohodnini za L 1910, kakor jo je or merila davčna oblast, izpodbijamo odločbo, ker je bila v več ozirih nt zakonita.
— Zakaj se je kolinska kavn« primes tako hitro priljubila slovenskim gospodinjami Zato, ker je n, ■ boljši kavni  pridatek, ki  d^je kavi vse one dobre lastnosti, ki jih pri dobri kavi ne moremo pogrešati namreč izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Poleg tega je kolinska kavna primes tudi edino pristno domače blago te vrste, in jo tudi iz teg.j vzroka slovenske gospodinje najraj kupujejo. Izvrstna kakovost in to, da je domače blago, kolinsko kavno pri mes najbolj priporoča.
Št. Vid nad Ljubljano. Plačilo stroškov za novo Šolo nam je že naznanilo okr. glavarstvo in isti ne bodo majhni, ker letnega plačila bodi treba okroglo 10—11.000 K. Treba bode denarja in kje ga vzeti? Gotovo bode treba plačevati potom občinskih naklad, katerih ne bodemo pre več veseli. Merodajne osebe (in tfl je krajni šolski svet na čelu mn Klanfar in Zabret) bi morala ime: pred vsem skrb, da se davkoplačevalce obvaruje velikih naklad. Kakor se pa vidi iz njih delovanja, jih to ne skrbi. Imamo namreč dve stari šoli, in bode že skoraj leto pretekle, kar se ne rabita popolnoma nič. V starih šolah je minimalna vrednot 30.000 K, kar bi še obresti dalo 1500 kron letno. Ce bi krajni šolski svo: storil svojo dolžnost, bi nam torej ie pri tem lahko prihranil samo do sedaj nad 1000 K. Vidi se pa, da gospodom niti na misel ne pride, da bi se, kot bi se morale stare šole prodale, da bi se tako varovalo davkopla čevalce škode, Ntsprotno, župnik Zabret je že izdal svoje misli in povedal ženam, ki hodijo k njegovim shodom, da se bodo v zanaprej isti vršili v stari šoli. Aha, torej župniku že diši stara šola, da bi jo pobasal za nikdar polno mrtvo roko, seveda zastonj, češ, naj plačuje kmet, saj je neumen. Računa pa s tem tembolj sigurno, ker upa, da bode v novi občinski odbor spravil popolnoma same take kimovce, ki mu bodo to brezpogojno dovolili v škodo davkoplačevalcev, ker odbor je v tej zadevi prva instanca. Volilci, ki vam je pri srcu blagostanje občine, preprečite to Zabretovo nakano in skrbite, da se izvoli tak odbor, ki ne bode dovolil, da bi se delala od nekaterih ljudi občini direktna škoda.
Is Mengša, Naporu naprednih volilcev se je končno posrečilo, da je sestavljen nov volilni imenik, iz katerega je izvzetih več, po kaplanov ih zvijačah neopravičeno vpisanih volilcev. Prepričani smo, da je župan sestavil tako krivičen volilni imenik lo na povelje kaplanovo, ki je hotel imeti v odboru same kimavce. Menda tudi sedanji župan ni kaplanu posebno po všeč, ker je po njegovih bese-
dah »premalo za njegovo stranko«. Seveda, kaplan bi rad za župana kakšnega zagrizenca ali pa kimavca, ki bi bil v njegovi roki mrtvo orodje. Radovedni smo, kako se izvrše prihodnje občinske volitve. Sicer je možno, da v nekaterih razredih prodero klerikalci; toda čo zmagajo, ne bodo vsaj na tako sleparski in goljuf ni način, kakor so prvič. Tudi je Mengc>š snni iz velike večine napreden in je Je okolica, kamor hodi kaplan plašit ljudi, še precej črna. — Pravijo, da bo vzela burja župnika Merkuna na Homcu, ki je pred leti v Mengšu kup-čeval z jajci in z vsemi možnimi stvarmi, in je tudi pri zadnjih občinskih volitvah stegal svojo prste do Mengša. Ne želimo, da bi Kajdiž (ljudje pravijo: Kajfež, drugi: Hai-fiš) zavzel Merkunovo mesto, naj raje odide iz lepe Gorenjske. Ce pa ostane še dolgo, pričeli bomo priobče-vati nekatere zanimivosti. Ce bo pa preveč govoril o »naprednih šnop-garjib«! posegli bomo v razmere nje-fjove najožje rodbine. — Dočim v Mengšu klerikalna društva spe spanje pravičnega, opažati je v naprednih vrstah veliko gibanja, »Bralnemu društvu« pristopajo novi člani in društvo ima že precej fonda. Dne 2. svečana t. 1. bo zopet veselica in k tej vabimo okoličane k prijetni zabavi.
Rudolf Kunstelj t. Dne 19. t. m.
je umrl po dolgi in mučni bolezni, menda po vsej Kranjski radi svojega originalnega gorenjskega humorja znani gostilničar in posestnik Rudolf Kunstelj v najlepši moški dobi, 47 let star. Vse pokojnikovo življenje je bilo posvečeno edino le blaginji slovenskega naroda; in kadar je bilo treba položiti na oltar domovine kak dar, &e je pač ravnal po svetopisemskem reku: da naj ne ve levica, kar da desnica. Blagi pokojnik je bil neustrašen, zvest, a tudi do skrajnosti požrtvovalen narodni naprednjak m ravno vsled tega je smrt tega značaj-nega moža krut udarec za vsa napredna društva prelepe naše Gorenjske, najbolj pač za radovljiškega Sokola Telovadno društvo Radovljiški Sokol je imelo gorko gnezdeče v obširnem pokojnikovem domu,   tu je imelo   vse   na   razpolago in kar je treba javno poudarjati, brezplačno. Kako vnet je bil pokojnik ravno za >okolsko idejo, jasno priča — in pisec slovenske sokolske zgodovine bo moral to podčrtano pisati — veličastni sokolski praznik, ki ga je radovljiški Sokol praznoval pred tremi leti, ko je razvil svoj prekrasni pra-Vior.   To   je bilo delo nepozabnega brata Kunstlja; nabral je v teku pičlega leta vsoto, ki je pokrila vse nabavne stroške — a preostal je še lep ostanek.      Živo nam je še pred očmi oni slovesni trenutek, ko je pokojnik kot prvi zastavonoša krepko zavihtel novo razviti prapor rekoč: do smrti ga bom nosil neomadeževano. In stal je zvest svoji prisegi. — Radovljiški Sokol, ceneč in dobro poznavajoč   velikanske   zasluge pokojnega brata Kunstlja, ki si jih je stekel za sokolsko idejo, mu je ponovno izkazal najvišjo čast, ki mu jo je sploh izkazati mogel — volil ga je dvakrat soglasno svojemu starosti. Toda tudi pri ostalih naprednih narodnih društvih je bil blagi pokojnik prava opora, in kjer je bilo treba pomoči — ni -se ustrašil ne dela in ne gmotnih žr-fcev* Bil je zadnjo dobo tudi načelnik radovljiške požarne hrambe, ki se je pod njegovo krepko roko kaj hitro povspela do — lepega razvoja. Njegova gostoljubna gostilna    je bila znana širom sveta. In kako tudi ne! V obširnih in krasnih prostorih njegove gostilne so se prirejale vse narodne veselice in uspeh je bil vedno povoljen. kajti postori in vestna postrežba sta vedno   imela mogočno privlačno moč. Nikakor ne smemo in ne moremo prezreti radodarne roke pokojnikove. Menda ni bilo ubožčeka, ki bi zastonj potrkal na njegova vrata, in podpiral je celo take ljudi — gmotno, ki so bili njegovi politični nasprotniki, kajti tu mu je bilo sveto pravilo: sila ne pozna poli t i k e. In da ne ocenjujemo blagega ranjnkega enostransko,  to nam jasno priča velikanski pogreb, ki je bil lepši kakor rajnkega grofa — ki se je vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 4. popoldne. Ta pogreb je bil najveličastnejša   manifestacija,    ki je svedočila, kako priljubljen je bil ravno naš nepozabni Rudolf. Gorenjski Sokol, ki je prihitel v ogromnem številu 105 mož, je bil zastopan po sledečih društvih: Bled, Javornik, Jesenice, Kranj, Radovljica in Tržič, pod načelstvom župnega staroste brata M. Mafinčka, A tudi požarne brambe niso   hotele zaostati za Sokolom in postavile so na noge 101 moža s štirimi zastavami.     Zastopana so bila sledeča   društva:     Begunje, Bled, Breznica, Boh. Bistrica, Mojstrana, Mošnje, Ljubno, Radovljica, Škofja Loka   in   Tržič,   pod poveljstvom okrožnega    poveljnika Ivana Rusa, Tn koliko je bilo ostalega občinstva t Lahko rečemo, nad tisoč. C. kr. uradni štvo vseh kategorij se je udeležilo polnoštevilno, med temi amo opazili
tudi c kr. okr. glavarja Fr. Župneka in c. kr. sodnega svetnika Fr. Regal-
lyja. Prihiteli so celo znanci iz daljnega Trsta in solnčne Gorice. — Žalujoči soprogi naj služi ta prekrasni sprevod kot majhno tolažilo, da ni izgubila pokojnikova soproga le sama nekaj nenadomestljivega, temveč, da je tudi rana, ki nam jo je zadala kruta smrt, ko je ugrabila blagega Rudolfa, nam vsem, ki smo ga spoznali in vedeli ceniti — skeleča in globoka, ki se bo le težko, težko zacelila. — In Ti, blaga duša — spavaj v miru v zemlji, ki si jo tako iskreno in otroško ljubil. —a.
Klerikalen fiasko pri čipkar-stvu. Na inicijativo idrijskih klerikalcev je bila zapričela osrednja vlada velikansko akcijo za ureditev raz-pečavanja čipkarskih izdelkov avstrijskih pokrajin. Ker pa klerikalcem ni bilo toliko za izboljšanje položaja producentov, kakor za to, da preskrbe nekaj mastnih korit svojim pristašem in skušajo gospodarsko uničiti nekaj naprednih trgovcev, je bila vsa akcija že od početka pogre-šena. Ce pa se je od napredne strani opozarjalo vlado na napake njene čipkarske akcije, tedaj so zagnali navadno klerikalci velik hrup, češ, libe ralci ne privoščijo ubogim delavkam poštenega zaslužka. In vlada je slepo kakor vedno, zaupala klerikalcem, ki so se znali predstavljati kot posebni pospeše vatel ji čipkarske industrije. Najprvo je vladn ustanovila c. kr. centralni čipkarski tečaj na Dunaju, kmalu nato c. kr. zavod za žensko domačo industrijo in zvezo avstrijske domače industrije. Nič ni pomagalo, da so pridobili protektorat neke visoke dame, vsa podjetja so bila brez možnih ljudi v vodstvu močno pasivna, v skladiščih se je kopičilo manjvrednega blaga za stotisoče kron, ki se nikakor ni moglo razpe-čati. Končno je bilo finančnemu ministru odveč, da je moral leto za letom doplačevati milijonske deficite, vlada je izprevidela, da je njena akcija v prilo* ctrkarstva zgrešena in razpustila je TCd po njej ustanovljene čipkarske kupčijske zavode. Namesto teh pa se je ustanovila privatna družba za avstrijsko domačo industrijo, ki ji načeluje kot predsednik dr. Minkus, bivši voditelj opuščenega, centralnega čipkarskega tečaja. Vlada se je srečno otresla po klerikalcih zapričete spekulacije, deželni odr~~ kranjski pa je med drugimi postal deležnik nove kupčijske družbe, da ho pomagal dunajskim Židom poluiti žepe na škodo domačih trgovcev in kranjske industrije. Za Dunaj se briga nas deželni odbor, za razvoj kranjske trgovine pa mu ni mar. Klerikalci so torej doživeli pri čipkarstvu velik fiasko, prej sloveče idrijsko čipkarstvo je po njihovi zaslugi znatno oškodovano.
Iz Sent Jerneja, Z začudenjem smo čitali pohvalo sedanjega našega občinskega odbora. Ta odbor je namreč popolnoma »črn« in sestavljen — kvalitativno — iz samih revčkov. Dobrega še ni ničesar naredil, pač je pa naklade zvišal od 16 na 30 procentov in se posestniki tudi zelo hu-dujejo zaradi odmerjanja cest za posipanje. Imenovanje častnih občanov, med katerimi je tudi župnik Lesjak, pa pač ni vredno, da se šteje med delo občinskega odbora
Šofer avtomobila kazuovan. Lotos poleti se je vozila neka Rimljan-ka v avtomobilu iz Brezi.' proti Novemu mostu. Blizu Novega mesta pri Žabji vasi pride avtomobilu nasproti posestnik France Kavčič z enovprež-nim vozom. Avtomobil je silno nrno vozil, zato se je začela plašiti Kova-čičeva kobila, ki je skočila v stran, zlomila oje in padla na tla. Četudi je Kovačič dajal z roko znamenje, se vendar avtomobil ni ustavil, temveč zdrknil mimo Kovačiča. Šofer tega avtomobila, 201etni Angelo Piciuli iz Rima, je bil radi te neprevidne vožnje obsojen pri okrajnem sodišču v Novem mestu na 24 ur zapora. Pritožil se je sicer na okrožno sodišče, toda njegova pritožba ni imela uspeha in se bo moral pokoriti ta urni rimski angel 24 ur pri ričetu.
Z okna skočil in se ubil, V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je bil pred kratkim posestnik od Bele cerkve, Gregorčič, ki je imel šen. Dne 2. t. m. so našli pod oknom bolnišnice ubitega Gregorčiča, Sodi se, da se mu je vsled bolezni nenadoma omračil um in da je skočil v takem trenotku skozi okno prvega nadstropja na tla in se ubil. Izključeno pa tudi ni, da je po nesreči padel. Čudno pa je, da so našli Gregorčiča precej pozno.
Konji so se splašili. Ko je bil dne 23. t. m. v Novem mestu precej dobro obiskan sejem, je nakladal metliški postiljon pred pošto vozno blago na poštni voz ob pol 12., ko je bilo tara okoli pošte in Jakšeta največ sejmarjev na cesti. Naenkrat se spomnijo konji, da bi bil čas iti proti Metliki in ubrali so joj vpreženi v veliko težko poštno kareto, v galopu proti Jakšetovi gostilni na državno cesto. Bila je za ljudi velika nevarnost, ker je tam ovinek, cesta pa je
bila polna ljudi, ki niso videli, pa tudi slišali ne v semenjskem trušča, da drvi proti njim voz. V tem trenotku, ko je vse vpilo in begalo, je zagrabil nek pogumen kmečki fant levega konja za vajeti, dal konjema drugo smer proti sodnemu vrtu in ustavil konja, potem ko sta ga vlekla kakih deset korakov daleč pri vrtu, ne da bi bil kdo poškodovan in ne da bi bila trpela konja ali voz kako škodo.
Neumestna šala. Po sv. Martinu lani so našli na kozolcu Jožeta Bevca obešenega slamnatega moža in slamnatega otroka. Pod tema dvema obešnjakoma je bil pritrjen listič z napisom, da veljata obešenjaka Tereziji S., ker je imela nezakonsko dete. Terezija S. je očitala Beveu, da je on povzročil te neumestne šale. Bevc jo je sicer tožil, toda sodišče jo jo oprostilo.
Na čebele in panje «ta se spravila. Martin Dežman je Čeden, komaj 15 let star dečko, toda pri njem ne velja pravilo, da je v lepem telesu lepa duša Dežman je namreč od mladih nog kradel, v prvi vrsti denar. Zato so ga lani zaprli, pa je zbežal čez streho sodišča in se spustil po žlebu z drugega nadstropja na tla in všel, seveda le za kratek čas. Od takrat sicer ne jemlje več tako denarja, pač pa se je spravil nad čebele in panje. Za pomočnika si je privzel la-hkomišljenega Gnstelna Malija. Preteklo jesen sta vzela čebele med drugimi tudi Lojzetu Škrajnarju. Toda zdaj ju je zatekla roka pravice in ju dovedla v hišo pokore.
Ruhcžen na cesti. Pred nedavnim časom smo poročali, da ste vtihotapili iz Hrvaškega tri krave Franca Jenič in njena hči Franca Sreber-njak iz Velicega Slatenka. Dne 23. t. m. ste prišli obe na semenj v Novo mesto kupovat in prodajat živino. Ker je pa Franca Jenič velika prijateljica alkoholnih pijač, nima sredstev, da bi plačevala dolgove. Pri večini upnikov zmaga njena volja in upnikom pač ostane le prazen up. Eden upnikov je bil pa bolj navihan. Ko je videl, da gresta v semenj, si je mislil, da morata imeti denar, če gresta kupovat živino. Ce gresta pa živino prodajat, bosta pa tudi dobili za njo denar. Hitel je k sodišču, izposlo-val rubežen in šel s sod. slugo iskat pc Novem mestu dolžniei. Najde ju ravno pred Jakšetovo gostilno. Ko pa zagleda Franca Jenič sodnega slugo in pretkanega upnika, je takoj vedela, koliko je bila ura. Kakor blisk je izročila denarnico z denarjem hčeri Franci Srebrnjak, ki se je spustila v beg. Toda sodni sluga Obed je bil ur-nejsi in jo je dohitel ter zagrabil. Tedaj pa ga je udarila Franca Srebrnjak po glavi in ga tudi opraskala. Nato so priskočili orožniki, ki so are-tovali mater in hčer, seveda z denarjem vred, na kar je polagal upnik največjo važnost. Sedaj bosta obe premišljevali pri ričetu o tem, da se vreča razveže, ko je prepolna. Tega ni potreba posebej poudarjati, da se je nabrala pred sodiščem velika truma gledalcev-sejmarjev.
Prijateljstvo in alkohol. France Kovač in France Bratkovič, rudokopa v Kočevju, sta bila res prava prijatelja. Povsodi in vedno sta bila skupaj in storila drug za drugega vse. Tudi dne 6. t. m. sta popivala skupaj v Kočevju po gostilnah. Kovač ni bil ravno pri denarju, zato mu je kupil in plačal Bratkovič šest šil-eev žganja. Da ga sebi ni manje privoščil, to je pri tako debelem prijateljstvu samoobsebi umevno. Še sta popivala, kar se spomni Kovač, da je dolžan Bratkoviču za plačano žganje zahvalo. Šel je k njemu in ga za zahvalo klofutnil okoli ušes. Tedaj pa jc segel Bratkovič v žep po nož, ga odprl in sunil z njim Franceta Kovača v desno stran prs, da mu je prizadejal opasno poškodbo. V priznanje za to delo bo dobival Bratkovič skozi tri mesece vso hrano in sploh vso preskrbo na državne stroške.
Umor je bojda prišel na dan. Lani so dobili v Kolpi pri Vinici mrtvega Kramaršiča, župnika z Vrha. Eni so takrat trdili, da Kramar-Šič ni izvršil samomora, ker je bil poznat kot veseljak, vinski bratec in šaijivec. Ljudje so si pač pravili, da je bil najbrže ubit in potem vržen v Kolpo in na sumu so imeli nekaj belokranjskih fantov. Zdaj se je vrnil iz Amerike neki Belokranjee in pripoveduje, da so se v rudokopu v Ameriki ponesrečili trije belokranjski fantje iz viniške okolice in da so se na smrtni postelji izpovedali, da so oni ubili zaradi ljubosumnosti župnika na viniškem mostu. Povedali so baje, da so mu sezuli škorenj in ga s peto tolkli po glavi toliko časa, da so ga ubili, potem so ga pa vrgli v Kolpo. Dasi je pri nas ta govorica zelo razširjena, jo je treba le sprejeti z največjo previdnostjo, ker je Amerika dežela senzacij in — rac.
Premožen tat. Stanovalci v svojčas Pintarjevi hiši so že dalje časa opazovali, da zmanjkujejo njih drva, ne da bi vedeli kam. Na A. S., ki stanuje ž njimi v isti hiši, niso obračali nobenega suma, ker je ugleden in premožen.  Da se prepričajo.
kdo da kuri z njihovimi drvi, so dne 16. januarja stražili menjaje se. Zgodaj zjutraj so zapazili, da je prišel A. S. k tuji drvarnici in nabral tam dobro perišče naklanih drv ter jih odnesel v svoje stanovanje. Krive so domače družinske razmere A. S., ker žena ničesar ne dela in tudi ne preskrbi drobnih drv, da bi se ž njimi podkurilo ter je potem zjutraj težko podkuriti. Vrednost teh trsak je minimalna. Vendar pa je eden sostanovalcev skušal iz tega kovati denar in je baje zahteval od A. S. celih 1000 K zato, da bi ga ne naznanil. Ker mu jih A. S. zdaj ni hotel dati, ga je ovadil sodniji.
Napad na trdnjavo. Dne 4. januarja okoli osme ure zvečer je bil posestnik Janko Kastelic iz Osojni-ka pri Semiču, v hiši. Pri njem je bil mizar Janko Stonič, ki je delal tisti čas v hiši. Nenadoma so prišli vaški fantje in so začeli z debelimi kamni obmetavati hišo. Kašteličeva žena Marija je bila v veži. Janko Kastelic hitro odpre >Težna vrata, da bi videl, kdo mu oblega hišo. V tem trenotku pa prileti skozi odprta vezna vrata debel kamen v vežo. Zadel je Marijo Kastelic v koleno in jo poškodoval. Nagajivci so takoj potem zbežali in bi ne bil živ krst vedel, kateri vojaki tvorijo to hrabro četo, č<* bi ne bila slučajno ob času napada zunaj Jože in Marija Kastelic. Ta dva sta se skrila in sta kcrajžne fante na tihem in na skrivaj opazovala in jih tudi dobro spoznala. Kmalu potem, ko so ti fantje pobegnili, so se zopet vrnili od druge strani in pripeljali s seboj še vso rezervo v osobi Jakoba Kasteliica in so začeli metati kamenje kar skozi zaprta okna v hišo. Zdrobili so na ta način tri okna popolnoma. Ko $o prišli orožniki korajžo merit tem fantom, je niso našli nič in so fantje hrabro tajili svoje vse obsoje vredno dejanje.
Iz Draga tuša nam poročajo: V naši občini so prišli klerikalci na krmilo s pomočjo goljufij in terorizma, kar je pač njihovo edino sredstvo, ki se ga poslužujejo v vsem svojem političnem delovanju. In tako se je pri nas zgodilo, da so na neki izkaznici izpremenili ime Serbčič v Gaš-perič, in številko 35 v številko 36. Tudi so pridobivali klerikalci s pomočjo žganja in vina glasove. In marsikateri neznačajnež je prodal svoje prepričanje za steklenico žganja ali kozarec vina. Takih značaj-nežev pač ne pogrešamo. Seveda se je najbolj pehal in trudil župnik Novak. Vendar bi pa župniku svetovali, naj se nekoliko bolj brisra za svoje stanovske dolžnosti. Vsaj menda še ni pozabil sledečega dogodka. Še ni dolgo od tega, ko so ga prišli klicat iz krčme, naj gre obhajat nekega na smrt bolnega. Toda župnik se je izgovoril, da ima preveč dela v svoji posojilnici. Morali so ga še vdmgič in še vtretjič poklicati. In še le tedaj je šel — toda bilo je prepozno, ker je bolnik med tem časom že umrl. Župnik je seveda ljudi tolažil, češ, da umrli ni bil tako grešen in da bo že tudi brez sv. popotnice srečno v nebesa prišel. Že ta dogodek zadošča, da ljudje lahko izprevidijo, koliko je raznim župnikom in klerikalcem za vero. Naši klerikalci so se pa posluževali še drugih sredstev. Juri Štefanič je agitiral po vasi Zapodje ter pravil ljudem, da se bo med klerikalce in med one, ki bodo klerikalno volili, razdelil en milijon kron in da dobi vsak volilec po eno vrečo ješprenja. Seveda dragatuški mežnar tudi ni mogel zaostati in je pri nabiranju bere lagal, da so bo brizgalna plačala I občinskimi dokladami. Ta naš mežnar se je od tistega časa, ko je postal mežnar, sploh zelo izpremenil. Prej je preklinjal župnike in kaplane ter jih pošiljal k hudiču, zdaj je pa kar naenkrat postal ponižen sluga župnikov. Čudno se nam zdi, da naši možje ne spoznajo prav tega škodljivega in pogubnega delovanja našega župnika. Kristus je vendar rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Naši duhovniki pa delajo ravna nasprotno. Ne gledajo na vzorno življenje svojih pristašev, zadošča jim, da trobijo v njihov rog — in čeprav zapeljujejo otroke, se izkazujejo z bogokletstvom ter groze svojim političnim nasprotnikom s puško. Ostanite vendar v cerkvi. Možje-kmetovalci bodo že sami izbirali tiste, ki naj vodijo občinske posle. Med nami pač ni nekrščanskih ljudi, vsaj smo vendar vsi, naprednjaki in klerikalci, krščeni pri istem krstnem kamnu. In dozdaj smo živeli složno in prijateljsko, toda župnik, ki bi moral oznanjevati ljubezen, je napravil sovraštvo med sosedi ter jih nahuj-skal enega proti drugemu. Za danes naj bo dovolj, prihonjič pa hočemo navesti imena in dejanja ostalih klerikalcev.
Zimski šport na Hrvaškem. Hrvaški akademski športni klub in »Društvo za. povzdigo prometa tujcev« priredi s 1. sebruarjem lOdnev-ni ski - tečaj, katerega bo vodil odposlanec avstrijskega ski - kluba na Dunaju. Tečaj se vrši v Fužinah, to
je malo mestece v gorskem kotam imenovani Hrvaška Švica in leži blizu Reke. Prijave k temu tečaju sprejema hrvaški akademski športni klub v Zagrebu, Opatička ulica br. 2. Društvo za povzdigo prometa na Hrvaškem pa priredi poleg tega dne 4. februarja veliko sankalno tekmo v Fužinah z jako obširnim sporedom. — Kranjski športni klubi, ki so nameravajo udeležiti te zanimive dirke, dobe natančno informacijo jn-i deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani (Tourist - Office).
Iz uradnega lista. Dražb«. Dne 29. in 30. jan. t. 1. dopoldne ob 6. se bo prodalo na javni dražbi v Ljubljani, TržašJsa cesta št. 21, potem v Spodnji Šiški Št. 95 in v Š te panji vasi št. 68 razno špecerijsko blago, moka, vino, sodi, sobna in prodajalni-ška oprava. Reči sc smejo ogledati dne 29. in 30. januarja 1912 v času med 9. in pol 10. dopoldne na mestu prodaje. — 31. januarja in 1. febr. t. 1. dop. ob 9. se bo prodalo na javni dražbi v Ljubljani, pod Turnom št. 5 (Hotel Tivoli) : Razna sobna in kuhinjska oprava, 1 orkestrijon, steklenice, porcelanina, namizno perilo, vino v sodih in v steklenicah, prazni sodi itd. Reči se smejo ogledati dne 31. jan. in 1. febr. t. 1. med 9. in pol 10. dopoldne na mestu predaje. — K o n k u r z. C. kr. dež. sod-nija v Ljubljani je dovolila razglasitev trg. konkurzu o imovini Hedvigv Ditrich v Postojni, registrovane pod firmo Anton Ditrich, Postojna, trgovina z raznim blagom.
Kinematograf »Ideala. Pozor! S 3. februarjem trajajo večerne predstave po poldrugo uro, in si< < r od 7. do po! 9. ter od pol 9. do 10., ob nedeljah od 6. do pol 8., od pol 8. do 9. in od 9. do pol 11. Spored za soboto, dne 27., nedeljo, dne 28. in ponedeljek, dne 29. februarja 1912: Popoldanski spored: Popek, list in cvet. (Naravni posnetek v barvah.) Deklica z rožami. (Lepa drama.) Divji nečak. (Jako komično.) Na begu pred volkovi. (Zanimiva drama,) Meščanka na kmetih. (Komični prizor.) Večerni spored ob 7., 8. in 9.: Komična novost. Denar ali Mamon in ženska. (Senzacijska učinkovitost, mimičnu drama, borzna tragedija z gdč. Lillv Beck, priljubljeno igralko, znano vr» ;>Morfinistov« v gla\ni vlogi.)
Vtihotapca. Snoci okoli 10. se je vtihotapil v neko stanovanje na Dolenjski cesti 391etni Jožef Lenič iz Skril j pri Želim ljah ter tam toliko časa stikal, da so ga zasačili in izročili stražniku, ki ga je aretiral. — Ne dolgo tega se je pa vtihotapil nek neznan individij v neko kuhinjo v Čevljarski ulici ter tam ukradel spodnjt hlače, katere je takoj prodal pri sta-rinarjih za 2 K, nato pa naglo neznano kam odnesel pete.
V past je prišel. Leta 1881. v Sineu na Hrvaškem rojeni dninar Jožef Bobinac se je na policiji javi? kot brez vseh sredstev, misleč, da pride na ta način zastonj domov. Ko so mu pa natančnejše precrledali obi-sti, so prišli na to, da Bohinca tukajšnje deželno sodišče zasleduje že celo leto zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, nakar so ga izročili tjekaj.
Sumljiv individij. Pre<Lsnočnjim se je sladko ginjen prizibal čez Hra deckega most slabo oblečen tuj človek ter prepeval, potem pa zavil na Francovo nabrežje. Bistro oko Her mandidino je takoj opazilo, da ime veseli možakar pod pazduho čeden zimski suknjič ter mu takoj posvetilo svojo pozornost. Ko sta se mu približala dva varnostna organa, jo je še veselo zažingal »A mio caputo,« potem je moral pa izginiti za omrežje. Ker pa ni mogel dokazati, od kod imn ta suknjič, ki si ga še obleči ni upal. so ga oddali pristojnemu sodišču. Zove se Jožef Pletner, po poklicu pek ter je pristojen v Trst.
Se že izplača. 261etni trgovec-. Gustav Ferretti iz Reggio Emilia v Italiji je napravil v Rorschachu pri St. Gallnu v Švici konkurz ter jo h 30.000 franki neznano kam popihal. Zviti Lah je elegantno oblečen, ime rdečkaste lase ter govori laško in še precej dobro nemško. Oblasti se sedaj pote, da ga čim preje dobe v roke.
Delavsko gibanje. Včeraj se jc i južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov, nazaj jih jc prišlo pa 32.
Našel je šolski učenec Andrej Podolšek kos sukna s podlago in otroško igračo. — Tržni stražnik Jakob GrČar je našel črn dežnik.
Narodno obramba.
Ljubljanska podružnica društvu jugoslovanskih železniških uradnikov je darovala 20 K družbi sv. Cirila in Metoda mesto venca svojemu tovarišu in članu gospodu Zabredn Viktorju, pristavu južne železnice v Ljubljani. — Znesek smo izročili upravništvu, našega lista,
Ciril - Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici priredi dne 1. februarja ob 7. zvečer v zgornjih prostorih gostilne g. Smrkoija v Lukovici veselico.
Cfrtt - Metodova podružnica na Savi pri Jesenicah priredi dne 4. februarja pustni ples v dvorani pri >Jelenu«. Maske dobrodošle.
Društvena naznanila.
Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« je jutri v nedeljo ob 5. popoldne v društvenih prostorih. Posebna vabila se niso razpošiljala; zato vabi odbor tem potom eenj. članice, da se zanesljivo udeleže polnostevilno občnega zbora.
»Sokol II.« vabi bratsko članstvo na svoj rC'. redni občni zbor, kateri se vrši jutri v nedeljo, dne 28. januarja ob 9. dopoldne v restavraciji br. F. Kavčiča. — Odbor.
»Jar Pierretta, Ti Plerrot!« Jutri, v nedeljo ob 11. dopoldno se vrei v damski sobi v »Narodnem domu« neprisiljen razgovor, pri katerem predava a£ad. slikar gosp. I. Vavpo-tič o letošnji »Sokolovi« maskaradi. Na ta način se želi doseči popolnejšu zaokroženost in v resnici pierrotsko vrvenje na tej mnogoohetajoči zabavi. K sestanku ima vsakdo svoboden pristop, kdor se želi prijetno prisine-jati v pepelnično jutro.
Obrtniki so svoji lastni sovražniki, če se ne zanimajo za prireditve sivo jih organizacij. Zato je dolžnost vsakega obrtnika na Kranjskem, da se pobriga za obrtniški ples, ki so Trši dne 14. februarja v veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega *icma<: v Ljubljani.
Slovensko trgovsko društvo ;>Merkurtc naznanja, da se l*o vršil v nedeljo, dno 28. januarja ob 10. dopoldne v društvenih prostorih XI. redni el>eni '/bor. Na dnevnom rodu -o sledeče točko: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo preglednikov računov, volitev odbora, premomba <j I) društvenih pravil in slučajnosti. Gospode člane vabiruo k prav obilni udeležbi.
Merkurjev plesni   veuček. Une
1. februarja t. L priredi plesni odsek slovenskega trgovskega društva *Merkur<< svoj običajni plesni veuček. Kakor so vsako leto Merkurjevi plesni večeri med najlepšimi zimskimi prireditvami, tako kaze biti. sodeč, pti pripravah in zanimanju tudi ha prireditev ena najlepših in najpri-jetnejsih v letošnjem prod pust ti. Sko-ik> brez reklame s« prirejajo Merkurjev! plesi in vendar so tako dobro obiskani. Zato je upravičeno pričakovanje, da bo tudi letošnji ples, ki -se vrši dne 1. februarja v veliki dvorani »Narodnega doma«, privabil mnogo ljubljanskih,kakor tudi izven-ijubljanskih prijateljev društva na id prireditev. Plesni odsek slovenskega trgovskega društva »Merkur« »e posebno trudi, da bo letošnji ples še presegal vse dosedanje Merkurjeve prireditve. Slavna »Slovenska Filharmonija, bo igrala izbrane operetne plesne točke, ki bodo tudi nepleao-čim nadomeščale konto rt. Daljo dobe .gospodične plesalke krasna damska oarila, ki so posebno okusna. — - trpamo, da bo udeležba na plesa splošno, <sr»j to marljivo društvo nživa simpatije vseh krogov. Vabila so j*e razposlala, vendar jo mogoče, da se je v kljub vsej pazljivosti koga predrlo. Dotične se najvljudneje prosi, da takoj reklamujejo pri društvu, katero jim bode radevolje ustreglo. Začetek ob 9. Vstopnimi 2 K za osebo. Vstopnice so v predprodaji pri p. n. tvrd-kan Gričar &: Mejač. I. Kosteve, Sv. Petra cesta in L Samce, Mestni trg, ter na večer prireditve pri blagajni. Čistil prebitek jo namenjen dobrodelnim napravam društva.
VT. planinski ples, ki .se priredi dnr> 3. februarja v Narodnem domu v Ljubljani, y.e vzbuja obče zanimanje ne samo po Ljubljani, nego tudi po deželi. Zbira se cela v^sta planin-eev od blizu in d^leč in skupine v aarodnih nošah.- Ker je znano rodoljubno delovanje  Slovenskega Planinskega Društva in ker je tudi dohodek planinskega p!esa dol oče u za pokritje obilnih izdatkov, ki jih ima društvo z napravo planinskih kot in potov, jo res želeti čim večjega obiska in Slovensko Planinsko Društvo prisrčno vabi vse planince in prijatelje planinstva na pri ljubljen i planinski ples. Vabila, ki so se razposlala, i/naju ."amo nsm«m, opozoriti ta planinski ples. Pristop pa je vsakomur tudi   brez   vabila dovoljen. Kdor po neljubi pomoti vabila ne bi sprejel, naj blagovoli to oprostiti in naj se vkljub temu udeleži, ker so pomote ob tolikšnem številu razposlanih vabil   neizogibne. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trgovinah I. Korenčana   na Starem trgu, Gričar & Mejača v Prešernovi niiei, Antona ftkofa na Dunajski cesti in Marij? Tičar na Sv. Petra cesti, ter na dan plesa pri blagajni v Narodnem domu od   6. ure zvečer naprej.
»Gorenjske sokolske župe« občni zbor bo dne 4. svečana 1912 ob 2. uri
popoldne v telovadni«! »Sokola« v Kranju.
X. velika niaskarada telovadnega društva »Sokola z ženskim oddelkom v Kranju vrši se pod naslovom: »Bela rednta« v lastnih prostorih na
pustno soboto, dne 17. svečana ob poln 9. uri zvečer. Ker naslov dela navadno toliko preglavic posameznim maskam, kakor tudi skupinam, hočemo staviti že danes nekaj primernih nasvetov, da bo enotnost vsaj kolikor mogoče naslova primerna. Našim ljubkim damam poseči je treba samo v kraljestvo cvetlie in gotovo najdejo dosti primernega. Šmarniee, zvončki, telohi, bele lilije, marjetice, beli tulipani, nageljni in celo potonike itd. itd., bi jim gotovo dobro pristojale. Bazni beli lahko-krili metulji, vešče,kakor tudi raznotere bele ptico in živaliee, kakor bele muce, miške, zajčki i. dr. bi bili gotovo v kras tej maskaradi, lahko pa bi jih preganjale nežne snežinke in ledeni kapniki. Piretke v družbi piretov, kuhariee v družbi kuharjev, oženjeni peki, harlekini, klovni, beli dimnikarji pa bi lahko zabavali resne Beduine, ognjevite Indijce, mrzle Eskimoje ter dražili sneženega moža in njegovega sodruga belega medveda. Prepričani smo pa tudi, da bodo tudi športni krogi poslali svoje zastopnike ter da bodeta korakala brez zavisti veselo zabavajoč se, strastni sankač in gibka igralka tenisa. Ca pa med to belo družbo zaide slučajno kaka bela vrana, nič zato. Vse pa, ki se bodo maskirali sebi v zabavo in v čast Kurentu, prosimo, da naj se dr* žc dcviise »belo«. Na zdar!
Podružnica slov. trgovskega društva >^Merkur v Kranju ime1« svoj obOni »bor dne 13. t. m. Na občnem zhoru i a vol jen i »>dbi>r konstituiral ae je naslednje: Predsednik g. Prane O r o b a t h st., jtodpredaed-jiik tz. Ivan V a 1 e n c i č , tajnik Josip C v a r . blagajnik in gospodar g. Anton Adami č. Odborniki gg. B o r j a k Fran. Lah Jakob, Petek Mijo in Saj ovi e Janko, namestniki jjg. M a j d i 0 Josip. M a j . d i č Fran in M e s e t Fran.
Podružnic* trgovskega društva »Merkur« v Kranju priredi v Četrtek, dne 1. svečana ob polu 0. uri zvečer kot zaključek plesnih vaj, katere st> priredila društva: Narodna čitalnica. Sokol in omenjena podružnica, plesni venček v prostorih Sokola. Zelo obiskane plesne vaje, pri katerih je vladala neprisiljena in prijetna zabava, so jamstva, da bode tudi plesni vcnčefc tako neprisiljen in zabaven ter številno obiskan.
Idrijska sokolskj* župa ima v ue-'JeJjo, dne 4. februarja ob 4. popoldne svoj drugi redni letni občni zbor v hotelu »Kramar« v Dol. Logatcu. K občnemu zboru vozi iz Idrije avtomobil, ki odhaja iz Idrijo ob pol 1-popoldne, iz Logatca pa se vrača ob 7. zvečer. Priglasila na avlomobiino vožnjo sprejeme župni načelnik br. Novak.
iz pisarne slovenskega gledati še«. Dauss, v soboto zvečer se igra prvič Ivana Cankarja slmbolska drama v treh dejanjih »Lep« Vida« (za par - abonente). Pri predstavi sodeluje oddelek »Slovenske FUharmoni-
je«. Dejti uje drame se godi v pod-fttrešni sobi poetov in štedentov ter v vili kraj mesta. - V nedeljo, jutri popoldne ob S. pri /elo nizki vstop* nk-I izborna burka »Yrražji Rudi (za luže par). Kdor h«* rud sm^ge, naj te burke ne zamudi. Zvečer se poje drugič za nepar - abonente opereta »Revizor« pri navadnih cenah. —- V torek opereta »Revizor« (za por). — V četrtek, dne 1. »cbruarja »Lepa Vida« (za nepar).
Ivan Cankar: »Lepa Vida.'. Culi boste pesem hrepenenja, onega hrepenenja, ki je gnalo lepo Vido naše narodne pesmi preko Tno**-j« na .španski dvor, ki jo zvalo lepo Vido i5! bleska kraljeve palače domov. Cankarjeva Vida hrepeni izmed mrtvašnice venkaj v solnee in živ-ljenje, bognti Dolinar jo odvede na tvoj razkošni dum. v paradiž kraj jezera - ali Vida ne more prenesti luči in življenja brez hrepenenja: vrniti se mora med svoje mračne brate, med sa;>jačc, med trpine hrepenenja: k Poljancu, na smrt bolnemu, k zapitemu, nad samim seboj zdvojenemu pisarju Mrvi, k staremu, nemirnemu brezdomcu Damijanu, in k najmlajšemu, najdražjemu izmed vseh, k malemu Dijonizu. Čakali so jo, koprne so je čakali vsi trije, Poljanec, Mrva in Dijoniz, a Dijoniz edini je je čakal s pravo vero. Mrvi in Poljancu je samo svetla tolažnica na žalostni poti v smrt, nobeden teh d**eh bolestnikov se ne dohrepeni do nje; kakor je ni dosegel Dolinar, človek povprečnosti, »kolovoza«, mož iz drugih sfer živ-ijenja, ki je zašel samo slučajno na pot hrepenenja in sanj. Njemu je lepa Vida epizoda; zdravnik in vese-
la, solncna Milena ga rešita iz te začasne krizo. V življenje gre Vida z mladim, vernim Dijonizom, v solncc gresta, v dan brez večera . •.
In tako js ta Cankarjeva dramatična fantazija tragična labodnioa one tako sanja vb, bolne, in vendar po svoje tako pogumne generacije, ki je legla Že deloma v grob, hkrati pa izročilo onih na smrt obsojenih novemu, krepkemu rodu: blagoslov g trudno roko mlademu, probujajo-čemu se pokolenju. In nekaka izpoved Cankarja, tega »uihiliata«; obračun s preteklostjo, okret v bodočnost.
In se nekaj je Cankarjeva »Lepa Vida«, v čisto formalnem oziru: ritmična ekstaza našega jezika, slovesna velika maša slovenske besede.
Književnost.
— Pozor tamburaška in pevska društva! Naročite za predpustne zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremljeva-njem tamburie ali klavirja in nove tambuarške partiture Stahuljaka, Hrnze, Farkaša, Machača itd. pri Prvi sisački rukotvomlci tambura I. Stjepušln, Slsek. (324)
Razne stvari.
* Korolenke obsojen. Petro-grad, 26. jan. Pisatelj Korolenko je bil obsojen na dva meseca zapora, ker je ▼ nekem mesečniku napndel dvorske kroge.
* Vlek povozil rabinea. l4n-dimpe&ta, £5. jan. Višjega rabinea iz Monora Mihaela Kobna je danes zvečer na zapadnom kolodvoru povozil vlak. Kohn je hotel iti čez progo v svoj vlak. Rabinee je bil na mestu mrtev.
* Po&ku&eni t? mor in samomor pred sodiščem. Marseille, 25. jan. V justični palači je streljal bivši gostilničar Veren pri sodnem prodajanju njegovih posestev na advokata Journcta in Beisserje. Nato je semena sebe ustrelil v usta. Oba advokata in napadalec so težko ranjeni.
* Kolika prebivalcev pride na enega Ijudsko.šolskejra učitelja. Na Nizjeavstrijskem 220, n^ Dunaju Tm). na Morsvskem :X)7. v Prairi 848, v Liherci 400, na Predai Iškem 350, na Koroškem '397, na Gornjo-arvstrijskem 423, na Štajerskem 401, v Šleziji 403, na Goriškem 500, v (la-1-eiji 65vQ, v "Bukovini 873, na Kranjskem (>?-i. \ r^ajmaelji (?85. v Istri 030.
* Eksplozija v Qu«!Ja(iUiiu. Len-do«, *Š. jan. Brzojavka iz Ekvadorja poroča, da se je dogodila v noki vojašnle? v Onajaonilu grozna eto« [Iczija. Šestdeset oseb je bilo usmr-čemh aH ranjeni!:. Najbrže so reHro* lucijonarji povzročili eksplozijo.
* Potre«- v ionskem arhiptd.ii?. Atene. 2€. jan. Poročila 0 potresu i;a jonskih otokih Zante in Kefalo* sija poročajo o grozovitih pc*amJ!z-nostih. Blizu Arprolstoli so podirajoče t*e hi^c ubile trideset oseb. Vrčje število «>sc1j jc bito težko ranjenih. Prebivalstvo kampira i>:» prostem. V Zante .!*» poškodovana eerkev in več h iS.
* Napad n« >iO*-lj»liKt«čr>**?;-ii fi<>-
sinusu. Bruselj, Neki nezna-
nec je včeraj v sprejemnem salotin 7.1>f»rni^e z revolverjem napadel voditelja soeijalistov Van der Velda. Van der Velde je nanadalea udaril po obrazu, m< kar ga je neki sluga ppravil ta aaloM. Legitimiral ise je Kot belgijski častnik baron Lepine, ki jra jc Vau der Velde pred kratkim v zbornici napade! in obdolr.il. da je v Kongu ustreli? šest y<wmore'*v brez vsak«* Sf^dh«?.
* NI hot^? z reševalnim vsatona« Monakovo, 26. ja». Včeraj naj bi ;»rep«djali 401eineg»t zasebnika Stir-nerja z re<«»valnim vozom. Ta se je pa z»berikadir«l v svojem stanovanju ter jc začel streljati na »trežaje reševalne družbe. T'hiejra od ^trežajev Je smrtno ranil. Nato je Stlrner skočil na c^to ter ^e težko poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico.
* Nezgoda duhovnikov na agfta-c ijskem potu. Monakovo, 26. jan. Štirje duhovniki, ki so bili na as-ita-c.ijski poti za driavnozborske volitve, fto ponesrečili, ker «o se konji splasi-'i. Neki pater iz reda Avgustineev js hotel iz voza skočiti, pri tem se je pa zanletel med vajeti, da so jra konji vlekli po cesti. Pri tem se je nbil. £r-pnrk F'e'«cher si je razbil erepi-njo in je umrl v par minutah; oba ostala duhovnika in voznik so se smrtnonevarno poškodovali.
* Tejinstven umor. Madrid, 26. jan. Tajinstven dogodek je zelo vznemiril prebivalstvo v Portn. Zvečer so našli na neki jako malo obljudeni cesti stotnika Salazarja Leito v krvi ležati. Prenesli so ga na policijo, kjer jc umrl. Ko je pr'šla. policija na mesto, kjer je ležal stotnik, je našla tam neko jako mlado, lepo damo, ki je b?la vsa okrvavljena in ki je umira-
la. Doždaj niso mogli konstatirati identitete te dame.. Najbrže se je ta dvakratni umor izvršil iz maščevanja,
* Novi mesija — blazne žene. Lodz, 21. januarja. Ženski oddelek sekte Marianitov je sklenil križati nekega Kovalskoga, ki naj bi po svoji smrti zopet vstal od mrtvih ter na ta način dokazal resničnost vere Ma-rijanitov. Seveda se je Kovalski križanju ustavljal. Žene pa so zasedle njegovo hišo, ter ga hotele s silo pribiti na križ. Vse je bilo že pripravljeno, ko js policija zato izvedela, vdrla v hiSo in rešila moža gotove smrti. Voditeljice so zaprli.
* Usmrčenje baronice. Pariz, 25. januarja. Vsa Normandija zahteva, naj se izvrši smrtna obsodba nad baronico de Couvrignv, ki je pregovorila svojega sina, da je umoril evo-jcfra očeta.. Prebivalci pripravljajo peticijo na predsednika, naj ne pomi-Jcsti baronice, čeprav je nezaslišno, da bi naJPraneoskem usmrtili žensko.
* Inserentov leksikon je Časopisni katalog". Brez natančnega, v vseh točkah zanesljivega priročnega kazala ne more izvršiti svojih publika-cijskih načrtov ali pa bi jih izvršil z veliko izgubo časa in uspeha. Ta stara izkušnja je že od nekdaj vodila anončno pisarno M. Dukes nasled. (Maks Augenfeld & Emerik Lessner) na. Dunaju, L, Wollzeile 9, da je svojemu časopisnemu katalogn, ki gra izdaja, posvočala največjo važnost. Z neutrudno revizijo vedno stoječ na višku sedanjega časa, daje ta časopisni katalog firme M. Dukes nasled. insetrentu množico najdragocenejših mformucij. JS tem natančnim katalogom v roki lahko najhitreje ter v največje zadovoljstvo reši za vsakega inserenta odločilna vprašanja; » kako — kdaj —.kjeT« Katalog, ki je ravnokar iz&cl, govori v predgovoru u splošnem narodno - gospodarskem položaju ter jo in&erentom na razpolag-o {rratLs in franko.
Telefonska in brzojavna
poročilo.
Ministri pri cesarju.
Dunaj, 27. januarja. Danes se sestane ministrski svet, da se posvetuje o politični situaciji, o kateri bo ministrski predwsednik grof Sturcrkh poročal jutri cesarju v avdijenci.
Dunaj, 27. januarja. Ogrski ministrski predsednik Khuen pride danes na Dunaj ter bo jutri 6prejet od cesarja v avdijenci, da mu poroča o ^olHuni situaciji na Ogrskem.
Državni uradniki.
Dunaj« 27. jenuarja. Dane^ se je BOotsa odbor centralne zverc avstrijskih državnih uradnikov k posvetovanju o novi službeni pra<rmatiki in o tegulaeiji ahirVifeinih doklad.
Aehrenthal.
Praga, ^*7. januarju. ;>Ue«*ke fc$lo-vo« poroči*. «i» je prestolonusltnlnik <*stro natstopil proti načinu c-a,mp:i-jjne, proti zunanjemu ministru prrofu Aehrenthaln. Isti list pr^vi, da je cesar ixjaviI. da bo Ostal, dokler on živi, kurz zunanje politike ^tari. in da bu ohranjeno tudi trozveea.
Nadvojvoda Jožef. Hudimpcsta. '21. januarja, zdravstveno stanje nadvojvode Jožefa ponoči ni bilo zadovoljivo. Dobil je mrzlico. Danes dopoldne se mu je okrenik) na bolje, vendar pa je njegovo zdravstveno stanje še zelo resno. Ifazpor zaradi plesa.
Dunaj, 27. januarja. V pripravlja inem odboru za hrvaški ples, ki BĐ naj vrši dne 2. februarja na Dunaju, je nnstala kriza, ker hoče, kakor poroča »Zeitv, bivši bosanski šef Vare-L>anm odložiti svoje funkcije, ker so nekateri člani odklonili, povabiti bana na ples. Z njim odkloni sodelovanje tudi več višjih uradnikov.
Ohstrukcija v dalmatinskem deželnem zboru.
Zader, 27. januarja. V včerajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora jo prišlo do velikih izgredov. Pravaški poslanci so začeli s hrupno obstrukeijo. Poslanci Prodan, Duli-bič in Drinkovie so stavili začetkom seje na predsednika vprašanja, ki po poslovniku niso dovoljena. Ker je predsednik Ivčević odklonil odgovor, so začeli Pravasi razgrajati. Drinkovie je aačel na svojo pest govoriti, ter je vehementno napadal predsednika in ga dolžil nedopustnih raahi-naeij oh priliki državnozborskih volitev. Ker so narodni in napredni poslanci proti takemu nastopu protestirali, je prišlo do izgredov. Končno js Ivčević sejo zaključil. Prihodnja seja je v ponedeljek. Pravaši so odločeni, obstrukeijo nadaljevati ter eventualno izsiliti razpust deželnega zbora, ker upajo, da bodo pri novih volitvah dosegli boljše uspehe. Nemčija v Trstu.
London, 27. januarja. Iz Pariza se poroča,  da  je dobila Nemčija od
Avstrije dovoljenje vzdrževati v Trstu svojo stalno stacijsko ladjo. Na Dunaju dementirajo to vesti.
Volitve na Nemškem.
Berolin, 27. januarja. V okraju Schmetz je prišlo do velikih demonstracij Poljako\T proti Nemcem. Ker so se nemiri ponavljali tudi v okolici mesta, je bilo nad mestom in okolico proglašeno obsedno stanje.
Nevtralne ladje in Italija.
Pariz, 27. januarja. Vest, da je italijanska vojna ladja ustavila francoski parnik »Tavignano«, jo vzbudila v Parizu pravo senzacijo. Parnik vozi med pristaniščema Sfat in Port El Biban. V bližini tega zadnjepa pristanišča sta ladjo ustavile dve italijanski torpedovki, ter preiskali ladjo in pasaži rje, katerih je bilo na krovu 50. Nastop italijanskih častnikov je bil skrajno brezobziren. Nato sta italijanski torpedovki vzeli ladjo v svojo sredo in odpluli proti Tripo-lisn.
Pariz, 27. januarja. Iz Toulona rx>ročajo, da so včeraj 2 francoski oklopnici in več orpedovk odplule s tajno ordro na odprto morje. Govori se, da imajo naročilo, pluti proti Tri-politaniji.
Pariz, 27. januarja. Iz Aiarijn poročajo, da križari jo v morski ožini Bonifacio italijanske vojne ladje.
Trst, 27. januarja. Ravnateljstvo avstrij. Llovda poroča, da je dobilo 26. januarja iz Sueza od ladje »Bregenz« sledeče poročilo: Dne 22. januarja ob 0. dopoldne je ustavila italijanska vojna ladja parnik »Bre-genz« 15 milj severno od Perima. — ^ Italijanski častniki so aretirali 1 pa-sažirja II. razreda in 13 pasažirjc\ III. razreda, trdeč, da so to turski vojaki. Odpeljali so jih takoj na italij. ladjo. Z dveumo zamudo je i>arnik dospel v Sucz ter pride dne 31. januarja v Trst.
Rim, 27. januarja. »Agenzia Štefani« priobčuje oficijozno noto o koncu francosko - italijanskega spora, ter poudarja, da sta se obe vladi ze-dinili, izročiti zadevo parnika »Car-thage« mednarodnemu razsodišču v Haagu. Tudi za parnik »Manoubae so pripravljeni Italijani zadevo spraviti pred mednarodno razsodišče. Z namenom, da se zopet uveljavi status qno, je izročila italijanska vlada vje-te Turke francoskemu konzulu v Ca-gliariju. Turške podanike odpeljejo zopet v pristanišče, kjer so se vkrcali na francoski parnik.
Francosko - italijanski spor.
Pariš, 27. januarja. Snor rru d Fra neosko in Italijo zaradi turški o ujetnikov in zaradi formule po kateri bi se dal spor poravnati je uravnan. Italijanska vlada je pripravijo na izročiti turške podanike francoski vladi. Turške zdravnike izroče oblastim v Marseilln.
Kriza na Španskem.
.Madrid, 27. januarja. Republikanski poslanci so odpovedali ministrskemu predsedniku Canaiejasu podporo. Kriza je baje neizogibna.
Kevolueija na Kitajskem.
Zizikar, "11. januarja. Kakor po-rodajo oblasti iz č'alantnna. so Cnn-^n&i obkolili jurnbernatorja iz Zizika-ra, ko je zasledoval e kitajskimi vojaki čungnške čete. Polovico kitaj-Rkfh vojakov so Cunguzi ubili, tudi jri.bcrnator je med padlimi.
London, 27. januarja. Revoiuci jonarji se pomikajo iz Vnčanga proti Pekingu. V Pekingu vlada panika. Govori se, da bo .Tuanšikaj v najbližjih dneh odstopil. Njegov naslednik ho podkralj V Mandžuriji Chas-er Sun.
Peking, 27. januarja. Revoiuci-jonarji so včeraj izvršili bombni atentat na bivšepra poveljnika cesar ske garde Liangoja. Poveljnik je bij težko ranjen in so mu morali amputirati nogo. Atentator je zgubil pri atentatu življenje.
Paragvaj in Argentinija.
Buenos A i res, 27. januarja. Krije odgovorila paragvajska vlada na argentinski ultimatum, v katerem zahteva ta zadoščenje za bombardiranje argentinskih ladij, na žaleč način odgovorila, je argentinski poslanik zapustil Buenos-Aires ter se preselil na argentinsko vojno ladjo.
Ljubica exkralja Manuela.
London, 27. januarja. Iz New Yorka poročajo, da se je liubica cx-kralja Manuela Gabi Deslis poročila z nekim svojim kolegom iz varieteja.
Ubit in oropan kan.
Petrograd, 27. januarja. V Dže-vadžanu pri Baku ju so roparji napadli hišo kana v Šivašu. Kana so umorili ter odnesli vse dragocenosti. Hišo so zažgali in popolnoma porubili. Policija zaman išče storilec.
Hmelj.
Norhnberk, 27. januarja. 50. 50. Ncizpremenjeno — mirno.
ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat za poizkušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elzin trg 238 na Hrvaškem
hntika pisanu I «; Sa&ISaSri^: narodno - napredne stranke S^rt ^SS.'SSSS:
Vodstvo narodno - napredna m£n 18 J***6 B* Pra«Tller v P«sTt franke je ustanovilo v svojem taj- 1 J »»aerat. Iim afStvn posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu napred-iipnm kmetovalcu sa popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se ithrne zaupno 8 posebnim pismom, kntrremu je priložiti 10 vinarsko -znamko za odgovor ako se želi od-arovor v priporočenem pisma pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pi~ ■trne narodno-napredne stranke v Ljulirjani, Wolfova nlica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
M leni lata napi ■! as
■sila v Avstro-Ogrski in'po vseh kulturnih državah rabijo za umivanje tn kopeli proti izpuščajem na koži in nečistostim kože. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamke is podpis tvornISke firme G. Hell A Comp., ker sicer mila niso pristna, te 40 let v prometu uvedena
Gospodarstvo.
poi°ooila.
LtaMluMka .Kreditna banka v Ljubljani*.
UnM taril ««M}*t* »MM 37. jaaanj*
Srati b Strah! HezSilc *tik ». Orila nletta
■■itfkMl sastali.
4«/A mi Je ve renta   . • . •
42* , srebrna renta .   .   • .
4*, avstr. kronska renta . .
4*. kranjsko deželno posojilo
4*/e to. čefkc dež. banke . SraSh*.
Srečat ti 1. m      . • . 1864
■ »j
90-75 94 — 0070 8^70 9225 92*50
428 — 608 -
— Ugodno najetje osebnega kredita. V sedanjem času, ko draginj-*ke razmere čedalje bolj naraščajo rfr so postale takorekoč za vse vrste Hoveške družbe naravnost neznosne, je vprašanje glede najetja cenega, neobtežujočega posojila v pravem pomena besede potrebno in nepogrešljivo. Vsled tega bo v resnici v dotičnih krogib, kjer teža teh razmer najbolj pritiska, s hvaležnostjo sprejeto, uko opozorimo na »Kreditni oddelek« pri vzajemno zavarovalni banki .Slavij!« v Pragi, katera omogoča isebnm s stalnimi služninskimi dohodki ali pokojninami, kakor uradni-kom vseh kategorij, profesorjem in učiteljem, državnim in privatnim itd. preskrbeti si rx>d najbolj ugodnimi pogoji osebni kredit ter tako pribaviti *ebi, kakor družini mir in zado- j p"1*,-' roljnost. Taka posojila je mogoče do- !
ti nri banki »Slaviji« proti cenim »brestim   na 5 do 301etne amortiza-;e dobe na podlagi življenjskega £ varovanja. Priporočamo torej slovenski javnosti   za   najetje cenega
ebnega kredita kar najtopleje naš prvi  slovanski   zavarovalni zavod, banko > Slavijo«, katere generalni za-v Ljubljani na željo drage volje
aje bližnja pojasnila.
zemeljske Madaje
» S* M
Ofrrske hlpotečne , dan. komunalne • avstr. kreditne . . Ifobl lanske . . . avstr. rdeč. krize . oav. um* barJIlks .... tarfae . . . . .
Odlete*.
Ljubffenzke kreditne baakc Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Jarne železnice ....
Dr?svne feJesniee ... Alplne-Montan .... CeSke sladkorne družbe , Zlvnostensks banke.  « .
397 751 273 — 246 50 501 — 496-73 501 6750 45 50 5475 24605
90-« 94 20
90 do
89 W 9325 93 50
440-620— 30* — 303 /5 279 — 252 50 513 — 508 — 8^50 73 50 51 50 38 75 249 05
468 — I  471 "fO
653 80 j 654 80 345*25   546 25
V«?ate.
Cekini Marke Franki
109 25
725*10 59375 407* — 283-25
11-37 117-50 9V50 94 85 254 25
110-25 726 10
894 75 417 — 284*25
11 40 117 70
95 65 95 05 355 —
Pšenic;
Dne 27 januarja 1912. T • r m i it.
sa april 1912   . . Pšenica za oktober 1912. .
Rž za april 1912.....
Koruza za maj 1912 . . „ Oves za april 1912 .  . .
Efahtls Trdno.
2« 50 kg 1V88 za 50 kg 11-07 za 50 kg 10 43 za 50 kij S«0 za 50 kg   S 84
JUroflna knjigarna
v tjubljani
Vreienuva alta itn. 7.
i ■
■
i
priporoča
i
i
m
I I
izdajatelj in odgovorni urednik: Fasto Pustoslemsek.
Darila.
NetOTiesične porotno.
Srečaj: mteai tlak u».7ti mm
v;-**9 oxd m ti trn ot4-
--3
ris
spaze-
rauja
Stanj* Jjo bare- | S a metri
T mm
m S
i
i
Ncoo
CTpravništvu naših listov «o po
dali za Cirii-Metodovo družbo dr. A. j 26 [s.psfvj 729 7 |
ŠvigerJ, odvetnik v Ljubljani 10 K, j  » j Q'zv-    v' "*
>led kazenske   poravnave v zadevi | 27. j 7. zj. .Vorbcrt Pešec  etra Šega  in »Podr.
ngoslov. želez, uradnikov«   v Ljubili 20 K. Skupaj 30 K. Za »Radogoja«   v   gostilni pri Jaku«   na  Trati   pri Škofjeloškem lodvoru nabrano 2 K,   pod geslom Ke j' Pavle marčea goflu«.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. januarja:   Ana grofica Tiorinskv, hči c. kr. dvornega svetnika, 1 mesec, Beethovnova ulica 3.
Frančiška Hartraam žena mesarja in posestnika, 31 let, Hradeckega vas 23. — Ivan Rojanc, bivši delavee, -1 let, Fadeekega cesta 11.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešnjoce, mišice tn živce krep-uioče. kot mazilo dobro znano „Mollovo trancoslLO tganfe In sol", katero se splošno
:n uspešno porablja pri trganju po udih in ori drueih nasledkih prehlajenja. Cena stepenici K 1'—■ Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar h. MOL&» c. in kr. dvorni zalagate!] na nnnaiii, Tuch-latiben 9. V zalogah po deželi je izrecno
ahtevati MOLL-Ov preparat, zaznamovan
l varstveno znamko in podpisom.   2 zi
Jstna voda
730-2
728DS
101 60
28
sr. jzah. ;del oblač. si. jvzh. : oblačno.
sl. svzfi. ; megla
Srednja včerajžnja »emperatora 39*. ftcrai. — 20\ Padavina ? 24 urah 00 mm.
\ i
kanceliski» konceptai, 3okn-mentni, niaistrski, pisemski, ovilai is barvaal papir
/Km     -m m)
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali s dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
MJcmabie knjiži" p0£ZmBMb Zalaoga solsih zvezkov in risank.
a»    <«» 4»
Zavitke za arak v vseh venzosua. — Velika izber ——
rasUrk.   tuussaskan?,   tsMls, goniš, ftnUla ltsL
Jarvt za šole hi umetnike.
— Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
jtUranti za slike in dopisnice,
vezane v pHs ta v nanje.
■*    O *r>
— poezilske knige. —
mm «r»
podobice za otroke.
Ceseni okvirfld za razglečnice.
Risalne leske, trikotniki. Mlete, risalna ravnila, hiše, čepice.
Jfotesi in Hntnikt
i
Prodajalko
dobro izurjeno moč 344
za Mikitesai oddelek sprtfmc tako) Zdravko Krajno, Kranj« Isto tam m aprajma
: Mapiiferta la faiaii.:
Proda se Iz proste roke
radi smrti lastnika 345
▼ Radovljici bllzn kolodvora.
Posestvo obsega veliko moderno urejeno gostilno s salonom, acetilensko razsvetljavo, vodovod, kopališč«, ledenico, velik aenčnat vrt itd. Prostori ao pripravni za gostilniško aH mesarsko obrt ali pa tudi za vinsko trgovino. — VpraSa se pri
Nell  Kunstelj v Radovljici.
a delna
odplačila
dobivajo proproge, zutortl, postel]ne garnitura, posteljne Ste-pano odeje, perilo, platnina, oblačilno blafo, lop« moška konfekcija, dansski plašči in drage potrebščine. 340
liDlliana. Mu ulica t.
leae prlUkal    Bc4fea priUfcal
Preigran pianino
z eabria glasva. se prate a SM Iona
■ na St Ma na. fM banji aa M.
I! Presno maslo II
5 kg svežega kravjega presnega masla K 5*80, OVČJI Sir K 4 50 franko po 334 povzetju.
0. Jakob9 Herincse št. 102,
■ Ogrsko. 7,
Kitar, talim
sprejme takoj
3»
Prodololkn
H. pRBEniti n v trgovino z mei Mag«.
Prijazne ponudbe pod šifro 341 »Poštenost 120" apravniStvn MSI. Naroda*«
Naravna
bela in rdeča 50—56 K, rizling 60 K, pristna slivovka in tropi novec K 120 za 100 litrov prodaja "^Sg
49
i
i
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika 2 dodanim
ziiMib ppisoi
m drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-
j očimi.__
Trde sesan 5 K 60 v., no pesti S S 00 sv
Man
Josip Kravagna v Ptujo-
inteligenten absolvent priznano trg. iolo v Pragi«
vešč  slovenskega, nemškega, srbo-brvaŠkega, češkega in deloma ita* lijanskega jezika
s išče primerne službe* s
Nastopi tako -. — Ponudbe pod »lire:
„Svoji k svojim« na apravništvo »Slovenskega Naroda«.
Trgovski
Zahvala«
ftZariJa Doliaćek oj. P Imat, asaauusja v dvojem ta v tmenu svoje hčerke --ožene in sorodnikov vsem prijateljem in znancem s potrtim sreem nrežaloatn© vest, da je njen nepozabljivf soprog, gospod
Blaž Dolinšek,
c. kr. višji sadni svetnik«
jjo Kratki bolezni danes mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se  prenese v aedeljo W
dne 21. t m. ob polu 5. url popoldan te hiše žalost v Kan- ^
diji na novomeško pokopališče k večnemu počitku. LJ
Svete maše zadušnice se bodo brale v pete?; 26. • M
samostanski in 27. t m. v kapiteljski cerkvi. S
Dragi pokojnik se priporoča v blag spomin in molitev. $
Kandija pri Novem mesta, 30. prosinca 1912.
Podpisana se najiskreneje zahvaljujem vsem dstfm posameznikom in korporacija m, oz. uradom in društvom ter zavodom, ki so mi blagovolili izraziti ob bolezni in ob pre-bridki izgubi mojega nepozabnega soproga aospoda
Blaža Dolinšek,
c kr. vlitega eodnogn svetnika,
bori ni z besedo, bodisi z dejanjem svoje sočutje in sožalje.
Posebno toplo se zahvaljujem g. primanju dr. StraSku za njegovo veliko požrtvovalnost; mil. g. prostu dr. E1 b e r t a in častiti duhovščini, ki je spremila rajnika k večnemu počitku; rodbini gospe p!. Fiehtenau za njeno velikoblago-Mklonjenost; vsem velecenjenim darovalcem krasnih vencev; gg. pevcem Dolenjskega pevskega društva za ginljive na-grobnice; g. sod. svetniku dr. Papežu Iz Ljubljane, vsem p. n. predstojništvom tukajšnjih uradov, društev ia zavodov, zlasti še g. predsedniku okr. sodišča Trenzn, hi vsem posameznikom iz Novega mesta in okolice, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreb«.
Se enkrat vsem skupaj prisrčen: Bog povrni I
Kandija pri Novem mestu, 34. prosinca 191?.
Marija Dolinšek.
pomočnik
mešano stroke, vešč slovenščine m nemščine, izurjen prodajalec, teli takojšen nastop ali tudi pozneje. — Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.*
34S
se zaradi smrti lastnika
ss selo ugodno proda, n
Hiša je v sredi mesta, elegantno zidana in se dobro obrestuje, ima tudi vrt, ki se še lahko poveča. — Cena nizke, Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
J. Zamljei.
oovljarskl mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. S
izvršuje vsa čevljarska dela do najti* nejse izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske eovije.
2s naroČila z dežele zadostuje kot m«r* iprposlan čevelj.  N 5 ti*
Zobna krem«
Od 1500 boleznij,   ki eo popisa-
v zdravniških knjigah, izvirajo raj vse, tako pravi dr. Paulson, z malih prestopkov naravnih po-stav, posebno pa iz napačne dijete. Ta oslabi prebavno funkcijo tako, s'a se zdravo prehranjenje in naravna menjava snovi v človeškem telesa moti, iz čeaar nastanejo najtrdo-vratnejse in najraznovrstntejše bo-tezni. Za take slučaje je pred vsem ntrebno, da se 6krbi za regulacijo Jn okrepitev prebavljanja. Zato je pa najboljše sredstvo balzam za želodec dr. Roseja iz lekarne B. Fragnerja, kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se pa tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. lik
Skušnjave Tomaža Krmežljavcka
ravnokar Ušle v sveska veljata Potili* se
kroairens 1 s
aH ooso
sknpni 480
3 x M v posto Bsprol posije.
Narodna knjlgarnaa r^jcak>lj
osebam s stalno slnlnino ali pokojnino, kakor uradnikom vseh kategorij, dalje državnim in privatnim profesorjem ln učiteljem ter drugim, dovoljuje pod po. nebne mgodniasl pogoji, proti eenlm obreetlm mm 5 de SO (at»
mm cljako dobo nm poef-
vzajemno zavarovalna banka V PRAGI.
Pojasafla daje brezplačna 384
fumlil zata Data Mt' t UulaL
392184
59
900591
22
07
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd, X
Ljublj
8
X tsl X
Stopnice! balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X IS X
k leske delniške
v Čeških Budejevicah.
To je izborno,   n   plzenjski način varjeno pivo.
Zaloge: LJubljana: V. H. Rohrman. Trsti Sehmidt A Pelosl. Postojna: Emil pl. Ganarolli. Puli: LsekoKrti. Trnovo: Rudolf 1825 Valenčič. Reka-Sušak: Ante Sabllck.
—■ ceno posteljno perje 2
K?, sivega, dobrega, puljenec^a 2 K; boljšega 2*40 K; primi polbeleea 280 K; belega 4 K; belega puhastega 5l0 K; kg velcfinegi snefnobelega, puli enega. 6*40 K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; na fineiši prsni puh 12 K.
Naročila od 5 kg napret fresko. 2682
i^^ZSofouHene postelje Lsrffir !8T--T
nankinga, nerniea 180 cm dolga, 120 cm Široka, i dvema tglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo! pah 20 K; puh -4 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolera, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, \7 K 80, 21 K, zglav-
nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, ilo cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 Iv naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugaiaTO?e *e vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.      S Benischy Dešenice s>t. 767, oeiko.
Julija S tor
« Prešernovih  ulicah  štev. S.
iiJirKa zaloga mošKia. damskih in otnikln lanen. Csvljei za \m-\m\i in pridill
goiskili čevljev.
Elegantna in
fako skrbna izvršitev po
vsefa ceasifa
8271
302
Palm
Stampiltje
vseh vrst za orade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver In lideiovatell kavčukovih siammllj
UDbliona, Stari trg 20.
Ceniki franko. 235
bolezen premine sama od sebe. Ako ste bolni, se morate takoj ozreti po odpomoči ker kašlianie bolečine v prsih, zaslezenje, pomanjkanje teka, hripavost, potenje po noči, slabosr so pogovito znamenja hudih bolezni. Ako se pokažejo taki znaki, ne čakajte nego naročite si Orkenvia sirup iz lipovega medu, ki blaži kašelj, ustavlja bljevanje krvi, izborno razkraja slez poviša telesno težo, olajša sopenje, odstrani potenje po noči, prežene pomanjkanje snania in zabranjuje razvitek hujših bolezni. Ako si naročite poizkusno steklenico za 3 K ali veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na Hugon Orkenvja lekarna v Budapešti, Thok61y-ut 28. Depot 47.
Priporočamo
orar in f mo?s£: z zlatnino in sre&roiĐO
'.954    zapriseženi cenilec
fjubljana, Jurčičev trg 3.
Zanfevajte moj ravnokar Izšli
mik.
Revrnaiizem, protin,
nevralgije in ozebline |g
večkrat provtročajo nesnosne bolečin«.  Za njih hitro pomiri en ie in potolaienje, za oplahnjenje , oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjeni« občutka rargolenja učinkuje presenetljivo I - zanesljivo -■-- I
X X
besedna niihi (mentetosallst-Utiran kostanjev Izvleček),
X X
pri vteranju, masiran ju ter v obkladkih. 1 lonček 1 K.
Ako po šijete naprej K 1 • 60 dobite 1 lonček
K 5*—   »      5 lončkov i o c
o c
K 150 dobite l lonček \ „ K 5-— » 5 lončkov l -g K 9m—    »     10     >        J 2
IzJelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-Ill., str. 203.
Pazite na trne itaeika tn
izđt lov a it a.
zaloge v lekarnah
¥ LJubljani: lekarne Jo«. Mayr, dr. O. PlccoU, Jon. CiamaF.
amsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krištof i6-Bučar
Volitca izbira, posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega kroja, tudi po meri.
KRAJŠAJ© BLU2JE
kašor nočne halje. preMkl perilo, modemi in vsake vrste modno blago.
y\ Potrebščine za otroke in novorojenčke
v največji izbiri. ^^O^ Pošilja na izbiro tudi na deželo.
□PiDpppppPIDIDppppppiaiEi
Ravnokar došlo I Ravnokar došlo!
284 Dražestne novosti
čevljev za plese in zabave
po brezkonkurenčno nizkih tvorniških cenah.
B
r
Alfred frank«!. kom- dr"
Maialiiia: lam san sa tt** * }
□p □□□□□□ □!□ □ □ppinpin
iT
1
II
Brzojavke: Prometna banka LJubljana, s: Telefon štev. 4L
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. nov. 1911
::     K 68,262.023—.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena »64. — 29 podružnic.   Vogal luljill tig-SV. P8tT3 C8Sta (l MS JOUoni Generali"*). Delnliki kapital in reserve 52,000.000 kron
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje deiuiraili vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje borni* naroČil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Uplacil« in nakaslla v Ameriko in ta Amerike. 166q
Uttmena in pismeno pojasnila In nastati o vsote v bančno stroko »padajočih transakcijah vsokdar brezplačno. i
WI
24
0034
7006
49
narodnostni boj i Pornicnk.
Naši narodni nasprotniki so se
vrgli z vso silo na Zgornjo Dravsko dolino, kakor kažejo dogodki zadnje* ga časa. Ali jim gre pšenica prepočasi v klasje, ali jim pa nič vibž ne pomaga zvitost in zahrbtnost, katere so se največ posluževali zadnja leta? Zato so nastopili pot nasilja, ki pa rodi več nspehov pri Slovencih nego pri njih. To kažejo dogodki v Vuhredu dne 10. decembra lanskega leta in zadnja nedelja v Pernicah.
Pernice so obmejna gorska občina ob koroški meji, kjer prebivajo 5ami Slovenci. Le proti ponemčeni Soboti je par priseljencev in zape-ljancev, ki hočejo biti Nemci. Ljudje <o živeli že od nekdaj v miru in se niso skoro prav nič brigali za narodnost in druga vprašanja. Iz te ravnodušnosti jih je spravil sedanji občinski predstojnik, ki hoče po nasvetu nekaterih mož iz Mute in Marnberga pokloniti materi Germa-niji celo občino v dar. Poskusil je ponemčiti šolo, a mu ni šlo; potem je hotel sam ustanoviti »Siidmarki-no« podružnico. Bil je nagnan. Kar je pa provzročil zadnjo nedeljo, je bila prava narodna vojska, kakršne še niso videli ondotni bregovi. Poklical je iz Gradca potovalnega učitelja »Siidmarke« ter hotel ustanoviti s pomočjo nemčorjev, menda iz Mute, podružnico. Prav gotov pa le ni bil svojega uspeha, ker je poslal celo na daljno Kapljo po neke nezavedne drvarje, da bi ga Ščitili. Slovenci so šele zadnji čas zvedeli, na.i-več šele po oklicu pri cerkvi o vsej <tvari. Ker so hiše raztresene in se je imela vršiti ustanovitev žo ob eni, zato ljudje niso šli nič domov, ampak kar od cerkve k dotični gostilni, kjer so zasedli vse prostore in radovedni pričakovali začetka. Prišel je potovalni učitelj, a šel je ves potrt z nekim kmetom mimo gostilne. Župan pa je ob 1. uri oznanil, da ne bode zborovanje ondi. ker je — preveč ljudi. Povabil pa je svoje ljudi in Slovence, da naj gredo v drugo gostilno, ki je dobre tri Četrt ure oddaljena. Menda je mislil, da Slovenci ne pojdejo tako daleč. A, ko so se prepričali, da ni nikake zvijače, dvignilo se je okrog1 petdeset ljudi in šli so čez bregove in les vriskajoč in pojoč slovenske pesmi. Končno so le dobili prestrašeno peščico »Siid-markoveev«, kakih 25 ljudi, a nad TX>lovico je bilo napol odraslih deklet in mlečnozobih dečkov. Prav nič zalega jim niso hoteli storiti Slovenci. Le ostre zabavi j ice ?o padale na nasprotnike, ki so kar barve iz-preminjali od same jeze, kar je na slovenski strani provzročilo seveda smeh in veselje. Ostalo bi bilo samo pri besedah, ako bi se ne bil izpoza-bil eden »Sudmarkinih« privržencev ter udaril Slovenca, ki si je dovolil aedolžno Šalo s kravjim zvoncem. Tako pa je nastal pretep, pri kate--flm se je strlo nekaj kupic in ena miza ter padlo par bat in. — Ranjen ni bil nihče, ker se je nekaterim voditeljem kmalu posrečilo pomiriti razjarjeno množico. Potem je pa razložil nadu či tel j Hren, kaj hoče Sudmarka« in s kakšnim orožjem naj branimo vero, dom in jezik svoj Dred sovražnikom. Pritrjevali so mu <-elo nekateri zapeljani »Sudmarkov-ri«. Vplival je na ljudi, da so mogli ^aslepljenei s potovalnim učiteljem in županom vred mirno oditi v zasebno hišo, kamor seveda Slovenci niso imeli dostopa. Nekateri njihovi privrženci, ki so bili pridobljeni z zvijačo za »Siidmarko«. so pa vstali in izjavili, da nočejo ničesar več slišati o »Sudmarki«. Posebno je treba poudariti, kako enotno in edino so postopali Slovenci. Starčki, možje, mladeniči, žene in dekleta, vse je hitelo skupaj in vsi so bili enega srca, pne misli. Marsikdo še izprva ni vedel, zakaj gre, a slišal je od drugih, da se gre za »špraho« in šel je. Veselili so se svoje zmage in s ponosom poudarjali, da so Slovenci, ki hočejo braniti svojo zemljo in govorico do zadnjega. Treba je bilo nasilnosti, da se je zbudilo naše ljudstvo. To so poskrbeli nasprotniki. Ta dan je važnejši za narodno probujo na meji, kakor prej celo stoletje. Poučen je za nas, pončen pa tudi za narodne nasprotnike. Ce hočejo, da se vse kmetsko ljudstvo dvigne proti njim, Ift naj nadaljujejo s svojim pritiskom. Slovenci prav gotovo ne bo-ttio imeli izgube. Videli so pa, da moremo in tudi hočemo braniti svojo posest proti vsakomur.
Same.
Lani sem kolovratil po Gorenjcem. Na potu na Bled sem naletel na tri vesele punice — ali naj rabim slavnostno obliko in rečem: na tri gospodične? — ki so ležale kraj ce-•te v senci. Oblečene so bile turistov-6^o. Ogoreli obrazi in zaprašene nbleke so kazale, da so že ves dan na Potovanju. Lasje so bil že razmršeni, obrazki potni, a punice so bile vese-
le in so so smejale glasno in prosrč-
no. Ko vfcm, ali so bilo tako vesele toplega solnea ali mehke sence, ali svoje mladosti ali svoje svobode. Mislim, da jih je najbolj veselila svoboda.
Mlade dame, ki hodijo same na izlete ali na gore, so pri nas še bolj redke. Na Tirolskem in na Solno-graškem sem jih že svoj čas našel mnogo, in še vsaka je priznala, da je svoboda tisto, kar jo pri potovanju najbolj mika in ji dela največ veselja. Vse leto ji je skrbna mati za petami in jo trpinči z dobrimi, že tisočkrat preslišanimi nauki in opo* mini, »drži se ravno« — »ne oziraj se« — »ne smeji se tako glasno« itd. itd. V poletnih dneh pa ostane gospa mama doma v hladni sobi, gospod papa leži do treh popoldne na zofi, hčerka pa hodi po svetu in dela kar hoče in ne sli?*i nič naukov in opominov in se lahko smeje kolikor hoče in valja po travi, pa makar da vidi popotni človek njene nogavice.
Pred 10 ali 15 leti ni bilo videti deklet, ki bi same hodile na potovanje. Dekleta iz dobrih hiš niso smele nikamor same, že celo ne za več dni. Pred 10 in 15 leti bi se bile punice kar ustrašile misli, da bi same lazile po gorah, korakale p* prašnih cestah, obedovale v krčmah in prenočevale kdo ve kje. Danes pa se to nikomur več čudno ne zdi. če gre brat na potovanje, zakaj bi ne šla sestra? Če ima že 161eten fant tako pravico, zakaj bi je ne imelo 201etno dekle, ki je vender dosti pametnejša od fanta enake starosti.
Svobodo, delati izlete tudi če trajajo več dni, so si dekleta priborila. Naj nikar nihče ne misH. da so med temi turistkami morda hčere bogatih mešČar^v in visokih uradnikov. Ne, te čivkajo še vedno v svojih pozlačenih kletkah in se starajo dolgočasja in hrezskrbnosti. Turistke so vse iz tistih meščanskih rodbin, v katerih je trehfl paziti na vsako kro-nico in v katerih mora tudi hči. ko dovrši šolo gledati, da kaj zasluži. Sila je bila vedno najboljša šola za življenje. Dekle, ki si s svojim delom zasluži, kar potrebuje za življenje in ki si od svojega zaslužka prihrani kar potrebuje za izlete in partije, pač ne bo šele vpraševalo, če sme brez nadzorstva iti z doma. Svojo svobodo si je pridobila z delom in zato jo uživa tako veselega srca in je stokrat srečnejša od blagorodne gospodične, ki jo na svilenem traku vodijo skozi življenje.
Mamice iz stare šole tega seveda ne pojmijo in se rade Čudijo, kako je pač mogoče, da hodijo dekleta kar po več dni po hribih, ne da bi se jim kaj primerilo. Te dobre mamice vidijo v vsakem dekletu plaho jag-nje in v vsakem moškem krvoločno zverino. Ne čutim se poklicaneera, opravičevati moški svet. Odkritosrčno celo priznam, da moška krepost ni posebno velika. A vzlic temu je strah, da bi se potujočim dekletom rnofrlo kaj zsrediti, nopolnoma prazen. Saj ne živimo v divjih krajih. Saj živimo v svetu, v katerem so zakoni, policijske naredbe in spodobnosti predpisi vse skrbno in zanesljivo disciplinirali. Dekliško jagnje je bolje zavarovano, ko vsako drugo bitje: pri najmanjši nevarnosti bi se dvignilo sto krepkih pesti, da je ščitijo.
Zadnjič sem čital v časopisih, da hočejo na Angleškem odpraviti starodavno institucijo plesnih garde-dam. Na Ang-loške.m, kjer se teeno-srčno drže starih navad tudi kadar so že popolnoma smešne, je začel zaradi tega majhen vihar. Misel, da bi smela dekleta s?»ma na ples, je razburila vse konservativne krocre. Ali lahko se reče: podkooana je institucija gardedam ta&ro, da se ne bo več doltfo vzdržala. Nasprotniki garde-dam pravijo, dn -?e ta institucija ostanek iz barbarskih časov, ko je bil vsak moški nasilen uničevalec ženske nedolžnosti, da so garde dame smešne in samo živ dokaz, da se dekleta ne hodiio na plese zabavat in veselit, nego ženine lovit.
Tako se podira po mnogih stoletjih posvečena institucija garde-dam celo na Angleškem, kjer je bilo časih vse »shoking« in kjer je celo lord Bvron, ki gotovo ni imel predsodkov, zložil krvavo satiro na »nravnost uničujoči« — valček. Ko bi kranjski preganjalci plesa ne bili tako neomikane klade, da še Byrona ne poznajo, bi lahko njegovo satiro s pridom izkoristili.
Pomagalo bi jim pa tudi to — nič. Navade se namreč izpreminjajo. sicer počasi, a stalno. Kakor so se turistinje odkrižale gardedam in gardegospodov (starega kalibra) tako se bodo tudi plesalke odkrižale garde-tet in drugih takih čnvaric. Plesalo se bo vedno več, ne vedno manj in vedno več bo deklet, ki bodo hodile v večjih ali manjših skupinah in pod varstvom občnosti ven v božji svet na izlete in na partije, da si z lastno močjo pridobe vec luči, več svežega zraka, več samostojnosti in več svobode.
flahri krijflii iiflf
smoiai nemleme se sprejmejo ali pa nastavijo »stalno plačo ca prodajanje dovoljenih srečk v Avstro Ogrski. Po nudbe pod .Merkar*. Brno, Nengasse 20
CEREsit
dela ^'jKrevk|3H vlažna 5fanovanV~«3J*fHl:efla suha
|AR£F[0f*C§      AvSrr patent '     ^!Sc:KTj ZALTjM.
Avsrr.ceresirna druibdzti Dunaj XYB1/i
HarHns Sriasse H.,___Telefon 22266.
!! Svarilo !!
Soolate papirja Abadie.
1015
Ker poslednji čas ^ribaja}* na trg različne PO-naredbe naše splošno znane ia priljubljene znamke za stročnice
RIk Ml.*? *»«lli«s (Riz dore)
Ejsirco troje p. r.. odjemalce, na) natančno parijo M e Sbatlie* katero ponaredbo skušajo nadomestiti z različnimi drnsimldsienl. Svarimo pred na' kupom kakovostti. manjvrednih pona-reoeb. ker bomo proti tem ponaredb&m nastopili z »setni zakonitimi nerovsm   S odete papirja Abadie.
Mnogo je preizkušena
naravna
alkalicna kisE&na
pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstv* spojilno s £3Čno kisflino,
Najbolje 2* zoba
Voda opazovana s po-večalnim steklom. /.
Kapljica tekočine ki se je vzela iz pljuč, na sopilih trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti] je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4020
Goudron-Guvot usmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. le« se je posrečilo H. Guyotu, znamenitemu lekarnarju v Pariza, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom .Goudron Guvot- neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno aH dve kavni žlid.
Rabi jen je zdravila .Goudron-Guvot \ pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja aopil kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega .Goudron-Guvot" tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi , Goudron-GuvotDobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, Id raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopi j rvega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime m9mmof natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: afaisea Mro, it, rse Jasna, rarta.
To zdravilo stane t# vfaarjsv na asa in tndi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovenra okusu, lahko nadomestijo toga Guvot, s kroglicami Guvot, M so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1—2 pred alt tudi med jedjo, to lahko prehavljrve. koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, postil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom .Govor*.
Zaloga: Matsoa Pita, 19, rac Jacob, Pariz In v vatli lekarnah. T l^nmtamt se dobi v
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih česali
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo«
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svoj
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in Sčipalnike, tonlomero zrakemere, hvrrrometre. nalf-noglede vseh vrst kakor ».Zeiss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa oopravila izvršujem točno in solidno v svo'1 t električnim
ohratom urejeni delavnici. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Ustanovljeno 1545.
parno fearvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
g Apretura sukna, g
"JOS.REICHx
Poljanski nasip - Ozka ulita št. 4. ■
Sprejeniališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
pa nizkih conah
pri porota svojo bogato zalogo nuoovrstnia
pušk in samokresov
umik mm ^^mm
Đetalii naj it init imt
Popravita puik, samokresov ia biciklov točno ta solidna
Csmvaik sastopj in poštnine prosto
5ALVRT0R
gumijevi oodpetniki
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. ====== Doniva se povsod. ■
a
cela, popolnoma suha
po   1 m dolga.....K 11'—
za meter in
po 24 col «......                       » T—
za meter se dobijo pri 4350
J0S. L0RENZI, LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 44. Telefon št. 153.
frizer za gospode in dame 176
Ljubljana, Kongresni trg 19 naznanja p. n. damam,
da je njegov
damski salon
med predpnstom
It
tudi popoldne.
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj« 51
Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku Med. dr« A. Rixa
krema za prsi.
Neškodljiva portbno na runaj, trajen sen raci ona i en uspeh.
Bujne prsi polne, krepke
telesne oblike, za vsako
starost v kratkem časti.
Poizkusni lonček 3 K,
velik lonček 8 K.
Zoperne kodne
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo Vsa zdravniško oblastveno preizka-šena lepotila.
Sosmet. laboratorij dr. A. Rlxa Dua a) IX., B ar g gasa e 17 E.
Razpošiljanje   diskretno    po     povzetju aH franko če se vsota naprej pošlje. ::
Ohranitev zdravega
želodca
naviti pogUritao v ohranitvi, poapfttfevanjn ia unvnaTsajn prcb*Tlj«nj* *«r odatormaitri sopraega tdaantSl aaprtja- Preizkusno, ia ubrano naj. boljiib ia »ajboll oeiaknjodib a*** Inffc mIim ■krhno pHpr»»b«o, tak ibiijaj**«, pnb»?o po spaiuinč* in rolj o odvapio e dom k e - ravilo. ki
as ti-jj&a k
s
varil* l viS
atea! a* K QQa^»l*^sfnlihl>»t«A»
5
32
Kapajte hi zahtevajte edloe I«
U in METODOV OU
je najboljši«
Glavna zaloga pri Piri sloi. zalogi laja in rama m iiM$ i U.H|a.l Bolna ulio fin. 41
47
Stanovanja
z eno in dvema sobama 332
ao oddalo takt] na FolJanakJ a. M.
Istotako se   odda  več raznovrstnih stanovanj
i Salv ▼ afootak.
Pozor!
Pozor!
na griča v Spodnji Šiški
ril io] oa lit ev. v najem pil uplini 10 ii in proti tat
t
Hotni |e z vsem potrebzsem popolnoma opremljen.
Ponudbe sprejemam do 10. februarja 1912.
Alojzij Zaje. posestnik in trgovec z vinom v Sp. Šiški.
347
Vsi gozdi rajnega gospoda Franceta Omersa iz Kranja, kateri leže
v Besnici in kateri so postali last gospe Pavle Sajovic iz Tacnja pod Šmarno goro,
prodali se bodo na javni prostovoljni dražbi
dne 6. februarja 1812.
Razprodaja in dražba teh gozdov se bode vršila na lici mesta, to je
v Besnici.
Ti gozdi se bodo prodali po posameznih parcelah, katere merijo približno 2 do 4 johe.
Vsakdo, ki 5C zanima za nakup teh gozdov, naj pride dne 6. februarja 1912 zjutraj ob 8. uri v Be5nico k „Mahavu" od koder se podajo vsi udeleženci naravnost v gozd na lice mesta k dražbi.
Natančnejša pojasnila daje in vabi k obilni udeležbi
Pa^Ia Salovic,
veleposestnika soproga v Tacnju.
is
•rodjem v naj
Pod usodnimi pogoji se tudi stavba proda. Nudi se ugodna prilika kovačem in kolarjem, ker je samo četrt ure od Ljubljane, na Selu, blizu glavne ceste in ni v bližini nobene a kovača in kolarja. — Poizve se pri Franca Bremen, bMučavn carskem mojstra v L<ab!jantt €egnar|eve ulica št. 13. 315
PozorI PozorI
Proda se t sredini mesta Ljubljane
320
E 1428/11.
350
Dražbeni oklic.
Pil podglsaei ob.
v sobi !t. 1 bo dne 29. fe&raaria 1912 ob 9. dopoldne
H lile Jolol Dio" v Hi
tvoreee edino zemljiškoknjižno telo vložka št. 267 kat. občine Volosko (stavb, parcela it. 228, zemlj. pare. št. 463, 465, 467 in 466) s priti W in ami, (pohištvo za vodenje hotela).
Nepremičnine so eenjene na K 2362 41, a pohištvo na K 11862 10.
Najmanjša ponudba znaša K 124 052 76; pod tem zneskom se ne prodaja.
C kr. okrajna sodnija v Voloski, oddelek IV.
dne 21. januarja 1912.
ŠL 122.
%%m9
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vzajemno  zavarovalni banki „SLAVIJI", ki je s hitrim in točnim izplačilom zavarovanega kapitala
£e zopet pokazala svojo kulanco   Moja pokojna soproga gospa Minka Traun
se je dne 5. januarja 1911 zavarovala pri banki nSlavijia na življenje, in dasi-ravno je bilo zavarovanje komaj eno leto v veljavi, na katero se je vplačalo le 114 K 96 st. zavarovalnine, izplačala mi je banka »Slavija* točno ves zavarovani kapital brez zadržkov.
Iz svoje lastne izkušnje morem tedaj banko „Slavijott kot najkulant-nejšo in najzanesljivejšo vsakomur toplo priporočati ter vsakogar z dobrim svetom opozoriti, da se ozira v prvi vrsti posebno glede življenjskega zavarovanja na ta slovanski, renomirani zavod — na 355
v kateri le te vet let dobro vpeljana gostilna. Pogoji jako ugodni Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
Mirna  stranka išče
mirnega parternega 337
stanovanja
vsaj z 2 sobama in kuhinjo
za majev termin 1912.
Pomnibe pri: „Wir 21". u npraništn ferala".
Ponudbeni razpis.
ObČIlta Vipava (Notranjsko) bo oddala
m slatfi de! in IsJii-leisii Unij
v vojaSke namene, ki ao pro računani v približnem znesku 180.000 kron.
Nacrti, stroškovniki in pogoji so v občinski pisarni v Vipavi na vpogled razpoloženi ^s
od 29. januarja do 12. februari2 1912
onim ponudnikom, ki reflektujejo na izvršitev del.
Ponudbena   razprava   se   bo vršila   pri   županstvu V
Vipavi opoldne, dne 12. februarja 1912.
Župansiwo efo^iii© Vipava
dne 25. januarja 1912.
Zupan: Josip Petrovtlč L r.
Dve ijestrf, mladi, inteligentni, precej premožni, Želita znanja v svrho ženitve s fantom (ali vdovcem brez otrok) v starosti od 25 do 40 let Ena ima veselje do trgovine in gostilne, sorejema pisma pod ,-Bo-bra gos»od£a£a 10300", druga si pa želi dobrega moža. ki bi bil dober gospodar, zato na i piše pod „Kolovrat IS11 poštno
ležeča Matf ia-blake pri lagorju o* Savi«
328
banko „SLAV
lita
Olince pri LJubljani, dne 25. januarja 1912.
Jakob Traun
posestma la gostilničar.
io9
Ljudevit Borovnik
puškar* v Borovljah (Fer-iach) na Koroškem.
•e priporoča v izdelovanje vaafcovrstaife »vsak za lovca in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pro-aelofa stare sa^okresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivrsuie. Vse ouike so na c kr. preskuse-zainid in od mene preizkušene. — Huatro-
31 vanl oanlkl uetonj.
jfcsiai magistrat ljubljanski oddaja potom javne ojertne obravnave
ipiraje siili ji
v meatni pehotni vojašnici 27. pešpolka za doao dveh let, to je za leto 1912 in 1913.
Podjetniki, ki reflektujejo na gnojilo,
naj viože do 25. i. m. svoje ponudbe
pri podpisanem mest magistratu, kjer se poizvedo tudi natančni pogoji te oddaje. Potrebe! voz in stro] tor onega delavca preskrbi za dobo vsakokratnega praznenja brezplačno meatni magistrat.
esfni  magistrat v Ljubljani«
dne 22. januarja 1912.
župan: dr. Ivan Tavca? I. r.
Meblovana soba
s posebnim vhodom in razgledom na ulico.
se takoj odda.
Poizve se na Rimski cesti 2,1. nadstr. leve.
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega ježka
Mi vstGpiti v odvetniško ali draga pisano.
Naslov v upravništ^u »Slov. Naroda«.
297
v sredini mesta, okrožje Stari trg, z dobrimi odjemalci, se radi druć. razmer
gođ iako ugodnimi pogoii loj tita.
Ponudbe   na   upravm*tro »Slov. Naroda« pod »Bodočnost 19". 332
Samokres
K 5*50,
«, 7*50.850
Ptiiljenjc po porzetja. Bret
riziki, Saaaai
4ovo!jeM aH ictar aazaj.
Samokresi
skrbno zastreljeni, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c in kr dvor dobavitelj
Jan Konrad. Bost štev. 1162. teško.
Glavni katalog a 4000 slikami na a a santa vo gratis la Iranko, a a
Podzastopstvo
dobro uvedenega konzumnega predmeta t lepim zaslužkom 314
ai   se odda za Kranjsko, u
Natančneje v upravnžštva bSlov. Naroda*
c g ii c a
iz poštene rodbine
316
Ivan SlavineCf Šmartno prt litiji.
Sprejmem tako}
326
solicitatorja
izveibanega v zemljeknjižnih zadevah io sestavljanju pogodb. — Plača po dogovoru.
Avoost Drnkar. c. Ki. notar v Gorojei gradi
\       H ■ Mil I l»Hlll »
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12—, K 15 - in K 18 —, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13'-, K 15*-, K 18—, K 21* — . Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3—, K 350 In K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 450 in K 550. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni modreci iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljši K 33* —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10*— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 913 pri Pisalu na Češkom. 3360
UB
FU
3066
82
Za kratek čas.
Na umotniski raestavi ja okrog
kipa eentavra zbrana vočja družba s dežele pazljivo poslušala razlaganje žtndenta - rojaka o mi toksičnem značaju upodobljenega bitja.
»Ce znaš krščanski nauk tako dobro, kakor krivoverski nauk, boš lahko še škotV, je študenta pohvalil župan in usnjar Glistač. »Hm! Torej v starih časih so bili na zemlji bitja, ki so bili na pol konj na pol človek. Km — kaj so pa jedli. Ali pratco in salatro ali pa oves in seno!
Zavarovalni akviziter Lisica obdeluje pekovskega mojstra Hlebca, naj bb zavaruje proti nezgodam.
Premija je vendar jako majhna, a zavarovani ste potem za vse slučaje, če si zlomite roko, dobite 3000 K, re si zlomite nogo, dobite 5000 K in če imate srečo, da »e ubijete, erta ho-rrat mož.
* a
*
Po končanem valčku je prišla prospodična Emilija vsa zasopla k ?voji materi in sedla poleg nje.
vAh, mama, ta inžener — enkrat je imel roko višje enkrat nižje in stiskal me je k sebi ...«
»Iz.vrstno, Milka«, je vzkliknila gospa mama. »Na tak način sem tudi jaz papana ujela.«
a
a
— Milostiva — eh - eh — k rasut) dekoletirana — eh - eh —
= Ukloniti se je treba modi. Poglejte — vse dame so dekoletira-ne. In kako! Ce pojde tako naprej — jas bi le rada vedela, kakšen bo ko-nee.
— To milostiva. Vam pa jaz lah-.;o povem.
= Ampak prosim, nr preveč glasno!
*
— Tukaj čitam, da bo prihodnji teden lima mrknila. Astronomi pravijo, da bo to posebno interesantno.
— Lepo te prosim, nikar ne povoj tega moji ženi; drugače bo taknj zahtevala, da ji in orani za to nebesko priredbo kupiti nov klobuk.
*
M i ada gospa Helena je obiskala svojo najboljšo prijateljico mlado gospo Mileno,   da   j i   potoži svoje
jrorje.
ivar obupana >era! Moj mož me zanemarja. Nikoli ga ni doma. Opoldne pride k obedu in ob pol ene je že v kavarni; ob osmih pride k večerji in ob pol devetih je že v krčmi ali kdove kje in šele po polnoči pride T.opet domu ...«
»No, kaj pa hočeš še več,« je v skrajnem začudenje zaklicala gospa Milena.
*■ *
m
— Zakaj si pa hisino Julko kar naenkrat odslovila? je nevoljno vprašal gospod Janko Ščipovec svojo ženo.   Ali mar ni dobro in vestno
/poln j evala svojih dolžnosti?
— O, da, svoje dolžnosti je do-in vestno iztpolnjevala, a zapazi-
-m. da je začela tudi moje dolžnosti izpolnjevati in zato &em jo spodil*.
* a
Mlada vdova se oglaM pri svojini zdravniku.
- Ne vem, gospod doktor, kaj to pomeni. Neprestano me bol! glava. Kaj naj storim.
— Omožite 6e, potem bo vašega moža glava bolela.
a
— Ti si bila lani v Gradežn, kaj nel Slišala sem, da se ti je nekaj primerilo b kopalnim kostumom t
= Da! Pomisli! Med kopanjem se mi je kostum nekaj strgal in ja/. sem ravnala tako nerodno, da sem ga nazadnje izgubila.
— E ja ? In kako si potem prišla iz vode.
= Kakor Venera. — popolnoma naga: ž a 1 da ni Wlo žive duše v blizini.
Ali bi ti kričala, če bi ia kak gospod šiloma poljubil.
= Seveda! In se kako!
— K!aj bi pa zakričala?
No -— da   capo vendar ali Pa: ae enkrat.
Mož: Danes sem pa imel na lo-ni srečo. Sedem zajcev sera ustrelil.
Žena: Beži, beži, kaj bo$ take pravil — $aj si imel samo deset kron denarja seboj.
a
Mati : Pepček, ali bi rad imel
nwa malega bratca.
Pepček : Oh, kadar začneš ta-ko govoriti, že vem, da ga bomo kmalu dobili.
S
Baraba: Dober dan milostima, klanjam se . . . naj ne zamerijo ■ . . bral sem, da imate tri mlade Psičke, ki bi jih radi darovali prija-teljern plemenskih psov.
B o s p a : Da, aH . #■ ■
Baraba : Prosim, gospa, jas *eni noeeben prijatelj psov. Da, posebno bi rad  enkrat  dobil kakega
žlahtnega psa. Prosim, milostiva, dajte mi, os mogoče, tistega, ki je na j bol j debel in masten.
•      a      • ■
— Prijatelj! Kaj pa se tako jezno držiš!
== Kaj se ne bom. Ti bi se tudi, če bi imel takega ničvrednega sina, kakor jaz,
— Tvoj sin, zdravnik, doktor, pa . . . malopriden t
= Malopriden in nehvaležen. Vse sem zanj žrtvoval, da je mogel študirati, no in ko sem ga davi'poklical, ker sem se jako slabo počutil . . . oh, kar strgal bi ga!
— Kaj ti je storili
= Rekel mi je, da ne smem vee piti ne piva, ne vina, sieer da me ne mara kurirati.
Gospod ITrh Kisovee je imel v**e svoje življenje srečo. Postal je s srečnimi špekulacijami jako bogat, dosegel lepe Časti in ko je bil že vaeh zabav sit si je izbral jako lepo ženico.
Gospod Urh je bil ttar t5 let, njegova ženica pa 20 le*. Osmi dan po poroki je čitsl gospod Urh v časopisih razpravico o transfuziji krvi in je še tisti dan poiskal svojega zdravnika ter mu razložil svojo željo.
•spoštovani gospod — to se prav lahko stori.« je menil zdravnik.
»Ali, veste,« je menil gospod Urh, »jaz ne maram, da bi mi vcepili kri kakega domaČega zajčka ali pa morsega prošička. Moja ženica je šele 20 let stara, meni je treba vcepili plemenitejša, krepkejšo kri, veste — tako — veste — da bi svoji ženi imponira!.
»Ali hočete, da vam vcepim kri kakesrn bTkaf«
»Da, da,« je veselo pritrdil gospod Prh. »Izberite kakega prav krepkega bika; naj velja kar hooe, samo da je bik krepak in vročekrven. «
Tekom treh dui je bilo vse spravljeno v red in gospod Urh je z vcepljeno krvjo v žilah in z upanja polnim srcem zapustil zdravnika.
ČVz mesec dni sta se gospod Urh in zdravnik slueajno srečala.
»No, kako vpliva bikova kri?« je vprašal zdravnik. »Ali ste zadovoljni!
»Ne.« je zavzdihnil gospod Urh. »Bikova kri ni uplivala tako, kakor sem pričakoval, pač pa — poglejte moje čelo — meni se zdi, da so mi začeli rasti rogovi.
Svila za neveste
1 K 85 vin. metar naprej v vaea barvah. Franko in ie aearinjena aa pošilja na dom. Bogata isbira vzorcev se ooSIie a prm poŠto Tararna z« avli« Ff^i-mar, %tl**lctft. 3 104
A. KUNST
HM*
Židovska ulic« *tev. 4.
Velika zaloga obuval
laalaaaa izdelka za damo, gospode la otroke fo vodno aa linaro.
Vsakršni naročili se izvršujejo točno in to niiki ceal. Vse mere se shranjujejo in laznamajejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
i prTl In edini slovenski ufjlaiovaiee In trgovec glasovir.ev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Cla30v!r;e, pia-nlna ln harmonijo iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi ?tare glasovirje imam vedno v zalogi. Vgiaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare »lasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglaSuje glasovirje izključno le
Mmmm Mta t F. Mrt.
aaa mm
—     SS—     —m     iit.. m
Proti is i
ii zob
Izborno de lule dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki Btrdl dlesno ia odstranimo
neprijetno sapo Iz nst 1 steklenica a navodilom 1 kronOi
Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ LJubljani, Real|era cesta atev. 1
poleg Prane Jozefcvega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člaai bolniških blagajn jat. železni ce. c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne t Ljubljani.
Melustne-uatna tn zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče
antiseptične melnalne-natne zobna vode, katera je ncprekosljivo sredstvo zopet zobobol, utrja dlesno ia od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjen je zob in osvežen je ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poŠte meStar.
last&aj
dobi vsak 1 ploš čo in   200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
: zastonj l
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč.
Gramofoni že od 21 BC naprej
Avtomati že od BO K naprej
tudi na prav primerne znosecne obroka.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zsstopnik naJveCiih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odcon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobl|o popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
FT. P. Žalec
Ljubljana« Stari trg 9.
□IOI0IG
□ID
Josip Stupica
jermenar tn scCSIar
v Ljubljani, Slomškova ulica Št. 6.
Priporočani svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
=====  krasno opremi; ene        ■■ ■
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit sčine, že obrabljene vozove In :: - konjske  oprave. ■
□inoniniDinin
11
ročnih del
TIHI JliEI
v LJublianl,
Židovska uiioa štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje Plisiranje
6osHini£arfen in inShm, Za igranjenaglasovir
H m predputea ▼MnllM u a hm% aUUkodHlnO potrelmlelo
godbo
I se vljudno priporoča 265
f. Vadišek, Vodovodna cesta 26.
^ $aras destOeril«
»m.
Anu u m u u
Barkovlje
i mirni ?Mtiti:*b stekienlcab.
Gabiva se povsod!
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna nUoa št 3,
Mm industrija q trgovina
za pomns in spodce
jopice, matJsrSce, \i-;r,ii:e, nagaviu, ro-
ki zoper trganje pk-rflni m3tarijai i. t. d.
nadrobno in debelo
Šivalni strati od 70 S naprej;
f^^"   pletilni stt-oj
patent »\Vcdrrman« je edina in najuglednejša prilika sa dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
Teodor Kern
(poprej Henrik Kom)
P8!iri?als[ streli In klepar, vpeljalst stretovodov, ter iastalater voicvodov
Mm. Poliaasb cesta it i.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
stttat-ttBHfrin ftifljan (Etarait) paf?Bf Haischek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cemenrno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuMojska oprava. Fsst&kijeaa posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
.1
Km mlllione crospodlnj vseh : delov sveta stalno rabi : MILO SUNU6BT
ia samo milo SUNLIGHT brez kemičnih belil in škodljivih pridai-kov. — Ako ste Ze prijateljica tega neškodljivega izdelka, Vam s tem ne povemo nič nove$r*. -   Ako pa
§e ne rabite tega mila, Vas prosimo za en poizkus, ki Vas prepriča,
::    da je boste rabili vedno. ::
v predpustu, pri družinskih in društvenih plesih se toplo priporoča
Q. F. iurilsek, LluHljaniu Pollanska cesta 13IL
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem za ure, zlatnino in
srebrnino. tod! po pošti prosto.
Za gg. ženine ia
neveste (nalvečia izbira.
Ur.
nasproti Irandiikanske cerkve«
Vinko jtiajdič
i nn v mi
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj
boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se tn dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe< kovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trsta, Pul|u, Reki, Zadru, Splletu, Ercetfitovem, Rotora, Sv. Luclli ob Soči Ballakn, Celovcu, »nomosta, Bolcanu in Trldentn,
Brzojavi: Valjčni mlin« Kranj.
Superfosfati
mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, naj zanesli ve j še in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse
vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena«
NajzanejsljivejSe in najhitrejše oZivljenje
krmskih nasadov, doseženje velikih dono-sov fos-forovih soli polne krme.
— Superf osf at =
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tudi
pri krompirju, repi itd.
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove
superfosfate
dobavljajo 4323
vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Prfkopv 17.
n^iorie siv. izgleda star!
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vitekov „Odoline", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4*—.
2. Vitekov „Način", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2*—.
3. Vitekov „Nncln", enostavno barvilo. 1 steklenica K V—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet. in diet izdelkov tvrdke
Fran Vitek & cfrirg, Praga.
Glavna zaloga:
Drogerija ^drija
Ljubljana, Seleoburg. ol. 5, nasproti glav. pošti. Mod Race, drogerija, Morska ulica !tn. 1.
rUMM www MM MM 1 Umetni in trg.
Ijubljana, Kolczijske iL 16
1542
izva*a»uj<
in UMi
za razne prilike.
in po eolMnln
Mala cvetlice, razumne talite neuk ii zeleijavi
MMs
s*M*s
.L
30
1
82
9C
4
lite »e primeren m
1 o li: ix 1
za gostilničarsko obrt
v sredi mesta za termin maj.
Naslov v upravništva »Slov. Naroda«-
UiH pm mali i
pri naroča svojo bogato zalogo naočnikov, šči-palnikov, daljnogledov in vse v to stroko spa-:: daj oče predmete. ::
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
i
• e
1, Umi Liilai
Sodna ulica št. 5«
Velika ivorniška zaloga.
Gramofon ia gostilničarje z magnetnim vroe tom, popolnoma
sam delujoč, začne in jenja sam K 80* — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. !gle K 1-50 za 1000 Velika zaloga gramo-.*.   tonskih plošč. .*.
Pazite natančno
::  na  naslov, s
Cljnrelni papir ..Ottoman"
Jo pristen samo s to glavo I
larratte vsaka poaaraibo.        366        Kavralte vsako poaaredbo.
gajPpTOnilCV
MfOit
OTTOMAN
>preicma zavarovanja človeškega Siv-(jenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zla sii je ugodno zavarovanje m doživetje in smrt a manjšajočimi se 101 vplačili.
MSlvAVIJA
4*
e"a • e*e   vzafemno zifif of alni banka v P t* a tj i« -Razorvni fradl E IS,758.285»24. — izplačana odifcoaniaa tn knpltaUja S lli.390.«03-«l.
Pa velikosti dru^a vzajemna zavaravaloica niSe države i vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vh aajaaalla dajet
čigai pisarne so v astnei bančne j hiši
taalM astastn i LWBi
f Gasooski eliti iin. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj tn najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene-
i
da fe zanesljivo razkuževaino sredstvo potrebno pri vsaki hiši.
Za čišfceule ras, eteklia, za Mgatfli p?* dama?3« za razkuževanje pri bolnikih in ođpravajieitje .tia^ega duha, tudi #vl potenju nog, je steklenica
N* zelo rometnem kraju blizu Ljubljane
da v najem
o v in
201
z mešanim blagom in lupim stanjem.
Bodočnost zagotovljena. Ozira se ie na spretne trgovce. — Ponudbe na uprav-ništvo »Slov. Naroda« pod »Mokarija*.
II si
u   n   desirevekcijskega  sredstva, priznano najboljšega!
Dobiva ao s navodilom vređ v vaaki lekarni ia drogeriji po 80 vinarjev
v eriginaSaih atekionleala. — L^zoSornsOva toaletno milo komad 1 krono«
Vdovec, star 45. let, brez otrok, posestnik in vinski trgovec v najlepšem kraju Sevnici ob Savi, ki ima pole~ tega še fiksne dohodke 1200 kron na leto, želi dobiti, gospodinjo staro cd 25 — 35 let, in da ima denarja najmanj 5000 kron.
Dopisi pod „100" Sevnica ob Savi, posta restaste. 225
mm
m
tat
Itl^ ■ i
kron 4.40.
190-000 koudsv prodauih- Bres rtadket Zamena daTalJeaa
»t. £"(>-., ij tipi. 3 registra, Sd iiUmt. ' elikott a*X ** cm Št t&t*Jfc. j tipk. l re«riater. 84 sjUsot. Velik^t 88X14 a* . Št, «66*/4, 10 tipk, S registra 38 glasoT. Velikost 30 X** em Št. 805»/t. 10 tip1?, 2 registra. 6« ffiMor. Telik^st «4 < \ 5 -m Št. 6«5V«. 1» tipk, S rsgistr*. 39 tfl**ov. Velikost si X 1"» em Zola z
ali Uanar
k r*»Vi btraoaki n
^run- to iako onoint r?9t-
tonj. ?Jcr»-rw5-it pri* n» firma e. ia kr. d
♦orni doba
Jan   KOlirad,    raipo^.Aisa -ImAll Most, It. »ISO (^ak*:-.
Zahtevajte bogato ilaatroraai glavni katalog s 4100 slikam'.. Na zabterf« Tiakoainr gratis ia trnu •
PripovedoMasije enega lastnika.
Nancy, 8. februarja 1887.
Gospod diRobotard, Častnik pri konjikin, trpel je dolgo časa na želodcu in na čevih. Njegova bolezen se je še povišala, vsled žalostnih razmer. Bil je nervozen in vznemirjen. Nehotć se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v žalostnem stanju Poskusil je kopelji, železo itd. toda vedno brez uspeha Nek prijatelj mu je svetoval naj poskusi
»Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan pa je imel hude bolečine v želodcu več kot navadno vzel je eno žlico Oglja Beiioc.
Bil sem iznenađen (pravil) ker nisem čutil slabega okusa. Takoj sem vzel 5e drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čuti! po malo minutah neko mirnost, katero nisem popred dolgo čutil, ter sem nadaljeval 2 vzemanjem »Oglja Belloc«. Bolečine v želodcu i.e niso več vračale, prebavanje je bilo lahko, ter v kratkem času sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo »Oglja Belloc,« sem popolnoma ozdravel.
Maks dS Robotard, dragonski stotnik.
Gospod doktor Maks    0 X resnici zadostuje da se uživa oglje Belloc po vsakem k silu r h  t a P°        litcc, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezm, da
Kobortad. ccjQ zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu dru??mu
Zdravilu
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Ojrlje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je ooslcdica slabega prebavljanja, proti gorečic«, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves-
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajem vodi pomeša in naenkrat aH v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, aH so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker to pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Bclioc in naslov laboratorija: Malson L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Beiioc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Plccoli, lekarna SuSnlk, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc
aajfiaeje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 krsa — ^se vrste iaane polaga iajBirei!«© I&aaifo, brade ia etrage po-
trebi&tae aa maskiranje vse po zmeraib eeaab priporoča
Si&tm ifnaolii
brivec in lasni&ar
£jabijana, pod 3ranč® št. 1,
(zravea ćevliarskega raostn).
Izdeluje vsa laaaićarska dela solidno in okusno.  Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po naivišiih cenah 178*
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske pren&egokopne dražbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Pertland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise tjlede tlakovne in podorne trdote daleč B&dkrilSufoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
42
raznih  uraciov  in na j s 1 ovi te j Š i h  tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad; Dunaj. !.. Maximilianstrasse 9*
St. 452 V. u.
330
Podpisani mestni magistrat naznanja
n. n. in
car c*
Varstvena znamka: Sidro. 3329
liniment. Capsid cemp.
Nadomestilo za
ki  stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta: 1. da se bo dne
— !; 5. februarja ob 9. uri dopoludne vršilo žrebanje
■um \ m
priznano izborao, holečine tolažeče ia odvajalno mazilo ob prehiajenju itd. po 80 h, K 140 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega domačega zdravila naj se jem Jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Pichterleva IeSiaraa
pri „Zlatem levu" :   t togi, Eiitiiu l S im
v smislu ^. 32 vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu. Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1891) in torej letos pridejo prvič k naboru;
2. da so od 28. januarja do 5 februarja imeniki onih mladeniČev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališča, naj to pismeno aH ustmeno naznani tukajšnjemu uradu;
3 da so od 28 januarja do 5 februarja v omenjenem urada na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1893. rojenih, letos v črno vojno stopivsih mla-daničer. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
ftiesfni magistrat ljubljanski,
dne 20 januarja 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r«
Zaloga vseh vrst sukna, MflnUFskf QT!1 platna ter manufaktur- IllUliaiiaiaiii
::    nega blaga. ::
ns 'debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne tnrblae vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za Instaliran]«. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
75^7
18
7032
55^6
—-*■
R chteiim zdraustuenn riena Rova
je, kakor dokazuje 1000 priporočnih pisem najboljša. Vsakemu zavitka s 5 k«; Je dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci z angeli in otroške igrače, popolnoma po želji in IV «a»tonJ. "VS 5 kg stane poštnine prosto po povzetju K 4 — po pošti. (Brez darila K 340)
KARL RICHTER, ST^tR LEVIN (Češko).
3812   Vsakem zavoja je dota sizeaei pridatiov, ki se klija uslMj.
Edina zaloga 3,42
ib sirili'"
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Huli, Mmm m 11
Avgust Repič
sodar.v Ljubljani v Trnovem,
izdeluje in popravlja vsakovrstne
sode
po na|ntžSih cenah.
Kupuje in prodaja stare vinske sode
dllllllSmilDUl® iHiUlHlIl
sva&f in |iciiaaai|kativii vod«
lastnike vodnih sii
!
~3
hi
iž Jesenki
Lfebljans* Start trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
in.....i ii m najnovejšo fasone -  ■ • ■
J gio najnčžji ceni. |1
8 Ilasirovani ceniki zastonj in poštnine prostu, &
iienrika Lanz v Mannheiinu
hitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste l-nriva pripravna gsW feserva moči. *TgRi
Avstrijska  prodajalna pisarna :
Emil Honigmannj
Int. telefon 15594.   :-: >:
Obisk inženirja brezplačno
mmm
mm
MjMfjjgj leia I8C|
■
i
Lofldaos 1 J..
Slav. občinstvu v mesta in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
aanrobnih vencev
n iraxov z napisi.
Znanja caiouia se izvrlnleio hitra in toCnt. Cene b?ez konkurence.
Y zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere
FR. I
li|aM|a
Mestni trg U 12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiša v I. naritr.
v^ S 5?
■i
L
3
i,;ajcencj<i£
i
samo enkrat  v letu p&dl snventiare
SOO kosov zelo širokih objoestransko potiskanih predpasnikov prej K 1 70, sedaj KI'—. 950    .   lepih, modro tiskanih ali levantinskih reform-predpasnikov preje K 320
sedaj K 2—.
190   ,   lepih, črnih klotovih spodnjih kril prej K 680, sedaj K 4-20. 630    .   z lepim gosjim puhom napolnjenih pernic prej K 1650, sedaj K 9'80. 870    .   z enakim puhom napolnjenih zglavnic prej K 580, sedaj K 270. 950 m ostankov hodniških preprog prej K 150. sedaj K 0%. 820 parov tuneskih zastorov z draperijami prej K 580, sedaj K 2/0. 575 krasnih buretnih garnitur 2 postelni odeji 1 namizni prt prej K 1680, sedaj K 9*80 800 kosov močnega oksforda, 75 cm Širok prej 38 v, sedaj 65 v meter. 960    ,   ženskih srajc z vezenjem prej K 290, sedaj K 170. 670    e   lepih polsvilnatih šalov prej K 5 60, sedaj K 320, barve po želji. 900    „   zimskih in pomladnih turistovskih flanelastih sra\c prej K 3 90, sedaj K 2-60. 525   .   krasnih srajc za Skrobanje z gubastimi prsi prej K 420, sedaj K 270. 1000    ,   ličnih svilenih kravat ali pentelj prej 95 v, sedaj 50 v. 670    „   dobro polnjenih odej (kolter), dvojnato prej K 850, sedaj K 5*90. 470    „    190 x 140 bordoskih odej iz atlassatlna prej K 1250, sedaj K 860.
1200 parov zimskih in pomladanskih črnih nogavic prej 95 v, sedaj 50 v. 690 kosov velikih korbic za nakupovanje preje K 195, sedaj K 110. H      865 tucatov velikih belih ali barvastih žepnih robcev prej K 195, sedaj K 1*10 pol tucata.
700 kosov krasnih vremenskih plaščev iz velblodjc dlake prej K 19—, sedaj K 11*80, 100 do 130 cm dolgi. Bfi      920    .   športnih kapic za gospode v vseh velikostih prej K 130, sedaj 78 v. m     700 parov storjenih samostanskih rjuh 2 X 145 prej K 3*50, sedaj K 2*20, popolnoma težke K 2*70. 118 kosov planinskega platna prej 90 v, sedaj 65 v meter.
lile ii ii
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Još. ¥Mna^i*
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.!
40 m
bMukibnaga posteljnega blaga, okaforda, celirja,
barhenta, belega blage, ■sodnega blaga, flanele, 1.1 d. po 0-20 ni dolgo veleprtma a o— a
2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8-50, finejše K 12«-, X 16-— itd. Damastni namizni prt, Čisto platno in 6 servet 60x60 cm K 5-50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150x200 cm K 2-30, finonito K 2*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 225 K 2*70, finonito K 2*00. Komad Hochbergove Specialne tkanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo K 13*50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44xl0o crn K 3*80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm ■ O-—. Tucat bati tn;h rutic z atlasatimi pasicami, belih 44 x 44 cm K 1*20. ::   Fini ostanki tkanine   beljeni 82 cm široki, 6—20 m doltji meter 53 vinarjev. ::
aaapiiataaja po p »nafta. MauaalafaCa ao name aaaaj la aa pem« denar. Vaorol la oanovnJk saatocj. Vzorci s« morale, ako ae nld no naroČi, poulatt franko naxaf. — Tkalnica p Letnice
BGSTEiiSC CERVEOT 12 s ČEŠKO
BERTHOLD HOCHBERG
bi proMašlju
Znamka Scholi.
Skatljica 50 vin.
II
Dr. Seeburger.
Zavitek 40 vin.
Te staroslavne, mnogo preizkušene pastilje proti kašlju in čaj proti kašlju sta izvrstni sredstvi proti kašljrl, siljenju na kašelj, zaslezenju in proti vsem škodljivim posledicam pre-
hlajenja. 4110
Pasti 9»ti slavec
Dr. La »-.ter baca.
Skatljica 80 vin. Izborno preizkušene pri migreni,  glavobolu in influenci.
Na želodcu bolni
ki po vsaki pijači ali po vsakem koščku jedi čutijo tiščanje v želodcu, ki naraste I včasih do velikih bolečin, naj poizkusijo slavnoznano raztapljajočo prebavilno sol
mm
Majhna cena K  1*30 za škatljo omogočuje tudi  revnejšim ozdraviti si želodec in v
kratkem iz bolnika postaviti zdrav človek.
ft
Bfiren-Jipsifee^" Mml !, Greto itev. J.
18&7 - 1S12 & *887 1912 ^ 1Sfi7 —1812 WT   Blagovolite pisati po vsos^ce« ""^S
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Češko.
Dobro znana izvozna tvrdka, ustanovljena leta 1637, priporoča damske  Opresne za   SGVesie,   dobro   znane in preizkušene kakovosti.
Savli^cvo fliaaiine, KfansSasi« Hriaa!^ef žepsa } ratef  ::a'ja£!5s2 prti,  c^tisiš,  -prstna  svila itd«
ModnoJilaio za dama j gospode Bt Plesno ftg - aižrl.
1 zavoj 40 metkov okušao izbranih ostanke? v kosih po 2—fi m poši!jsrno za 18 K s poštnim povzetjem iranko od ttli ne pošiljamo vzorcev. Havličkive tkanine 1 kos 23 metrov za K 12, 13*20, 14*50, 16, 17*50, 20 40, 22*40.
priporočljiv češk? nakazni vir. j
za spi!ne In *ecS0is?e sobe, salone In gosposke sobe.  Praiiroge,  z&sior}!, modreci na vzmei žimaaii modrec!, otroški vozički Ud«
KK
KaiscliđnefSe blago. I^KKKKK
S
l$m$ in oaMa folsja t imM t mM Mmm&m Lloiia"
iz
'2911
tliii in najcenejši nlp! \ j Bremna
90
860 730 900 400
158
sedaj K 1*30. sive in rujave
vojaškega platna prej 75 v. sedaj 52 v meter. .  naglavnih rut iz čiste svile prej K 620, sedaj K 390.
,   polsvilnatih naglavnih rut prej K 390, sedaj K 2 20. parov moških spodnjih hlač iz gradla ali barhenta prej K 220, zgornjih hlač iz blaga „hudičeva koža', črne, preje K 6*20, sedaj K 3*95. Kljub tem bajno nizkim cenam dobi vsak odjemalec, ki naroči za več kot K 10 — krasen koledar, če naroči za nad 20 K se mu dostavi franko. Kar ne ugaja, se vzame nazaj'
KAUFHAUS  ZUR SUDBAHN.
Oddelek za odpošiljaš? je s Gradec- nnnenstrasse 68.
Ljubljana, Stari trg 9.
Predoo se obrnete drugam! oglejte si mojo bogato zalogo pra*- b. na fineiših Švicarskih ur iz zlata in srebra, are za dame z diamanti io briljanti, zapestnice, uhane, vratnt verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zantevafto cenik,
pošljem  (m zastonj!
Vsa popravila isrrSujem v svoji lastni ::      delavn'ci točno in solidno.
V
NewYork
• cesarskimi brzoparmlu „KAISEB vraHSLM", ..KBONPaUNZ
WSLHEI*M", „KAISEU VTJLH£LM d. OBOSSEM.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega £% parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite JS
v Llubllani edino le pri '^SfZ
m
Mi
Kolotala ulica štev. s
nasproti obceznani gostilni wpn starem TiSlerja".
Odhod is Llnbllane 1« vsak torek, četrtek in soboto. — Vmm polasnila, ki so tikalo potovasfs, točno in brezplačno. — Postretba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurada Meksika, Kalifornijo AriioM. Utafc Wiorain^ Ncnda, Oregoa io WMliinKton nudi nas» društvo posebno ugoOno in jeredno ceno čez tialvesten. Odhod na tej pro*it \i Bremna
enkrat mesečno.
a ae dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostal* d«*ie sveta kakor Brazilijo. Kubo. Bneaos-Aires. Colonjbo. Sia?apore v Avstralija ud
44
I at al ol
t«lj v<
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 43       Bavili in to raeljaaik
VOZOV.
— Higiensko britje — brez britve, brez aparata. Namaže* se, se umijeS in si v 6 minutah brezhibno obrit Ne moreS se urezati, ne kaj nalesti; brez pekočin po britju. Ogrski "tMTUM'i fTTTinTTTnđ PreParat »Prv'C z britvijo« je zajamčeno neškodljiv in stoji &&sk'i tzj^Ml-Mvm:- prid stalno kontrolo sodnega kemika drja G. Bischoffa v Berlinu. Edini oblastveno preizkuSen britni aparat. Velika Skatlja z okoli 50krat.no rabo proti vpošiljatvi K 350 aH po povzetju (50 vinarjev). Vse garniturne pritikline K 1 *—.
Hazqcc€vališče „jKesser veg!" Dunaj II. SchSUcrho/gasse 5, fibl y.
Premnogo zsrav. izpričeval. Na tisoCe prizaalniti pisem. V iaozemstvo fe 31. z velikim ispcbom uvedeno*
E 4902 11/2.
300
Dražbeni oklic.
Prodale se Hode dne 31. januarja in t. mm litt1> 9. dopoldne
v Ljubljani, Pod Turnom 5 (Hotel Tivoli) na javni dražbi:
Rama sobna in kuhinjska oprava, 1 orfcestrijon, steklenico, porcelani-na, namizno perilo, vino v sodih in
r. v steklenicah, prazni sodi itd. s:
Reci sle smejo ogledati dne 31. januarja in !  februarja 1012 v času med 9.—Va 1^- ur0 dopoldne na mestu prodaje.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 27. decembra 1911.
1 kg sivega skubljenega perja K 2,
»oljsega K 2 40. pol&elega prve
■ vrste K -80. belega K 4. nrvo vrste ~g puhastega K 6, najboljše vrste K 7, 8 tn 9-60, sivega puha K 6, 7. belega prve vrste K 10, prsnega puha
K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x120 cm z 2 blazinama, velikost 80xo0. napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3 50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzgUvtlicfl 90x70 cm K 4\50, 5, 5 50;
spodnja pernica iz najboljšega gradit 180x116 crn K 13,15. razpošilja proti povzetju
ali će se naprej plača 2809
niči štev. 44*3 a, Sumava.
Bogato iluatro-
oergerv
Ni nikakega rizika, ker je dovoljena zamera ali pa se vrne denar ——^—— van cenik vseli posteljnih predmetov zastonj.
Suha bukova drva, kvadratni meter v dolžinah po 6, 8 in 12 kron. Mehka drva za podkuriavo po 4 in 8 kron. Razžagana in razoe* pljena bukova in mehka drva na kubični meter ali v vre;v Trboveljski premog; kosovnik K 160, kockovec pran in sejan K 150 50 kg) zadnji najboljši za štedilnike. Brcketi 1000 kom. K 14 50, 500 kom ------ K 7 50. Najbolj«© bukovo olje za likanje. ——^-==
Vse prosto na dom postavljeno.
4S40
SI. 8 l H.
Dunajska cesta M. P.
M. E
r. Ševčik
mb d. 7.
58
puskar
priporoča svojo velik O ZOlogO i a zno vrstnih
in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi beljjljskili, šolskih m deških stroga
preizkušenih pušk, za katere larnrim za dober strel. Posebno priporočan   lahke trocevke in puške Book s Kruppovimi cevmi za brez-
aimn< smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
&kW   po najnižjih cenah.
Popravila In naro6be so Izvršujejo točno bi zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj In poatnine prosto*
z britvijo!
UMI
n. feb io
Tiltfn Jrtvilka ISi
Brata
Prodajalnica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
in polivena plđaria:.:.
243
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
ALFONZ
B K EZ N11€
e. ki*, ievodenoe In uditetf Glasbena Matice.
44
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporom svoj«
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaSCav za gospe, nepre-močljavih havelokov itd. itu.
Obleke pa meri se po najnovejših vzor« cih in najnižjih cenah izvrta je jo.
Vsak dan sveže
priporoča jg  aai%^ Sejnini!
Stari trg št 21.
Največja in najstarejša trgovina tn izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in muzika* L
«SV» Ljubljana, Kongresni trg št. 15 umTmmTEL.
C.fcT
braotlBiCnl
Klavirje dvorne tvrdke Bdsen-dorf er, Caapka. H61xl & Beltz-mana, Steizhammer in Horu-
ge! (amer. harm.) imam le laz izkliučao edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi
tn izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu,    osobito,  ker nudim
vsaKomuT, da si po kolikor mo-aoče na|ni±|l ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatia nabavi prvovrsten instrument z resnična pismeno 10letno garancijo. Stan" klavirji najugodneje v zameno. Isposo?evalnina r: lilna. Popravila fn ngrlaaevante vseh glasbil nafeeneie. Prelrrrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
Slavn. občinstvu v Ljubljani, posebna pa obiskovalcem IZ dežele
vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznano
v Stritarjevi in Ribji ulici.
Točil bodem vedno le dobro in pristno vino in pivo iz soda ter postrežem vedno cenj. gostom z dobro domačo kuhinjo. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube. Zmerne cene. :: 198 Točna postrežba.
Za mnogobrojne obiske s« priporoča
j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št 14
polCfc UrbtBćeve aaami. trgovine priporoCa
cepiče, razno mošta Berilo, kravate, ovratnike iti iN.
Blage imam solidno, cene zmerne. Postrežem torto.
□iDlDlDiniDlDlD
L
Emi3
gostilničar pri „Zlati ribi44.
p in m
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane rez fintra v Hew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na našta parnikih Finland, Kroonland Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana* v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter iraja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jubljane vsak 'erek popoldne
Naši parniki vozijo tudi rta mesec po večkrat OOS Kanado v Severno Ameriko in je ta
rolnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica      štev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerlu1(
ihael Kastner
Najcenejši nakup za:
špecerijsko blago, kaliin sko in živinsko sol. Petrolej, tudi ¥ originalnili pločevinastih kangljab, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje In avtomobile), flaso-lla9 ligroln (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dlesalovo motorje. Vseb vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode In vsi proizvodi Izvirkov vedno sveži v zalogi.
□loiDlDloiniDin
LJubljana, Kongresni trg 10.
ED
51
66
M+Y
0
29
61
Prospekt.
Davka prosto širiofctotno avstrijsko realno posojilo
it nominalnem znesku
200 milijonov kron. E=
Razglas.
10.000 odsekih (št 150.001—160 000) po    100 K 60.000     u     (, 600.001—666.000) .    200 , 7.000     ,     („ 100.001—107.000) „   1.000 „
Na podlagi zakona od II. junija 1901 drž. zak. št. 66 in od 25 decembra 1911, drž. žak. št. 239 izda c kr. finančni minister obligacije po zakonu od 2. avg. 1892 drž. zak. št. 131 sklenjenega štiriodstotnega davka prostega državnega rentnega posojila v nominalnem znesku 200 milijonov kron. Zadolžnice se glase na imetnika, »o opremljene z označilom „Lit. B*, „obrestovalna termina 1. junija in I. decembra0 in izdane v
45.000 odsekih (st. 500.001—545.000) po   2.000 K 5.000     f,     („  100.001—105.000) .  10.000 „ in ±000 "   „      (D    50.001— 52.000) „ 20.000 n
Komadi so daiirani z 19. januarjem 1912 in nosijo v faksimilu podpise c. kr. finančnega ministra, obeh višjih uradnikov c. kr. blagajnice državnih dolgov, dalje predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov iz drž. zbora.
Zadolžnice se obrestujejo po štiri odstotke na leto v polletnih obrokih i. junija in I. decembra vsakega leta za nazaj ter imajo polletni kupon, katerih prvi zapade 1. junija 1912, ter talon, za katerega se svoj čas lahko zamenjajo pri plačilnicah nove kuponske pole brez vračananja stroškov avstrijskih pristojbin.
Po splošnih zakonskih določilih si c. kr, finančni minister pridržuje pravico, posojilo vsak čas vrniti popolnoma ali deloma, seveda se nora to posojilo odpovedati
najmanj tri mesece naprej.
Posojilo je zakonito davka prosto ter se obresti ali eventualno v vračilo odpovedane zadolžnice plačujejo brez odračunanja davka, pristojbini aH kakšnega drugega odbilka proti izročitvi zapadlih kuponov oziroma odpovedanih zadolžnic pri c. kr. blagajnici državnih dolgov na Dunaju.
Kuponi zastarajo šest let po zapadnem terminu, odpovedane zadolžnice pa trideset let po za vračilo določenem terminu.
Vsi razglasi, ki se nanašajo na to posojilo, se priobčajo v uradni „Wiener Zeitung". e. irj# finančni minister;
Na Dunaju, 20. januarja 1912. Z^JLiBSj^I *•
B*F" Poziv na subskripcijo. ~?*B
Glede na predstojeći razglas Nj. eksecelence gospoda rinačnega ministra se razpisuje v subskripdjo znesek
nominale 200,000.000 kron
davka prostega štiriodstotnega avstrijskega državnega posojila. Subskriprija bo
WQT   v ponedeljek 29. januarja 1912.
pri teh-le poslovalnicah med njih običajnimi uradnimi urami*.
C kr. poštnohranilnični urad. Danaj; Anglo-Avstr banka, Du naj; Dunaj sk i bančno društvo, Dunaj; C kr. prtv. splošni avstr. Zemljiško-kreditm k« vod; C kr. prfv. avstr. Kreditni zavod za trgov.no im obrt, Dunaj; Nižjeavttr. eskomptna družba, Dunaj; C kr. pri v. Banka avstr. dežela, Dunaj; banka S. M. pl. Rothschfld, Dunaj; Unionbanka, Dunaj; Jadr. banka, Trst; Splošna depoz banka, Dunaj; C kr. priv. splošiu Prometna banka, Danaj; Danca Comerciale Triestina, Trst; Banka za Gornjeavstrijsko in Salcburško, Unec; C. kr. priv. bančna in menjalnlčna deln. dražba „Merkur" na Dunaju; Bieliško-Bialska eskomptna in menjalniška banka, v bielicu; Češka eskomptna banka, Praga; Češka industrijalna banka, Praga; C kr. priv. češka Unionbanka. Praga; Galiftka banka za trgovino in industrijo, Krakov; Industrijska banka za kraljestvo Galicija in Vladi mi rija z velikim vojvodstvom Krakov v Levovu; Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana; Deželna banka kraljevstva češkega v Pragi; Deželna banka kraljevstva Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakov v Levovu; C kr. priv. Moravska eskomptna banka v Brnu; Moravsko ostravska Trgovska In obrtna banka. Moravska  Ostrava;   Avstrijska industrijska in trgovska banka, Dunaj; C. kr. priv. Štajerska eskomptna banka, Gradec;   Ustfednt banka
čtskfch spofitelen, Praga; Dunajska Jombardna in eskomptna banka, Dunaj; Centralna banka nemških hranilnic, Praga; Živinostenska banka, Praga in njih podružnice.
Za subskripcijo pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju in od njega za 9ubskripcijo pooblaščenih nabiralnicah (c. kr. poštnih nradih) veljajo modalitete, ki jih posebej izda c kr. poštnohranilnični urad. — Za subskskripcijo pri vseh ostalih subskripcijskih mestih veljajo nastopna določila. 1. Subskripcijska cena znaša 90*25% prištevši 4% kosovne obresti od 1. decembra 1911 do dneva prevzetja. Za vezane komade se dovoli 10 h povračila za šestmesečno in 20 h za dvanajstmesečno obveznost. 2. Subskripcija se vrši po za to določenih prijavnih tormularjih, ki se pri prej omenjenih poslovalnicah dobivajo brezplačno. Vsaki subskripdjski poslo-valnici je pridržana pravica, po lastnem preudarka določati višino vsake posamezne dodelitve. 3. Pri subskripciji je položiti varščino <5f/# nominala in sicer v goto. vini ali pa v takih po dnevnem kurzu izbranih efektih, ki jih dotična subskripcijska poslovnica spozna za sprejemljive. 4. Dodelitev bo čimprej mogoče po sklepu subskripcije in se bodo subskribenti o tem obvestili. Ako bo dodelitev manjša nego prijave, se bo presegajoča kavcija takoj vrnila. 5. Dodeljene obligacije, katerih prvi priklopljeni kupon zapade 1. junija 1912, morajo znamovalci prevzeti najpozneje do 12. marca 1912. Vplačevati se morajo na dodeljene obligacije odpadajoče subskripcijske cene tako, da se poravna 50% najpozneje do 20. februarja 1912, ostanek najpozneje do 12. marca 1912. Pri vplačilu ostanka se založena kavcija zaračuni oz. vrne. 6. Prijave na določene odstavke posojila se morajo vpoštevati samo toliko, kolikor se sklada to po preudarku subskripcijske poslovalnice s koristmi drugih znamovalcev. 7. Dvigniti je treba obligacije pri tisti poslovalnici, kjer so bile znamovane.
Na Dunaju, januarja 1912.
C. kr. poStnohranilnični urad, Dunaj; Angio-Avstrijska banka, Dunaj; Dunasko bančno društvo, Duaaj; C kr. pri*, splošni avstr. Zemljiško-kreditni zavod, Dunaj; C kr. priv. avstr. Kreditni zavod za trgovino in obrt Dunaj; Nižjeavstrijska eskomptna dražba, Dunaj; C. kr. priv. Banka avstr. deželi, Dunaj; banka S. M. pl. Rothschild, Dunaj; Unionbanka, Dunaj; Jadranska banka, Trst; Splošna depozitna banka, Dunaj; C kr. pri?, splošna Prometna banka, Dunaj; Banca Commerciale Triestina, Trst; Banka za Gornjeavstrijsko in Salcburško, Linec; C. kr. priv. bančna in menjalaičua delu. družba »Merkur na Dunaju; Bieliško-Bialska eskomptna in menjalniška banke Bielicu; teška ekskomptna banka, Praga; Češka industrijalna banka, Praga; C. kr. pri?, češka Unionbanka Praga; Gališka banka za trgovino in industrijo, Krakov;
<lfic«r>iic1/9    Klonira    t9    lrrati»cfvO   fialiriia    in   VlaHimirii«     m   «iaI2IfS«m   haJhajIaAmih     VmIiau   v   I amji.**. .     I l..L.1!___kimWa      I JhUIam. -      1____ i
Modna trgovina
v Ljubljani
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno blago, nizke cene. vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcij« za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
n
a 05
PATENT
vseh dežela izpostuje inženir 20 MU OKI^BHA-Ufli* oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.y Mariahllferstrasse it. 37.
I KONFEKCIJSKA TRGOVINA
1 MAČEK &K0MP.
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
T. SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ::
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
iS}
13
m tu ©
m
(ŠJ
Ej GO 13
najodlicnejsa znamka
Lepi
i| dobri
ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 15O'20O cm vel. K 15-—, iste 150 220 cm vel. K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18-— 30 m sortiranih ostankov K 18' . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in ooreme ===== gratis in franko. .
Tnala planine halje Hieitai. Mm. telio.
Najcenejši
poročni prstani
lastnega najboljšega Izdelka
po meri se dobe pri najstarejši domači tvrdkl
I
Lni. Cerne
jnrelir, trgovec z areni ter zapriseženi sodni cenilec,
Ljubljana, Wo!fova ulica 3.
Zahtevajte   najnovejši cenik.
Dolžnost
fsahega zavednega Slovenca in Slovenke le
da rabi izključno le
lito čistilo
(krema)
za čevlje in usnje
katero fe priznano najboljše. Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
sa prodaja
v prid dražbi sv. Orila in Metoda.
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
[Kil 9. IS.
i
M. Drenik
Ljubljana« Kongresni trg 7.
Volna za Športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska^ rija. Vezenje na roko. Tamburirar/e. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
SSLSnO 6 dni! z brzoparniki francoske družbe.
SSt Ihivre u M !)orh.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
ED. SMARDA
oblastveno p trjena potovalna pisarna v
Ui>b!Janl,Duns!skocestel8
v tiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne listka lx Amerike v staro domovino po nafnizjl ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prlreianie zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
—— LJUBLJANA. -
I Tvornica kemičnih barv, lakov in /irnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste s se  firneiev, i: ii Čopičev, is u  lakov i.
Mavec
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje: r
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
L
ijanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
52
Podružnice v Spljetu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprsieina vloge na knjižice ln na tekoči račun   Jf 1 te? fiia obrestuje od dne vloge po čistih a T
f)! Promese za bližnja žrebanja i
0 jrt na dri. ir. taL 1880 ; ^^g- Ser. irab. 1. lebr. OL dob. K 800.000 — Z   [U n 3% Zemelj. ar. L era. a E 8-—. Žreb. 15.   „    „    „    n 80.000-—
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
150
0623
Volitve i obrtno sod ište!
Ooipouje trg#n<M ulmitoMot!
V nedeljo, dne 28. januarja 4. 1.
se vrše iz skupine delojemalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v
Ljubljani. Volitev se vrši v me9tni posvetovalnici, in sicer od 8. do 12. dopoldne. Voliti treba osebno in vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitev v tretji trgovski skupini je> trgovsko društvo »Merkur«, sporazumno z društvom »Slovenskih trgovskih sotrudnikov« na sestanku dne 24. januarja v prostorih društva »Merkur« za volilni razred trgovskih nastavi jeneev (višnjeve glasovnice), )K>stavilo sledeče kandidate:
Prisedniki:
1. Frane   Kovač,   trgovski po-slovocija v Ljubljani.
2. Viktor Rus, trgovski nastav-Ijenec v Ljubljani.
3. Josip Satran, trgovski nastavljene« v Ljubljani.
Namestnika:
L Franc Kolar, kontorist v Ljubljani.
2. Josip Vatovaz. trgovski nastavi jenee v Ljubljani.
Prisednik prizivaega sodišča:
Franc   Kavčič,   knjigovodja \; Ljubljani.
Gospodje trgovci!
V torek, dne 30. januarja t. 1., se vrše iz skupine delodajalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se vrše v mestni posvetovalnici in sioer od 8. do 12. dopoldne. Voliti je treba osebno in vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitve v trgovski skupini je za volilni razred samostojnih trgov-cev (rdečo glasovnice) trgovsko društvo »Merkur« sporazumno z interesenti postavilo sledeče kandidate:
Prisedniki:
1. Valentin   Golob,  trgovec v Ljubljani.
2. Avgust Jagodie,    trgovec v
Ljubljani.
0. Ivan Samec, trgovec v Ljubljani.
Namestniki:
3. Alojzij Jerančič. trgovec v Ljubljani.
2. Josip Polak, trgovec v Ljubljani.
Prisednik za prizivno sodišče:
JLndrej Šarabon, velet rž ec v Ljubljani. _
Harodno-nappBdni delavci.
V nedeljo, dne 28. januarja t. 1.,
se vrse za delavske volilne razrede volitve v obrtno sodišče v Ljubljanu Treba je, da ta dan pokažejo slovenski delavci, da ae vedno čutijo narod-no in da mislijo napredno. Zato je tudi centralni volilni odbor narodno-napredne stranke sporazumno z delavci postavil kandidate, da podpira-•prizadevanje narodno - napredne-delavstva in mu pripomore pri MLža.iočih se volitvah do zmage. Slovenski delavci, ki se ne sramujete, da Vas je rodila slovenska mati in ki ljubite svoj rod, napredni delavci, ki se nočete klanjati klerikalnim bogovom, napišite vsi na glasovnice razločno in jasno naslednje kandidate:
I. skupina, veleobrt.
Prisedniki:
1. Grošjčar Matija, kov. strugar pri tvrdki Žabkar.
2. Hribar Fran, meter. »Narodna tiskarna«.
3. Sedej Jakob, plačilni natakar, pri »Slonu«.
4. Tonija   Ivan,   dežnikar pri tvrdki Mikuž-
N a m e s t n i'k a:
1. Križaj Miroslav, strojni ključar pri tvrdki 2abkar.
2. Setnikar Anton,  vrtljar pri
tvrdki Tonnies.
V prizivno sodišče.
Kollman Albert, tiskar, tiskarna KIe*inmayer & Bamberg.
D. skupina, mala obrt.
1. Ferant Štefan, urar, tvrdka
Maire.
2. Ham Valentin, mesar tvrdka
Marčan.
3. Jakopič Ivan, knjigovez tvrd-
:<a Breskvar.
4. Korene Rado, strojnik, »Učiteljska tiskarna«.
0. Malic  Fran, pečar, tvrdka
Kalmus.
Namestn'iki:
1. Jeran   Ivan,  steklar, tvrdka Kollman.
2. Nakrst Ignacij, sodar, tvrdka
kuggenig.
3. Winter Makso, mesar tvrdka .
Cerne. I
V prisivno sodišče:
!. Vovko Anton, knjigovez, tvrdka Bonae.
Na delo torej, agitirajte od moia do moža, da bo zmaga naša.
Centralni volila! odbor narodno-napredne stranke«
Ipugi kura.
Pretekli tedeu je. bil ua Trati v Poljanski dolini misijon. Ne pečali bi se ž njim,' ko bi se ne bilo tu zgodilo nekaj, česar ne slišimo po navadi pri misijonskih prireditvah v ua-ši deželi. Navadno se ne sliši ua takih misijonili drugega kot zabavljanje čez napredne časopise, strašenje s peklom in groznimi mukami in enakim. Tudi tu se je govorilo iu pri-digovalo še veliko o tem. Vendar, kar se mora poudarjati, v vse drugem tonu kot smo navajeni slišati pri takih cerkvenih pririditvah. Vso je bilo pov\xlano % lepšo besedo v* dostojnejši obliki brez vsako posebne strasti. Li že vpoštevajo duha časa, omiko iu napredka tudi r»a deželi? Misijonarji so bili tu, kakor pripovedujejo poslušalci njih pripovedi, prave ovce nasproti ondotnemu župniku Brajcu. Tu vse bolj pohlevno iu dobrohotno brez vsake posebno vidne, strasti in škodoželjnosti. Župnik Brajc se naj od teh uči, da ne bo vedno It zabavljal, kajti pri njem se bere i obraza vsa strast, škodoželjnost in maščevanje do političnega nasprotnika. Tedaj je bila ta prireditev v prvi vrsti za njega, da bo krenil pot za učitelji, ki jih je poklical, da M drusre -preobračali, a soditi po vsem, so ti čutili, da je takega spreobrnjenja ravno on najbolj potreben, da bo v prihodnje smatral cerkev za hišo božjo in ne za politične beznieo kot jo je imel ravno pred misijonom. Niso tedaj udrihali, kakor omenjeno, toliko po naprednem časopisju, vsaj v tem razmerju in takim naglasom ne. kot je bilo doslej navada. To pot so krenili misijonarji na drugo pot. Kakor je bilo posneti iz govorov, so zapazili dmgi strah, ki je veliko večji od liberalnih časopisov. In ta strah je Amerika, oziroma takozvani Amerikanci. V teh vidijo vse druge pošasti, vsaj tukaj se je pokazalo, nego v časopisju. Amerikanci so tisti zli duh, ki zastruplja naš novejši čas. In res, v največji meri se je sukalo vse pridigovanje, če tudi v spovednici. tega še ne vemo, okrog teh nesrečnih Amerikan-cev, ki so bojda prava kuga za nas. Amerikanci "zanašajo iz Amerike v moralnem in vsakem ožim največje zlo.
Prepričani smo, da misijonarjev ru ne vodijo nobeni res gospodarski in moralni obziri. Ne, za te je njim malo ali pa nič mari. Tudi do zdaj še nismo slišali nobenega praveg-a zabavljanja in odvračanja naših Ijndl od Amerike od strani duhovščine. Seveda, do zdaj so bili tudi ti Amerikanci pohlevne in poslužne ovce v Ameriki in potem, ko so se zopet vrnili v domovino. Plačevali so ra-dovoljno drage maše, zidali razne kapele in sploh od trdo zasluženega denarja veliko žrtvovali v cerkvene in drnge božje namene. Na to še misliti ni bilo, da hi delali kako na-sprotetvo pri volitvah ž-ipniku in kaplanu. Dandanes je pa 'o že veliko drugače. To niso več tista pohlevna jajrnjeta, Amerikanci. So ljudje, ki se res navzamejo v Ameriki v večji in manjši meri svobodnepra ameri-kanskega duha. In to prepričanje očitno kažejo tudi drugim in ne brez nspeha. Seveda odleti od amerikan-skega zaslužka vedno manj za maš/? in cerkvene namene. Pri volitvah zopet pondarjajo, da žnpnik nima pri tem nie opraviti, kakor tudi v Ameriki nič nima. Tedaj so ravno ti ljudje. Amerikanci, ki odrekajo duhovniku v posvetnih rečeh vsako pokorščino, in pridobivajo vedno več somišljenikov tndi med onimi, ki so o Ameriki do zdaj le slišali. To se je pokazalo tndi pri 6edanjih občinskih volitvah. V krajih, ki se ponašajo z večjim številom Amerikancev, je bil največji odpor z večjim ali manjšim uspehom. To je poskusil tudi že sam škof s svojim nameravanim popotovanjem v Ameriko, da bi onkraj lovil ljudi, ki si s težkim delom služijo kruh in varčujejo, da bi olajšali bedo svoji družini. To je tista točka, okrog katere se vse suče, in radi katere imajo ti gospodje v zadnjem času toliko skrbi. Ne sreča rodbin, ampak sapa, sapa, ki prihaja iz Amerike, ta je zanje mrzla in neprijetna. To je skusil tudi župnik Brajc, ki je pri zadnjih občinskih volitvah kljub tolikemu trudi jedva za zdaj se ostal na krmilu, kar so tudi naredili ti presneti Amerikanci, kolikor toliko.
Naprednjak!,
prispevajte za Narodni sklad!
Za prantai rejtit Mi
Pri prehranitvi in pri vzreji prezgodaj rojenih otrok je trebo ravnati posebno skrbne. Tn se maščuje vsaka napaka In vsako zamujen je. Ravno za take otroke je Seettova emulzija r\- m^^-bjega olja vzeta reano v gotovih
ta  raamko —
količinah, pravi blagoslov Kar- ribičem — «nak vitek takih prezgodaj rojenih Scottove*. po-otrok stopnja.
SC0TT0VA
EMULZIJA
tako pospešuje, da se čez nekaj časa nu ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličje ne po krepki rast telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je čisto lahko prebavna in tako okusna, di jo dojenček vživa In lahko prenaša brez odpora. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott,** ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost in učinek.
Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah.
Dobro domače zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajeniu itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LIN1MENT. ĆAPSICI COMP. s .sidrom44 nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h, K 1*40 in K 2— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Brazay
prežene vsako utrujenost in prenapetost.
Dobiva  se povsod.
Zapomnite si,
da je dober tek temelj dobrega prebav-
ljanja, da je torej zbujanje teka najvažnejši pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko prebavo na poskusi že desetletja z dobrim uspehom rabljene .Bradveve želodčne kapi iee". prej tudi Marijaceljske želodčne kapljice, ki so že od nekdaj najzanejslivejše domače sredstvo proti vsem te*kočam otrok kakor tudi odraslih. Dobe se po lekarnah in stane stene steklenica samo K — 90 in K1 *60 dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja pošlje izdelovateli, lekarnar, C. Bradv, Dana I. Fleischmarkt 2-484 brez stroškov na dom 6 steklenic K 5 80 ali tri dvojne steklenice za K 5*30. 3785
Kolesarji! jKotoristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
r primerna fesperirsno ii proti ognja zavarovano shrambo brezplačno.
Ako pa kolo ali motor potrebuje kakega popravila, prenovi; enja ali nadomestitve posameznik delov, se to lzgotovi solidno ia po pri m. ceni.
Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Čamernik
specijalna trgovina a kelesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna
Kdor ga ima. Ima zdravje doma!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovast
liter K 2-40. »   • 4*80.
naslev za sarttita: „PIOMAH". LjsUJasa.
Ključavničarstvo fjgg
Ig. Faschfnga vdova Poljanski nasip it 8.
Velika zaloga
štedilnik ognjišč.
Izvrstno in solidno delo.
Cene zmerne. Popravila se i  i točno izvršujejo, i i
največja zaloga navadnih do najfinejši)!
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
BLPaklč
v LJubljani.
Heznapim naročnikoB se paflja s povzetjem.
1 II
D
Josip Rojina
krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši
ca J
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvornia zaloga najfinejših angl. in fraac. specijalitet blaga.
P
o
ca
a
o
13
o
rt
Najboljši kosmetiški predmeti
za ©lepšanje polti in telesa so:
^01110 po 80 k, :: cream po :: — 1 K;
ta::   l&enthol " ustna voda po aai—       1 K;
zobni prašek po 6Oh;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po
1 E1 lasna nomada t S.
Ti izdelki „Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Orlovi lekarni
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kopajte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
ti/ornica mama
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
0>
v sodčkih po 50 kg razpošilja vodao tvrdka 335 J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
y\h z gostilno
v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet; pripravna je tucji za vsako drugo obrt, je 16 let še davka prosta ae radi bolezni proda. Poizve se: Priso]na olioa itev. S.
f latnine in pavolnine
8283 J
kupite naravnost pri izdelovalen najceneje.
Novosti finih flanel in barhentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorei gratis in franko.
Tkalnica Bratje Mm, Betonska 305, Češko.
Namesto za K10B"—za K 56"—
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vtste
šivalne sfrols
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošijem ko dobim 15 K zsdatji, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po ■ cenah na debelo. ---— -
A. WwMi Oirii n. Ihtere Donanstrase U1.
Slovenska m hrvaška korespondenca. — Ceniki grafa ie franka
335
za kurfavo,
mm
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja
solidno  narejene   planine,   klavirje in harmonija tudi aamelgralna
sa gotov denar, aa delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno
in računijo najceneje, ffalvseja tvornica aa avstrijscam fnam
Postavno varovano«
na kubičen   meter,  se  radi pomanjkanja prostora
prodajajo po zelo znižani ceni.
[ Odjemalci velikih množin imajo popust.
Parna žaga V, Scagnetti Cesta na Rudoliovo železnico 16
::      (za državn m kolodvorom).
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje  Gosposka   ulica   štev. 6),
išče nujno s
več finih kuharic h gosoodi in v meščanske hiše za Ljubljano in zunaj, tudi k posameznim gosrodom in damam ter k 2 osebama: na graščine poleg kuhinjske dekle, dobra plača, 3 strežaje za Gradee, Gorico, Trst, natakarico na račun s kavcijo v prometnem kTaju, točilmSko natakarico itd. itd. Inteligentne bone z zmernimi zahtevami, prodajalke, kontoristinje itd. itd.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka ra odgoyor,
8 par vinarji priediti
se Vam posreči takoj, z malim trudom, v najkraišem času, če olupite   krompir, «* zrežete in v slani vodi skuhate ter k približno 2 kg dodate 1 košček stopljenega Ver-tejevega guljaževega pridatka. Kaj boljšega kot ta Vćrtejev krompirjev guljaž si sploh ne morete napraviti! Na sličen način si napravite lahko iz zelja, fižola, riža, žiičnikov, tarhonva,  makaronov,  polente,   sploh is vseh prikuh in sličnih jedil z Vertejevim guljaževim pridatkom hitro in etno najokus-neiša jedila. Če se doda 1 kg mesa in en košček Včrtejevega guliaževega dodatka, se s tem pridobi v najkrajšem času izboren, okusen guljaž. Napravi se pa z Vćrtejevem guljaževim pridatkom tudi piščanec v papriki, guljaž z zeljem itd., in videti bi Vam bilo treba, kako vesele in zadovoljne obrase narede ljudje, če se pred nje postavi jed, ki ie napravi ena z Vertejevim guljaževim pridatkom, vidi se jim kako se iim sline cede po dobri, okusni jedi. Dobili smo že sto in stotisoče priznalnih pisem od naših odjemalcev in jih tudi imamo na razpolago. 1 košček, ki zadostuje za približno 1 kg mesa, 2 kg krompirja, zelja, fižola itd. stsae samo 20 vinarjev.  Zajamčeno najčistejše živalske masti in drugi pridatki. Od c kr. preiskovaliSča oblastveno preiskano, Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Pravo edino r. nVeriea." Edini izdolovatelj: Tvornica jedli Vertes &.Co., Lugu* št. 491. Južna Ogrska.
04^^65
1
94
U0
47991
.JS
OU
RQ
Zahtevajte
prosto moj bogato ilustrovanl glavni katalog z
4000 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufak-turnega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd. Prva tovara« ur .
Jft Konrad, l kr. dvorni dobavite!]. Most. št. 1143. Češko.
Prava švicarska niklasta remontoarka na 9idro, sistema Roskopf pat. 5 K, Registrirana »Adler-Roskopf«, niklasta remontoarka na sidro K 7. Prava srebrna remontoarka, odprta it 8*40. — rliVak miko! — liana dovoljni iN denar mt).
Lepo iliunij!
v L nadstr., s 4 sobami in pritiklinami,
\ s idda taksi aH za najev termin
na Bleiweisovi cesti 20«
Vpraša se 336
t pisani F. <ipagftia, M\tm aliu itn. 5.
Nepreklicno IO. aprila vlečenje. ^aV
LOTERIJA ZA OGREVALNICE.
■465O dobttkov efektivna vrednosti kron 80.000
Prvi trije glavni dobitki K 35.000, 5000, 1500,
se na željo dobitelja odstevši 10% in zakoniti dobitveni davek izplačajo v ffstdvini. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafil:ah, loterijah, menjalnicah in v loterijski
pisarni I. Goldschiniedgasse it. 8. 323
!! 500 kron!!
Vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavici, trda koža ne izgine prež bolečin v 3 dneh z mojim uničevalcem vrastlih korenin, asaaHoaa Basa. Lonček z garancijskim
Eiamom vr< d i  k        Eoaaonj, Eoitoe. postni prodal 12 M Ogrsko. 250
V Ameriko in Kanado
v Bndafeb
Usfanavlieca 1894.      Bob; s« ptvsoi
K v v v
V v v v v
Krasna umetniš'ca reprodukcija v ve* barvah
.-. .-. znamenite Groharjeve slike .v .-.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm ie najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta
reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci.
•ZZLZTZ,   Cena s pošto K 3.20. =
pripravna, cena in zanesl|lva vožnja
CUNARD LINE.
Fraoctnia, iz Reke, dne 14. februarja 1912. Ultonia, iz Reke. dae 21. februarja 1912. Lacenia, ii Reke. dne 2. marca 1912. Iz Llverpoola:
Najhitrejši in najlepši parnik sveta,
Lusitiania, dne 17. februarja, 9. marca, 30. marca, 27. aprila. 18. maja 1912.
Mauretania. dne 2. marca. 23. marci. 13. aprila. 11. maja, 1. janija 1912. /.0
Pojasnila in vozne liste pri
Sndr. Odlasek v Ljubljani, Slomškova ulica it. 23.
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York III. razred K 200 za odraslo osebo z davkom vred in K 110 za otroka pod 12 leti z davkom vred
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
ia in
„Adrija"
oblastveno koncesijoniraoa prodaja strupov
7798 v Ljobljasi,
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno pošto Zahtevaite cenike!
Kupujte samo najpopolnejše!
Stroji Rcmington
plftefo, seštevale i« odsevalo I
o
CA T3
—» S
Glogovski & Co.
e. In kr. dvorni dobavitelji
Gradec. Joinnmjmsring 11 8. Telefon 3fit.
Pojasnila brezobv<ezno. 'ilO
308
mprimna bom. te da takoj i najem.
Cena po dogovoru, žaga je na jako obrtnem, lepem mestu. — Več povt
onlartaUtvo Pra^mlkarieverja dvora ¥ Mekinjah pri Kamnika.
enonadstr., s kozolcen in vrtom, lepo obdela nim,   na    deželi pn farni cerkvi, z dobt« idočo trgovino mešn nega blaga,
ie iz proste roke
pr ada.
Poizve se prt :m
F. Looe. Zagiadet pri Zarlfasi. %\m\W
C. kr. avstrijske <jgjt državne železnice. Izvleček   iz voznega reda.
Veljaven od i« oktobra 1911,
Postaja; Ljubljana jvzni kolodvor. Odhod.
6- 4S zjutraj. Osebni vla'fc na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7- 25 zjutraj. Osebni vlak-
na
Kočevje, Trebnje, St. Jataž,
Grosuplje, Rudolfovo,
vlak na Grosu-JanŽ, Rudolfovo,
Stražo - Toplice 9*09 dopoldne.   Osebni   vlak   na Kranj,
Jesenice, (z zvezo na brzovlak nn Beljak, Inomost, Solnograd, IHonakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, DraŽcJane, Berlin,) fdir*ktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trtriž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-32 popoldne. Osebni pije, Kočevje, Trebnje St Stražo - Toplice.
3-30 popoldne« Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, TrbiZ. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7- 39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rtidoifovo.
10*10 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst  Na Jesenicah zveza
na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linča, (Lonoon.
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino
mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja 8*52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudotfovegj,
St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupli 9-48 dopoldne« Osebni vlak iz Trt
Jesenic, z zvezo na brzovlak i,^ Dun.v
Linca, Celovca, Monakovega, Solnograd^.
lnomosta Beljaka. 11-13 dopoldne. Osebni vlak. iz Gor
Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljak*
Tržiča, Krania
2-59 popoldne. Osebni iz Straža-Tu/ Rudolfovega, St. Janža, irebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4-1S  popoldne.  Osebni   vlak  od TV Gorice, Trbiža. Jesenic,  Linca, Ce'.m Solnograda, FraRzenfeste, Beljaka t7ržicY Kranja.
6"58 zvečer. Osebni vlak iz Jesenk zvezo na brzovlak iz Ber'/ina, Draž,: Prage, Dunaja, Linca. Celov/ca, Ko Monakovega, Solnograda, inoenosta, Fi zensfesia, Beljaka, (direktni voz SoInogr?c Opatija-Reka).
8- 15 zvečer. Osebni v\a'jk rz Trstć., Go-Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celoi Beljaka, TrZiča, Kranj a.
9- 07 po noči. OsebnV v*ak iz btražc-To-pHc, Rudolfovega,   'ot.  Jania, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, rice,Trbiža,Jesentc,Celovca, Beljaka, Kr
Postaja: LJubljana dri. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-28,  11-50« 3-15. 7-io.
Prihod iz Kamnika: 6-41, 10-59. 2-40, 6-10.
C. kr. državno-železnlško ravnateljstvo v Trsta.
				
			aaaaaaaaaaa^	jMMaaaM
odna
lunarna
Prešernova ulica štev. 7
v Ljubljani
združena s
Prešernova ulica štev. 7
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceiifskega,
.".   kemptoanskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■"■
najboljše kakovosti in po najiilžjlk cenah, -^ajaj
Pisalne in risalne Črnilniki in uteži
potrebščine
Papir
kancefcjski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
naj priproste j še in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame in za gospode, za navadno rabo in tudi M darila«
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
za opremo pisalnih miz, lično izdelani ia po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast.
Jhrotaa knjigarna sprejema tudi naročila ga
pisalne stroje
vseh sistemov ------
po tova niških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizituioe, oznanila, fakture, trgovska pisma itd itd.
6659
D01B
5402
KC7
91