TV m Ut*. Mm m M MC M totft Mi; M i dm IIM m •*> M* H.ÎI m pté Mat m to» „ ni«: for *» D "MM MtMrn («Ma* Obi**») cwhatimi par raw. ck'cm* «m Cto.ro WIM pm fmt, prohvkta Lawafeb A raw SMT-W MKMSU Of THK KKDBtATBD fWM 4^111 iMIuw T «J» » m* wis* ■S SS* IMM M mâm »I nfr- tmm Ford napoveduje dobre pltče Henry Ford je napovedal dobre plate za delavce, ki pridejo čez dvajaet let. Kord je poleg »vojega svetovnega (pardon: mednarodnega) avtomobilskega businesaa tudi ekonom-aki filozof in prerok, ki vsake kvatre kaj prerokuje. Vsako leto spile knjigo, polno modrosti in prerokovanj. Njegova najnovejša knjiga je izšla zadnji teden v New Yorku z naslovom "Moving Forward". V tej knjigi pile Ford med drugim, da leta 1960 bo minimalna plača amerilkega delavca $27 na dan. V dvajsetih letih lahko marsikaj pride, tudi vilje plače. Leta 1960 bodo nedvomno druge razmere v Ameriki In po vsem svetu in tudi minimalna plača bo vsekakor vilja, ¿e bodo tudi cene vilje. Pred dvajsetimi leti je bila minimalna plaka nitja, a tudi življenske potrebni ne niso bHe Uko drage kot ao danea. Saj plače ne predstavljajo v dobi kapitalizma nič drugega kot eksistenčni minimum. Ako te življenje stane pet dolarjev, moral imeti pet dolarjev plače. In če v dvajaetlh letih naraste eksiatenčni minimum na $27 dnevno, bo treba toliko minimalne plače. Obenem bodo pro-porčno tudi prof iti večji. Vsekakor pa se Fordu slsfco prileie pre-rokovsnje viljih plač dvajset let od danes. Cerkev tudi obljubuje veliko srečo tele po smrti possmesnika in posameznik lahko oceni vrednost takih obljub kakor hoče. Dejstvo Je, da cerkev ne more dati tiste sreče v življenju — in to zadostuje sa praktične ljudi. Ford pa je v stanju dati le danes, takoj, vilje plače vae j delavcem v svojih tovarnah, če bi se hotel sadovoljltl s manjlim profilom. Saj ni tako neumen, da bi ne vedel, da delavec recimo z desetimi dolarji dnevnega zaslužka lahko bolje ftlvi kakor pa s petimi dolarji. Delavcem danes nič ne pomaga obljuba, da bodo čez dvajset let trikrst ali petkrat bolje plačani. Oni potrebujejo danes! Potrebujejo vsaj toliko, da lahko ekaistirajo — in toliko bi jim Ford lahko dal. Kdor odlaga na bodočnoet kar bi lahko danes storil, ne dela polteno ln pravično. Delavci potrebujejo danes predvsem garancij stalnega dela in taslulka. Tega pa Jim kapitalizem ne more.dati, niti Ford ln nihče drugi. To Je v sistemu družbe, kl producira potrebtčlne v avrho privatnega dobička ln ne ljudske rabe. Ford hoče biti črna ovca med kapitalisti in rsd pove in zapite nekaj kar se ne ujema s vsljsvnimi biznllklml predpisi, toda njegove teorije so v neprestanem konfliktu z njegovo leatno prakso. Filozof Ford Je v boju s kapitalistom Fordom in kapitalist v nJem vedno vleče dobelo stran. Valed tega ne more noben resen človek verjeti v Iskrenost njegove fllo-sofske strani. Nsjlskrenejžl so oni kapitalisti, ki Uko govore kakor delajo. Ameriško življenje! V dnevnem čaaoplaju Je sledeča slika: Mesto Orange v New Jerseyju se delt v dve občini: Orange in Raat Orange. Obe občini sU imeli doslej postavo, da morajo biti kitu »teatri zaprti ob nedeljah. Občina Orange Je pa zdaj to jhmUvo odpravila ln predvajanje filmov ob nedeljah bo v njenih mejah spet le-gslizirano. doti m oaUneJo v Kast Orangu teatri nadalje uprti. Največji k moto* t ca pa atojl bal na meji obeh občin, tako da Je polovica gledališča v Orangu in druga i»o!ovlca v Kant Orangu. Kako bo «daj a tem teatrom? Ali bo odprt ali oaUne zaprt? Vpralanje Je rešil «upan Rast Oran ga. ki je naznanil 1. oktobra, da potegne vrv med asdežl v gledališču in ona stran, kl stoji v njegovi občini, mora osUti presna, drugo strsn pa lahko napolnijo grelniki Is Orange! Tako aolomonako j« bil rešen najtežji problem Življenja v ameriškem mestu. Problem, kam gredo ljudje ob nedeljah: sil *ede v gts-dalllču ali v cerkvi ali epe doma. Je namreč allno važen — veliko valnje*| kot pa problem, kaj ljudje jedli ob nedeljah In petjih! J NI čuda, da ao ljudje na \aeh koncih ln krajih že skrajno siti tek "problemov". Glasovi \iz naselbin Zaaizalve beležke Is razaik krajev Vsbodnoobijake veati Bridgeport, O. — Prireditev pevskega zbora "MapreJ," odseka aoc. kluba It 11, dne 27. sept. je povoljno izpadla. Nastop pevcev je bil povoljen, kaj-ti to je bil prvi nastop. In v mesecu in pol, kar so se organizirali, ae ne more bolje pričakovati. Pesem "Večernica"Jje tU bolj trdo, "Slovenec, tvoja zemlja je zdrava" in ''Ljubica moja" ps zelo povoljno. PosSlmo zadnja Je tla dobro, kar je pokazal a-plavz občinstva. John Kutch Je imel govor, ki je dobro vplival na poelulajce Navzoče je bilo dosti mladine, kar dokazuje, ds je mladina naklonjena zboru "Naprej." Klub in "Naprej" bosU pa la v naprej prirejala zabave in gojila petje in dramatiko in poekutala ustreči posetnikom na prireditvah. de isti večer je bilo prijavljenih nekaj novih moči v klub in k "Nspreju," Druge se pa prosi, da pristopijo v nate vrsta. Do 19. t. m. Je le vstopnina prosm. Hvala vsem, kl ste pomagali, da je priredba Uko dobro izpadla. Hvala vam, ki ate vstopnice prodajali, Jakob Tomliču, ki je dMval $2 v pomoč zboru in m rs. Ivani Rebol, ki je podarila kek* kl je tudi prinesel $2. Reči moram, da John Rebol ln njegova soproga Ivana sU ie veliko dala v korist kluba ln vedno stojita na strani, kadar gre za kitko dobro stvar. Druga priredba aoc. kluba in "Napreja," kot se slili, bo 27. dec., kar bp objavljeno na tem mestu. Delavske razmere so vedno slabte v tej okolici. Sanders Coal Co. je 1. okt. zopet utrgala 6c pri toni in 40c na dnevni plači. Wheeling Steel Co. Je zaprla eno tovarno v bližini Ben-wooda, kjer je delalo 1,800 Iju-di^ in eno v Martina Ferry, v kateri Je delalo 600 ljudi. V drugih department!h ljudi odpulča, aH pa obratuje s polovičnim časom ; U. 8. Steel jeklarne tudi obratujejo s polovičnim čaaom. Pre-mogorovi pa same 1—2 dni na teden. In kljub vsej miaeriji se svet ne zbudi. Ravno Je prišlo poročilo, da soc. stranka ni dobila dovolj podpisov, to je 36,000, da pride v državi Ohio na glasovnico. Torej svet Je*ad6voljen, da ga tepe Hooverjeva administracija, drugače bi tel na delo kot smo 111 drugi, da bi prilli delavski kandidatje na glasovnico. Pri vsem tem gre stranka naprej; zadnji meeec so se organizirale 8 nove postojanka. Kak-Ine «paske ¿ujel proti aoc. stranki, ln to le od ljudi, ki ss nekam šUJejo, ni da bi zapiaal v delavski list kot Je Proeveta. Bodo že tudi spregledali. Na Blaine se Je organisirala postojanka reorganizirane UM* WA pred par ted»i. In Je precej netih rojakov pristopilo. Ako bi delal v rovih, bi bil eden prvih v tej organlsaciji, tako bom pa As v naprej sanjo agitlral kot sem do sedaj. Sem že napravil dosti stopinj ,v prid njs in tudi pisal, kar bom tudi v bodoče. "American Miner** je dobil tu di precej novih naročnikov. Posebno na prlrtfdbl "Napreja" 27. septembra. Dne 26. okt bo Imela Belmont County Political liga svojo konvencijo v Češki dvorani na 8top 19. Ker več nallh drultev epada v njo ln ker ae jn 24. avg. na konferenci soc. klabov ln dru-lUv Prosvetne matice na Blaine izvolilo odbor, da deluje pri tuj organizaciji, da jo pridobimo do prihodnjih volitev, da bi akup-no postavili aoc. Uket za prihodnje predsednltke volitve, poj dlmo na to konvencijo in začnimo po malem ublaAevati pot do sblltanja. Seja federacije drušUv 8NPJ sa U okraj dne 28. sept. je bila dobro zastopana. Navzoči so bili zaatopnikl od 10. drultev, 4 več kot zadnjič. Prihodnja seja bo 28. nov. v BridK* i"»rtu. In do takrat se upa, de se pridobi večina drultev sa pristop, kajti sklenilo ae Je. da bedo uradniki federacije la bližnji Člani poseti-II seji drultev, kl ae proti fade-raciji, all pa morda ne vedo kaj ali zakaj je federacija potrebna. Maredilo se je tudi nekaj gpre-nemb za olajlavo mesečnih pri-ipevkov, manjla drultva. Tukaj boeU Ifnela drultva It. 18 in 640 SNPJ, kot je bilo že laznanjeno, vinako trgatev v ?rid Miklavževega večera za nladino SNPJ. Torej posetimo /si to priredbo in napolnimo dvorano. Nastopil bo tudi "Naprej" a par pesmimi, tako da bo večer 11. okt. res večer domače zabave in užitka. Nekaj se sliši, da bo imel aoc. klub It. 2 na Glencoe 26letnico 16. novembra. To je edini klub razen It. 1 v Chicagu, ki ae more ponašati, da deluje 26 let za de-iavake pravice. In ako bodo res imeli to proslavo, kar bodo go-ovo dali v javnost, je dolžnost /sega zavednega delavstva tukaj, da njih priredbo poaetimo. Vam pa kličemo: kei> ste se bojevali 26 let, pojdite naprej po tej poti. Zavedajte se, da je.ves tavedni delavski svet z vami in vam čestiU k vali proslavi. - Tukajšnji aoc. klub It. 11 ima leje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Društveni dvorani. In dolžnost vseh članov je, da se sej udeležujete in agitirate za pridobivanje novih članov in članic. Torej vai na sejo 19. okt. Človek le pred svojo hilo ni varen pred avti. Dne 27, eepj. je učiteljica glasbe stala pred svojim avtom pred bila Zadaj pridrve neki zlikovci s Fordko in se zapode v avto učiteljice G. Straight, ki jo podere in vso zmečka, da je po par urah v bolnišnici umrla. Zllkovce so Ukoj prijeli. Pa kaj zato. Mlado življenje je llo, ki se ne nadomesti. Joe. Sney. Konferenca Prosvetne matice J8Z o fašizmu Na zadnjem zborovanju Konference Prosvetne matice JSZ m severni 111. in Wis., vrieČ se v Sheboygan u, Wis., 28. sept., je prillo na dnevni red tudi vpralanje fallzma in tiranske politike IUllje v Primorju. S tem v zvezi je bila Ujnlku poverjena naloga, da v imenu Konference pridbčl v Proavctl in Proletarcu sledeče: Ves civilizirani svet, posebno še zavedno delavstvo, organizirano v raznih delavskih ln aoci-allatičnih strankah, obsoja fall-zem, ki je spremenil Italijo v glavnjačo, zatrl in uničil vse delavsko gibanja, pomoril, pome-tal v Ječe in lagnal v pregnanstvo na petčene otoke sredozemskega morja vae svoje nasprotnike, katerim ae ni posrečilo pobegniti is IUllje. Civilizirani svet in zavedno delavstvo pa le posebno obsoja divjanje falistlčne ln po papeftu blagoslovljene IUllje v okupiranem ozemlju, predvsem v Primorju, kjer vlada podjarmi jene Slovence in HrvaU s ognjem in MLAD PILOT IkSal n*a T. Bee* Je t» S- »ttrf. 'tlele figi«- I» «e. alMsH. NW* Is mM m» «*«to NDELJEK, 6. OKTOBRA mečem in ricinovim oljem. Ob- zem, ki sU njegova največja za- veznika, oziroma se gs poslužu jeU v svoje namene, ki so: iz-karilčanje delovnega ljudstva, na čigar hrbtih aloni duna.Jnji krvavi in anarhični drutabni red. V tem trenotku ponovno počivamo jugoslovansko delavstvo v Ameriki, da se pridruži mednarodnemu proleUriatu, ki ae amo-treno bori proti fašizmu, ki je IUlijo s Primorjem vred spremenil v naj grozne j šo ječo. Le potom močnih organizacij svetovnega proleUriaU bo možno poraziti fašizem, ki dviga gUvo v marsikateri državi in isvojeva-ti svobodo vsem narodom, ki ječe pod peto kapitalizma. Našim nesrečnim bratom v razdejanem Primorju pa izrekamo nate naj-globokejle simpatije in jim obljubljamo, da ae bomo borili proti fašizmu, njihovemu največjemu sovražniku, le z večjo ener- soja grozodejstva fašističnega trinottva, ki je kuiminiralo v u-moru Itirih slovenskih mladeni-čev v Trstu in obsodilo večjo skupino Primorcev v dolgoletne ječe radi "zločina," ker so imeli dovolj hrbtenice, da ao nasprotovali raznarodovahii in barbarski politiki papiatičnega fašizma v Primorju. Ta barbarski čin fašizma je bil preračunjen napad na primorske .Slovence v prvi vrsti, v drugi pa je gtid v verigi provokacij Mussolinijeve in pa-jnrževe IUllje, da provocira novo pokolje v Evropi. t Zavedno delavstvo, organizi rano v socialističnih strankah širom sveU, vidi v fašizmu, ki dviga glavo v raznih državah Evrope, največjo nevarnoet vsem svojim organizacijam in pridobitvam, katere si je priborilo i težkimi boji v dolgih desetletjih Za ved no ^delavstvo vidi v itali janskem in mednarodnem fašizmu, ki je izrodek in ekstremna faza slepega nacionalizma, največjo nevarnoet, ki grozi zaplesti ljudstva vsega sveU v novo svetovno klanje. Slovensko delavstvo, ki je po svojih krajevnih podpornih, političnih in prosvetnih organizacijah organizirano v Konferenci Prosvetne matice JSZ za severni Illinois in Wisconsin, se pridružuje civiliziranemu svetu ln mednarodnemu deUvstvu, ki ogorčeno protestira proti barbarski rsznarodovalni politiki I-talije v Primorju, a katero je spremenila nekdaj naj kulturne j-ši del našega alovenskega naroda v pokopališče in pogorišče, nad katerim žaluje predvsem jugoslovanski narod tukaj in v sUri domovini. V tolažbo nam je zavest, da bo zavedno delavstvo nekega dne strmoglavilo fašizem v IUliji in drugih deželah, strmoglavilo na smetišče tiranatva s fašizmom vred tudi papizem in kapitali-.................. gijo. Anton Garden, tajnik, t AKCLJA ZA ODPRAVO INJUNKCU Unija za ameriške civilne svo-bodščine organizirala kampe ■jo__ New York. — » prvin v težje ee namreč sproščajo silne ms» j žine energije, ki nartomsdčs poribUeno^*-dar pa utegnejo nasUjati prav tako ogrosisr množine energije tudi pri tvor jen ju In nsJ* denju neuronov, tako da v tem pogledu uUT» biti verjetna tudi podmena Antropov« Uga pa ae deelej Is ni našel noben dokat» bi težje kemične prvine ree nastajale s «fJ*T vanjem iz lažjih. Nasprotno pa Je razpad*" težjih elementov nepobltno dejstvo; či«l» * lično j« tedaj, da gremo po tem dognanj«^ korak naprej in ai mislimo, da je najteijs ia prvina (uran) res r - V > PO>fl)ELJBK, 6. OKTOBRA PROSVBTX 0 zadružnem gibanju v U. S. A, U8A M dUMii , V|_ j p WaHmumm, pr«4Mdaik Z*drain« Mg* v ,JruM Mi n* «4 14. ša ZS. avs-U IMS Priredil V«o V ski ladras* ▼ lJ8A^. V USA niti polovic« preBival-,,v» ni polj^Uk«. Moč »dnrf-gibanj« je v ne-poljedel-S krogih. Organteacile tur-Ziev M le bolj itevllne in večje» Konzumno zadružništvo ne obsega le industrijskih delavcev, marveč Se posebno trgovce, na-stavljence in mnogo pripadnikov srednjega stanu. 'Glavno množico članov predstavljajo rudarji, tekstilni delavci in delavci konfekcijske panoge. Dasi tvorijo domaČi Američani večino v konzumnih zadrugah, vendar imajo tudi inozem-ci močan vpliv na konzumno zadružništvo. Na čelu stoje Finci. Zadružni člani pripadajo štiridesetim različnim narodnostim. Za Evropce je težko, pojmiti razlike v govorici in plemenih Amerike. Poznal sem zadrugo, katere člani so bili rojeni v 14 različnih deželah in državah. V «plošnem pa se pripadniki so* rodnih plemen združijo v svojo onranizacijo. Mnogo je zadrug, katerih člani pripadajo istemu plemenu. Dalje so včlanjene v naši Zadružni ligi organizacije, ki se v poslovanju s svojimi člani poslužujejo izključno svojega jezika, bodisi finskega, judovskega, nemškega, italijanske ga, ruskega, slovenskega, češkega, litavskega, ukrajinskega ali kakšnega drugega jezika. Te zadruge so ustanovili emigran ti, in vsaka organizacija posnema v Ameriki svoje posebne o-riginalnosti. Ce vpoštevamo različnost jezikov in razlike v plemenih, potem imamo pred seboj cel kolei-doskop barvnih enot, M ima vsaka svoj značaj, svoj jezik in svoje navade. Združiti vse te zadruge v eno Zadružno ligo je bil prav tako težak posel, kakor poeel Mednarodne zadružne zveze. Način delovanja ■v USA je krog 2,000 konzumnih zadrug, ki temelje na nače-ih rochdalskih tkalcev. Polovica teh oddaja živila in druge potrebščine v manjših mestih ter na deželi. Krog 400- zadružnih oddajališč je za kolonijalno bla-Ko ter mesne izdelke in k*og 600 zadrug prodaja gaaolin in olje za avtomobile. Ostalih 100 zadrug se peča s kuhinjami, pre-nočevališči, pekarnami, mlekarnami ali pa so zadruge za raz-pečavanje premoga ali stanovanja. Zadruga, katere član sem jaz, p^ slučajno finska zadruga in če prisostvujem kdaj kakemu članskemu zborovanju, sem popoln tujec v meni povsem neznanem »vetu neznanega jezika. Ta zadruga je v New Yorku z 2,200 Klani in jma g oddajališč za ko-Mijalno blago, eno mesarijo, en° javno kuhinjo in eno pekarno ter doseže letno prometa za 500,000 dolarjev. V New York ( 'tyju je ¿e cela vrata drugih »Pesno delujočih zadrug. Ena i3«600 člani ima 8 javnih ku-h«nj. 3 oddaj al išča za živila in pekarno. Njen letni promet zna-650,000 dolarjev. Dalje ima Fojo banko ter velik stanovanj-2b Ta stavba je stala 700,-™ dolarjev ter sUnuje v njej r pianov s svojimi družinami. ■l'»|iešnc zadruge opravljajo F*1" vrsto poslov. Tako ima na primer neka zadruga v Illinoisu U00 članov, 4 oddaj al išča ko-w»islne in mesne robe, pekar-,n "ddelek za dobavo mleka rr do«*e letno 800,000 dolarjev Prometa. I>ruga spet v Michlga-r, * **> člani ima 9 oddajališč fckmijalnega blaga ter meanih Wrlkov, iH karno in ima letno Pr *n, ta 700,000 dolarjev. «ar«ikatere zadruge so v neka-Wr.h m^tih največja podjetja. ■¡¿Pruska zadruga v New mer, LJubljana Devet zadrug je mlekarskih. Neka zadruga v Minnesoti je organizacija sa oddajo mlečnih izdelkov. To je največja zadruga Amerike na rochdalskih temeljih. Ima 5,000 članov in letnega prometa za 3,500,000 dolarjev. Več sto zadrug dobavlja in. prodaja članom premog. Dalje imamo Štiri velenakup-ne družbe za različne distrikte, katerih letni promet je znašal 1. 1929 nad 4 milijone dolarjev. V vsakem večjem mestu je mnogo takozvanih stavbnih zadrug, ki pa so le po imenu zadružne. Prava stavbna zadruga je namreč tista, ki je vedno lastnica zemljišča, da stanovanja daje svojim članom le v najem in da je članom prepovedano, oddajati stanovanje spet dalje v najem ali ga celo prodat» radi tega, da zasluži prav mastno. V New York Cityju je 40 pravih /ntajiovanjskih Zadrug. Ena od teh ima dva stanovanj ska bloka sredi mesta, v njih stanuje 700 družin. Druga, katere člani so konfekcijski delavci, ima prav tako dva stanovanjska bloka a 508 stanovanji, zemljišče v vrednosti 2,653,000 dolarjev ter ima z najemnino letnih dohodkov za nad 250,000 dolarjev. Ta zadruga ima v svojem stanovanjskem bloku tudi svojo veliko dvorano ter svoje gledališče, kakor tudi zelo dobro knjižnico ter mnogo dela za izobrazbo svojih članov. Tudi je mnogo zadružnih letovišč. Eno teh pripada zvezi, ki ima v New Yorku stanovanjske hiše. Poleti 1929 je prenočevalo in stanovalo v njih 12,000 go-atov, kar je prineslo zvezi 40,000 dolarjev dobička. Clanl,, izvečine judovski konfekcijski delavci, plačujejo penzijsko ceno teden sko po 17 dolarjev. V mnogih mestih so zadružne garaže. Ena njih, last finskih delavcev v New Yorku, "prenočuje" lahko 175 avtomobilov. Farmarji imajo tudi 800 telefonskih zadrug, dalje je mnogo zadrug za zavarovanje, za kredit itd. Toda o teh denarnih zadrugah ter zadružnih bankah prihodnjič.—(Dalje prihodnjič). , ««»»i« v l,0fku ima 8 oddajališč-kolonija »n mesnega blaga. Nad *'">*nih zadrug v različnih Severna Amerike ima ^karne. Največja pekar-wLjl* New York Cityju. 1000 ■ Ima ■■■ gre skozi njene v pu1* nad moc* dolarjev. hal* A * ki T»» Javne kuhinje ter (okrcvallšša» heteie) Vesti Iz Prtamja Tržaška podružnica italijanskega društva je i »dala nov kažipot po Julijskih Alpah. Eksce-lenca Manaresi, predsednik društva, je napisal za kažipot predgovor, ki izveneva takole: "Vzdolž vseh mej bije srce domovine. Toda tukaj, kjer prelita kri in pretrpljena krvava prevara še vedno povzročata skelenje bolečin, brzi šrce v prsih planinca. Julijske Alpe morajo biti ne le gorske zavore, marveč tudi braniki jeklene volje, nedoeeg-ljive meje za one druge, dosegljive pa za nas, da gremo čez nje. Da se to zgodi, trebs, da je gorovje znano vsem, da ga vsi posečajo ni ljubijo . . V letošnjem maju sta bili aretirani v Trstu dve ženski, Rozina Bodel j a in Antonija Sestan, ker sta razpečevali ponarejen denar. Policija je nato dognala, da ponareja denarja Humbert Sestan, sin druge aretiranke Začeli so ga iskati, pa zaman One 1. avgusta so zasledili mili čarjl na poboju Nanosa trt ljudi. Ko so za vpili na nje, da naj se ustavijo, so začeli val trije teči, kar se je dalo. Bden je kmalu opešal ln padel v roke mHi čarjev. Ta je bil 26letni meaar Josip Gradišar h Trsta. En mi-ličer je stal pri njem, drugi so streljali za bežečo dvojico. Kmalu pa so čuli strele h) čez čas so našli dve mladi trupli, v katerih so spoznali Humberta na In njegovo ljubico. Sestan je najprvo ustrelil ljubico in potem sebe, gotovo radi tega, da ne prideta v roke sodniji. Te dni je bila v Trstu razprava, prt kateri sta bili obsojeni Rodeljevs na 2 leti In 20 dni zapora. SesUnova na 2 Mi in 4 mesece zapora, Gradišar je bil oproščen. Vodstvo fašija na Opčlnah je tejo, v kateri je tajnik čeno večje število Članov, ker se odtegujejo dolžnostim fašistične organizacije. Tudi "pretvarjanje priimkov v italijansko obliko" se ne vrši pri Opencih tako hitro, kakor je on zahteval. Dr. Amo-deo je dobil navodila za poepe-šenje toetvarne propagande. Vojni dobrovoijci is Primor-ja so priredili drugo izdajo svojega albuma. Zanimiva je v časopisnem naznanilu ugotovitev, da je bik) treba velikanskega truda in fašističnega pritiska pri številnih družinah, katere objokujejo svoje padle sinove, preden so dale za album potrebne Životopiane podatke . . . V Gorico prispe 29. sept. "žitni vlak", ki se premika itf province v provinco že več mesecev. "Žitni vlak" tvori osem velikih avtomobilov, kjer so iz-ložena sredstva za plodno kmetovanje in kjer ac kažejo uspehi smotrenega poljedelstva. Ta "vlak" se bo ustavil v Krminu, v Gradišču ob Soči in v Gorici. Lani se je razglašalo, da posetl žitni vlak tudi Soško in Vipav-sko dolino, sedaj pa je določeno, da ga t je ne bo. Zato vabijo vbc goriške deželane v Gorico, ba bodo videli fašistični žitni vlak. >Pri slovesnem nameščanju fašističnega zveznega vodstva v Puli se je v svojem govoru razgrel tajnik Relli4lažem proti onim številnim fašističnim nasprotnikom, ki vcepljajo v ljudstvo prepričanje, da je mizerija v Italiji največja in da je tega kriv fašistični režim. Relli-Ra-Žem je naročil, da treba take laži odbiti s, pestmi. Med drugim je potožil, da se ni moglo za Pulo še nič ntojriti, za kar tiči vzrok v splošni gospodarski krizi. Ko bo premagana, nastopi boljši čas tudi za Pulo in njena industrij ska cona bo mogla vzcveteti . . Kar se tiče industrijskih con v Trstu, Puli in na Reki, je gotovo, da ne bo uspevala nobena, ker se nove življenja sposobne industrije ob gorenjem Jadranu nameščajo, kakor že znano, v Margheri, v novo zgrajenem ln dustrijskem središču in prista nišču tik Benetk. Trst želi doseči kar najugodnejše cestne zveze z Gorico, Vidmom.. Cadanom ln Pordeno-nom. To potrebo Čuti Trst kot glavno središče obme-jae pokra-ine, postavljeno v obrambo Ita ije proti vzhodni Evropi In Balkanu. Tržaški listi priporočajo zato rimski vladi neprestano, da naj poskrbi za kar najrazaeš ne j še cestne in železniške zveze v Julijski Krajini. "Piccolu" je pri srcu zlasti zveza s videmsko Furlanijo, kjer vidi najizdatnej šo ki najčistejšo demokratično zalogo sa penetracijo in jezikov no razširjenje proti obmejni črti. To se zdi "Pkcolu" po Italijanski vojaški zmagi najvažnejša akcija | Iz Trsta odide poljski generalni konzul Vladimir Kwiatkowski, pozvan v zunanje ministrstvo. V Trstu je elužboval osem let in ustanovil italijsnsko-poljski kul turni krožek. Te dni je imel krožek svoj letni občni zbor, na katerem se je predsednik dr. Pitacco poslovil od Kwiatkow skega, proslavljajoč ga kot odkritosrčnega In zsslu$rn*gu prijatelja Trsta. Kwiatkowski je obljubil, da bo tudi na svojem novem mestu podpiral tržaške gospodarske interese. Dispanzerji za jetičue v tržaški provinci so v Trstu, Miljah Tržiču in Gradežu, na Krasu in na Postonjščini ni nobenega, peč pa je posetl! podeželske občine potovslni dispanzer. Lani je bilo preiskanih v štirih dispanzerjih nad 5000 oseb, letos še skoro 4000. Potovalni dispanzer je posvetil svoje delovanje v prvi vrsti šolskim otrokom. Cvetlični dan v korist protltuberkuloz-nemu koseoriju je bil 21. sept. Najlepša orhideja Sodniki kraljeve družbe se gojitev cvetlic v Angliji so spoznali, 4a je izmed vseh vrst orhlde/ na svetu najlepša vrsta Cattleya Brasso. Na letošnji razstavi te družbe so kazali ekseraplar te vrste, ki je bil baje nepopisno lep. Ob tej priliki listi zanlku-jejo ponekod razširjeno mnenj« de gojitev orhidej ne daje poeeb-nega dela In skrbi. Narobe: goji tel j I orhidej zatrjujejo, da treba po deset let vztrajno in amotreno delati, preden jim u spe. da vzgoje nove variacije. Včaai doaešejo prav Izredne barve, zato pa je oblika cvetov prav vsakdanja: posebne nege in tru-l, da bo isklju- da zahtevajo cattleje. Še o usodi Andreejeve odprave Polagoma, toda vztrajno se pojasnjuje zagonetka Andreejeve odprave in njenega tragičnega konca pred tri in trideeetimi eti. K jasnosti je silno pripomogla ekspediciju stockholm-skega dnevnika "Dagens Nyhe-ter", ki je na pobudo inž. Homa poslal na Beli otok ladjo "Is-bjdrn" s nekaterimi iskušenimi raziskovalci arktičnih dešel. Podjetje, ki se je morata boriti velikimi težavami, je končno uspelo. Ladja je srečno prieta-pri Belem otoku in je fiašla Andreejevo taborišče. Posadka "Isbjtfrna" je odkri-na meatu nekdanjega tabori-ča okostje moškega, najbrže Fr&nkla, rasne priprave, ki so b^le na Andreejevi gondoli, instrumente, več orožja in zapiske. Dnevnik je vodil Nila Strindberg. Vsebuje naj toč ne j ša dosedanja poročila o usodi balona n članov odprave. V začetku popisuje Strindberg, kako je ialon star tal dne U. julija 1897 n kako se je spustil že po treh dneh, dne 14. julija ob 7 in pol uri zvečer na neko plavajočo edno ploščo. Bilo je to na 83 stopnji 4 minute geverne širine. 65 ur trajajoče vdžnje Strindberg nI opisal, pač pa je zabele-šil imena nanovo odkrltist mest, ki jih je tudi narisal na zemljevid. Balon je letel v južni smeri, držal se je v zraku tri dni in tri noči, kar je bil za tedanje čase vellkanakl rekord, saj je znano, da se je mogel držati ba on po tedanjih izkustvih v zra ku največ 10 do 11 ur. Potovanje skosi ledovje pa je trajalo zelo dolgo — skoro trt mesece. Kmalu potem, ko se je ibalon spustil, dne 19. julija, je ustrelil Andree prvega belega medveda. Tri dni pozneje se je trojica odpravila na pot in 27. julija so morali odložiti del tovora, ker ga niso mogli vlači za seboj. Pustili so v ledni puščavi 180 kg živil ter «o naložili na tri sani, ki so jih vlekli sa seboj sto štirldsset k* prbvljanta Dne 1. avgusta je zabeležil Strindberg napredek poti za 8 km, dne 2. avgusta nadaljnje 8 km in pol. Devet dni pozneje je odprava dosegla 82 stopnjo severne širine. Tedaj so se ustavile oči vseh treh na ogromnih množinah plavajočega ledu. Zaupali so se njegovi usodi in 22. avgusta je temperatura padla na 7 stopinj pod ničlo, ftele 7. septembra je ekspedicija dosegla 81. stopnjo severne širine. Podoba je, da lov na severne živali ni bil tako ugoden, kakor je trojica pričakovala. Zato Je Andree racljoniral živež, da ga ne bi prehitro zmanjkalo. Od 12. septembra dalje eo dobivali člani ekspedicij« dnevno skupaj: 400 gr mesa, 200 gr živila "MelHn'e Food" in 270 gr kruha. Imeli eo tedaj še 89 kg živil in so se nadejali, da bodo s to zalogo izhajali vsaj še tri tedne, v tem Čas« 1>s, so menili, jim bo prišla pod strel še kakšna žival. 16. september je prinesel kritično odločitev. Trojica je sklenila, da ne bo več potovala. Ledna' plošča je namreč priplavala do Belega otoka, kjer je sklenil Andree, ds se s tovariši izkrca. Dejstvo, da je trojica uzrla kopni no, ki jo ne bo nosila dalje, je navdala odpravo takšnim veaeijem, da so vsi trije priredili "arkMInl banket" na plavajočem ledu. Njih go-stlja je obeegela meeo tjulenja, tjulenjeva jetra, obistt poleg ms-sia a kruhom, roziaastegs pre-pečenca. sadnega «oka In steklenice porterja, ki ga je bil pedicij! poklonil švedeki kralj. Kapljica je bile iz I. 1SM. In Andree, Strindberg In Fršnkel so jo izpili na zdravja švedskega kralja, ki eo ga prodavljali tu di z govori, na konea pa so zapeli Švedsko narodno himno. Nad taboriščem ja aavlhrala švedska zastava. Do tega čaaa je bila odprava polna upaaja, ker je menila, da ji ne bo treba umreti v ledni puščavi. Dne 2. oktobra pa ee je ledna plošta razbila In trojica K morala pristati na Belem otoku Htrindberg j« U daa i leži! v svoj dnevnik: "Kritičen položaj".. Tri dni pozneje pa je* odprava spoznala, da je postala jetnik otoka. Jeli so vstajati tudi snežni viharji, ki so silovito pustošili. Strindberg je očividno obupal, k*jti na koneu njegovih beležk stoji samo beseda: "Resignacija". Dne 17. oktobra je bil Strindberg tako onemogel, da ni zabeležil ničesar več, ker ni več mogel pisati. Njegov dnevnik priča, da so ai raziskovalci ostali do sadnjega diha sveeti tovariši in junaški prijatelji. ♦ Vprašanje je sedaj, kakšne smrti je umrla odprava? Zdi se, da trojica ni umrla v pomanjkanju. Najbrž jo je pre-ssnetil snešni vihar, ki doseza v teh krajih veliko silovitost. V zavetišču ekapedlcije, ki ga je bil Andree «modro zgradil in u-trdH pod tednikom, so se našle beležke Andreeja, ki obravnavajo navodila za bHŠnje dni. Po teh zapiekih sodeč, se je Andrse oddaljil Is taborišča, v katerega se Strindberg do njegovegs prihoda še ni bil vrnil. Verjetno js, da je ekspedicija potem, ko je sposnala, da je poetala jetnik samotnega otoka, isk priložnosti, da bi ustrelila kakšno šival. V trenutku, ko niao bili vsi skupaj, pa je najbrAe vstal vihar, ki je uničil njih šiv-ljenjf in rende jal, taborišče. V "hiši" ekspedicij e so se našli različni predmeti, med dru gim dva kožuha belega medveda, ki pričata o tam, da je morala odprava ubiti vsaj dve šl vali te vrste. Dalje eo se našle še neodprte konserve, ki isklju Čujejo motnost, da bi bHi umrli Andree, Strinberg in Fršnkel od lakote. Taborišče je bilo vobče vzorno urejeno. Raadeljeno Je bilo na skladišče in bivališče. Ostanke "hiše" Je deset in de letja ščitil lednik, ki ss je šele letos polagoma odtajad ln pokazal to, kar se je tri in trideeet let skrivalo pod njim. V blišinjl so našli tudi kos balonovega o-boda s Roveem dobro obleko in obuvalom. Streha "hiše" je bi a is Jzdrovine, zavetišče samo pa so podpirali kosi naplavi j e-nega lesa. Pred skladiščem In bivališčem, ki je bilo saradi večje sigurnosti na koncu, so meli raziskovalci kuhinjo, kjer so se našli ostanki mrožev, tju-enjev, belih medvedov in ptičev. Notranjščina stanovanjs je bila obložena s živalskimi kožami, s ptičjim perjem in s škat-ami iz pločevine. Fršnklz je našla odprava "IsbjOrna" ležečega na tleh s čepico na glavi Njeftva leva roka se je dotikala glave, poleg tatere so ležala na tleh očala in žepni nožič. Na mrliču so se dobro ohranili lasje in rjsvs »rada. Roke mu niso bile oro-cavlčene, samo obras je bil pokrit z volnenimi krpami. Položaj, v katerem je Fršnkel zmrznil, priča Živo o tem, kako nasilna je morala biti njegova smrt. Po vseh dosedanjih ops zovanjih se lahko sklepa, da j« Andree jeva odprava poginHs nenadne smrti, zaradi silovitega viharja ali pa zavoljo prehud«-gs mraza. Ko je posedka "Isbjttrna" raziskovala taborišče, se Ji j« približalo nič manj ko 16 belih medvedov, ki so jih morali pomorščaki odganjati s puškami. Poleg drugih najdb se Je našel še drugi Andrejev dnevnik, ki obeega kakih 50 do 60 etraeiJ ki so se zaradi vlage zlepile sku paj, ftvedi upajo, da so v dpev-niku še nepojssnjene skrivnosti ♦kšpedicij«, ki zanimajo znanstvenike in ljudstvo. Dnevnik »<• izročili švedski vladi, ki bo r»/ polagala s njegovo vsebina po lastnem preudarku. Iz Andreejevlh beležk je vreden posebne omembe humor, katerim se Je vodja odprave do zadnjega upiral smrti. Nek)<< beleži: "Danes Imamo na jedilnem listu medvedjo kračo s čo kolado In čejem " Ne drug« m mestu piše: "Predlogi za n« slednjo ekšpedicijo." Videti j< torej, ds raziskovalec do gad njege nI izgubil vere v rešitev in novo življenje. Ti-hnlčn! po datkl, ki jih nudi Andrejeva be-ležniea, so sleer še devno pre-košenl, njih neprecenljiva vred pa je la ostane v mogočni volji do življenja. Tej volji je ostala trojica zvesta do zadnjega. Našel se je tudi Andreejev fotografski aparat s mnogimi posnetki. Kamera je veljala svojčas za prvovreten hdelek. Veščaki razmotrivajo vprašanje, aH se bodo dale tako stare plošče posneti in razmnožiti, ali ne. Udeleženci Andreejeve ekspe dioije imajo po svetu nekaj sorodnikov. Od Andreeja šivi ne-5ak, od Frinkla dve sestri in neti oddaljenejši sorodnik. Strind-berg ima tudi sorodnike. Zanimivo je to, da je FrinkHrvn mati, ki jo umrla šele pred nekaj leti, večkrat pripovedovala, da se je v sanjah pogovarjala s sinom, ki ji je povedal, da je An-| dreejeva odprava amrzniia v arktičnem k»du ln da bo prišel dan, ko se vsi trije vrnsjo v domovino. Moštvo ladje "Brafcvaag" zahteva odškodnino za najdbo Andreeja ln vsega, kar Je v sveži z njegovo odpravo. Ker je Šved. sjia vlada proglasila vse, kar so Je našlo, sa svojo laat, ae bodo morali pomorščaki obrniti na vlado s svojimi zahtevami. V Stockholmu upajo, da ae bo zadeva rešila mirno in s kompromisno formulo, ki bo daša vsakemu svuje. Zalivski tok h| n ja Mar? Visoka oarlaa vzrok ao-zapooloaootl Industrija kavčuka ja »elo »rt-zadeta In kompanlje grade tovarne v Inoaamatvu. ida as tako leognejp carinskim do- Waahlngton. D. C. — (FP) — Grundyjev carinski zaon, o katerem ss ja govorilo, da bo pro-tektiral domače industrije ln delavce, Je velik udarec sa delavce v Akronu, O., ki Je ameriško središče industrije kavčuka. Da se izognejo carini na gumijaste Izdelke, so družbe pričele graditi tovarne v inoeemsklh dršavah in posledloe dbčutijo delavci, ki to uposlenl v tej Industriji, ker Jih je na tisoče izgubilo delo. Selberllng Rubber Co. je ena zadnjih, ki ae je odločila, da zgradi svojo tovarno na Angleškem, da se izogne "protekeijski carini," ki jI je oviral« pošlo-vanje v Ameriki. Selberllng Je a tem le sledila Goodyaar, Fire-stone, Goodrich ln drugim veli kira kompanijam, ki so še poprej podvzele sllčno akcijo. Zat*i*vo evidc^co gUašs u-činka visokih carinskih določb, ki se tičejo industrije kavftuka, katera je odvisna *d trgovine z inosemstvoair podajajo številke zveznega trgovinskega depart menta o izvozu gumijaatih izdsl-kov v prvih šestih mesecih teko. čega leta. fevoz gumijastih is-delkov v inozemstvo je v Um času padel ia 16%, dočlm se je izvos iz Anglljs v Istem času povečal sa U%. Pridobila ja tu dl Nemčija in njen izvoz gumi-jaatih izdelkov ee Je povečal za 15%. . Bivši dušni paetlr ustrelil ženo h sebe Chicago. — Victor Dahlin, bivši pastor švedske baptistične cerkve v Chicagu, Je zadnji petek ustrelil Cikažanko Etto Pearson in potem samega sebe. Umor In semomor je bil izvr šen v Grand Rapidsu, Mich. Vzrok: nesrečna ljubeaen med pastorjem in omoženo žensko, n ASMO "Nedotakljivi" v ladljr| /nano je, da Indsko ljudstvo razdeljeno v kaste ln da e< morajo člani nitjih kast na da leč izogibati članom višjih kaet r.ajv^ji reveži eo še vedno pa-rije ali "nedotakljivi". U teh se ne sme nihče is višje kaste niti dotakniti, Po najnovejši statistiki je v Indiji 48.6 milijone človeških bitij, katemga nimajo pred člani višjih kast nit toliko prsviee, kakor pri naših kmetih pes v hiši. Največ tek je v Bengalijl (67%). Pesnik bindranath Tagore, sam visoke kaste, ki se Uillkaaj tika nad nispravami la moralo ta ped nega človeka, molči o sodi teh svojih satlranlh la alčevanlh rojakov. 2e nekaj časa prihsjajo a Norveškega vesti, da eo ladijski kapitani ugotovili, kako ee Zalivski tok polagoma umika is dosedanje smeri. Vestem sprva ni bilo verjeti» toda aedaj se potrjujejo tudi s verodostojne strani. Kakor je poročal pariški list "Matin", je pov«4Jnik oceanske-ga parobroda "Berengaria", kapitan Arthur H. Rastrom poslal pomorskim oblastem poročilo, v katerem navaja, da po njegovih opazovanjih topli mor. aki tok polagoma, toda stalno zapušča dosedanjo smer. Sodeč Ipo njegovih dognanjih, se Za-vski tok, prlšedšl iz Mehikan-skega zaliva, obrača sedaj bolj proti severu, to ee pravi, da te-n«dtoliko zapadnejše, v smeri proti ameriškim obrešjem ob Atlantiku. |y Združenih državah so seveda silno radovedni na posledice, ki jih utegne imeti ta prirodni pojav na njihove dežele v blišnji di daljni bodočnosti. Mesto Mew York ima n. pr. isto sem-jepkino širino kakor NapolJ, in >i prav sa prav moralo imeti tudi enako podnebja kakor južna Italija, kar se pa — kakor znano — ne ujetha. V New Yorku slede vročim poletjem ako ostre zime, ki jih povzroča mrzli Labradorski tok, ki prihaja iz polarnega morja in teče vzdolž ameriške obale od severa proti Jugu. Ako ae bo Zalivski tok tudi v bodoče obračal vedno bolj pro-»everoaapadu, potem mora prej ali slej zadeti na Labrador» aki tok In s tem parallzirati u* činek tega mrslsga morskega oka na okoliško podnebje. Taco bi prišla vatlaataka obrežja Severne Amerike v mnogo mlajše in enakomernejše podnebje. Lahko pa ae tudi sgodi, da bo Zalivski tok pošisal odrinil Labradotnki tok proti šredini Atlantskega ooeana, kar bi Imelo aa obrešne dešele severne E-vrope nedogledno kvarne posledice. «lagodejnl učinek toplega Zalivskega toka, kateremu edinemu se morajo sahvallti o-brešja Anglije in Norveške za svoje milo podnebje, bi Izginil. Vae te dežele bi počasi aajelo lato podnebje, kakršnega Imajo aedaj polotok Labrador In Nova Ftmdlandlja. Nenavadno oetre zime, ki so jih Imeli na Norveškem zadnja tri leta, kar nekam potrjujejo gornjo teorijo. Leta 1919, je na skandlnavakem polotoku nekajkrat zapadel sneg celo meseca junija In julija, kar tudi tam gori ni vsakdanji pojav, K sreči ae lahko kllmatlčne Izpre-membe zaradi nove smeri Za-llvekega toka uveljavljajo le prav počasi In Srednji Evropi ae saradi tega vsaj zaenkrat nI treba nlčessr batl^.Sgl Naposled pa iaprememba smeri Zalivskega toka, ki bi Imela tako nedogledne posledice, še vedno nI povsem dognana stvar. Generalni inšenir francoskega hldrografskega urada Plchot, kakor tudi ravnatelj franooskega riberskega urada Bduard Le Danois dvomita, da bi bili aa-ključki Arthurja H. Rostroma pravilni. Fichot enostavno sa-nikuje dejstvo, da se je smer iz-premenils In trdi, da sta se oba morska toka še od nekdaj prelivala drug skost drugega. Le Daaois ps pravi, da Zalivski tok nikoli ni popolnoma doeegel ffancoske obale In da bo sped-fično težje vodovje Labrador-skega toka vedno branilo pristop top legs Zalivskega toka k ameriškemu obrežju. Kdo ima prav v tem velevaž-mm Vprašan J už ali kapitan Berengarije" ali pa oba Prenosa, ki oporekata njegovim trditvam, bo Aknüeljtffci t met šen je profile Washington, D. C. — Aluminijski trust, ki mu načeluje Andrew M ««lion, tajnik zvaanega za-kladnlšk« ¡ra departmenta, je na-pravil v prešlem letu pet milijonov dolarjev vel profita kot I It». Povprečna delavska mea-de v tej industriji je 61J00 na AfftlrajU ga ^ f. '"iü '' -"T^P W • F "Sem mislil, da «m prišel na •voj iiona - tisti svoj' j« zelo nagiaeil — "pa vidim, da nisem." Stianil ji je nekaj drobila *P««t. —Saj ti doma." je hitela sestra, "ampak česar ne zmoremo, ne zmoremo/'in ga še enkrat poprosila naj ne zameri. Pred pečjo je rtele pogledala denar in se trpko nssmejsla. Bolj kot prej je telela, da bi odšel tja, odkoder je prišel in to hitro, hitro. Pa ni odšel ie tako kmalu. Rezka mu ni Ma it glave. "Ta bi bila zame," ai je mislil in delsl je načrte, kako bi ji prišel Mitje. Parkrat je ie Uko uravnal, da sta ae arečala in izmenjal je z njo par besSd. Vpoštevsjoč svojo prevejanost in njeno neizkušenost js «»j "upanje in preial ns priložnost, da se jI prisilni. * e • • • Rezka je kmalu zaznala, da se Polde zsni-ma zanjo. Pa se je «prva le smejala. Ko pa se ji je nekoč pridružil vračajoči ss Is mlins s polno vrečo ns gisvi, ss js nehsis smejsti in pričele misliti. "Nisi za to ustvarjena, da bi kakor otovorjena mula nosila na svoji lepi glavi sdaj vrečo, fdsj vodo, zdaj plevel in kaj vem kaj vse. Samo če hočeš, Reška, te popeljem tjs, kjer bi prišls do veljava. Klobuki ns pa tovor, pristojs tvoji krssni glsvid, tvojim zlatim lasem. Vse visoke gospe in gospodične bi o-temnele spričo tebe. Ssj niti ne veš, ksko si leps." . Rezka, nevajena Ukih besed, je zardevala in polsščsls se je Je čudna nesigurnost, ki jo js storils Uko nerodno, da ss je spotsknil* In bi bila padla s vrečo vred, da je ni Polde prestregel. Ni os dsls pregovoriti, ds bi nekoMko poaedls in počils. Silila js domov in tako jo je bilo srsm, ds se mu ni upsls pogledsti v obrsz, kar js bHo Poldstu ls v dobro. Kajti, če bi se blls ozrls v njegove s krvjo podphits od poželjenjs postekleneto oči, bi blls strepe-tala in najbrž zbežala ter as ga zanaprej skrbno izogibala. Tako Je pa naslednjo noč s prikritim vs-seljem obnavljala njegove besede in jih prsteh-tavala po vrsti. Nsssdnjs so ss ji zdsle nekoliko smešne; ismahnils je s roko v nočni mir In ss sssmejsls v blsslno .., "KsJ ko bi gs bil Jsnko slišal," ji je prišlo na um. "Hm, to se bi smejsl —- ali pa mogoče ns . . ." je pomislile. "2e spet Janko! Vedno in povsod Jsnko 1" Obrnlls se je, zsml-žsls in poskušala ssspati. A spomin ns Jsn-kota se ni dal kar tako odpoditi. 2e poldrugi mesec Je ooteksL odkar ie bil nekesa večera 1 pripeljal v hišo novsga hlapca Franceta. Val rassn Resks so ga prosili, naj ostans; Met-ka Js osio Jokala. A on Je šel, Je šel In ni povedal kam. Nobenega poročile. Nič .., "Ah, kaj ms briga!" se Je ujezila, ko Je Čutila, da jo teši sros. 'Trd človek js Janko in krut," je trdila sama sebi; a njeno sros Je vpilo: "Ni, ni, Reška, ddber Je In plemenit, boljši kot ksterl, kar si jih dosedsj srečala." Bolest Je rsstls. "In mogoče si nevede oplsh-tala samo ssbs, ko si mu rekls, ds čutiš do nje-gs toliko, kolikor bi čutila do svojsgs rodnegs brata." Bolest Je dosegla višek in Ji pognala soise v oči. Obrnlls Js obraz v blazino in ssihtels. "In če bi bilo vse to Istins, kaj bom s njim, ko je ps reven, ko cerkvene miš!" ss Js protivils. "No, Resks," ss Js uprlo sros, "ksj ims densr oprsvtti s ljubeznijo? Mlsd js, idrsv In podjeten; svet mu Je odprt." "Ali gs nsj kličem nazaj, ko niti ns vem, kje je, In mu psdsm krog vratu t. TI moj Jsnko, moj edini!? Nikdar!" In vroče solze so ji močile lics. Slednjič se je Je usmilil spsnsc In jo odnssel v svojem naročju daleč v tuje mesto. Oblekel jo je v gosppsko obleko in ji poes-dfl klobuk ns glavo; ps ds bo srečs poptdna, ji Je pričsrsl i Jsnkots ob njeno stran. Skupaj ju je vodil po nesnsnih širokih uHcsh. A spanec je norčav in včssih zloben. Zamenjal ji je Jankota s Poldetom. Za nekaj čaas je Rezko omamilo žvenketanje denarja v Polde-tovem žepu, zlata verižica na njegovem telovniku. Toda veriHca se Je večala in debelHa: njena zlata barv» Je postajala alva in po par trenutkih je bila to velika železna veriga in Polde jo Je uklepal vanjo. Zdrznila se je Rezka in hotela zbežatt, a ni mogla nikamor. Kam naj bi tudi zbežala, ko Ji Je bilo vss tuje. Slednjič Je bilo spancu te igre dovolj. Odtegnil ji je vse ssnje, ps jo zszibsl v globoko in trdno epsnje. J' Skoraj vsak dan jo je Polde spremljsl, bodisi ns njivo sli z njive sli ksmorkoli že in ji psi o Ameriki. Zidal ji je pred oči ogromne nebotičnike in jih poetsvljsl poleg niskih vaških hiš in koč. Orissl ji js krasne,, negovane parke in jih primerjal s plotovi ograjenimi domačini vrtovi fn dvorišči. Očrtsl ji je revne; prostrane cesto s širokimi hodniki ob atrs-neh in ji kazal razhojeno in rssdrspano domačo cesto in razrite kolovoze. Vodil jo Je v obširne dvorane, na plošišča, kjer se nikomur ne pozna, ali je milijonar ali navaden delavec. Pa naj pogleda, je dljal, tukajšnje kmete in kmetice, Če so le malo podobni mestnim ljudem. Kmete se pozna, Jo dejal, na eno miljo daleč, o kmeticah pa da sploh nI govora. In ksko se kmetice Israbljs: dom in polje, otroki hi svinje, povrh še moft s svojo robstostjo, vse to jo tišči k tlom. Tsm pa da js vse drugsče. Niti otrok, in naj bodo še tako majhni, ne nosi šsns v naročju, ampak mož. 1.1 d. Čudila ss Je Reška in zshrepenels po lepi tujini. Videls jo Je vso v zlati barvi: veliko, mogočno, čudapotoo! Rezka se je spremenile.s Se je imela svojo vesslo nrsv, srebrni smeh, vendsr jo Je mati vsčkrat dobila globoko zsmišleno. In to je mater zaskrbelo. "Rsska," ji Je rekla ob neki taki priliki, "pasi, da te tale lak ne premoti. Ničessr slabega ns vem o nJem, rszen ds gs js bilo kot fsntalina, kskršnsgs sem oddaleč poznala, ss- Rzsnikrnost. Delo mu nI nikoli dišalo in zns, po kateri poti je prišel do Vrh tega je vdovec in prsstsr zate." Rezka JI Jo na tihem v vsem pritrdila in se naslednjega dne čuvala srečanja s Poldetom. Te ps se je navsličsl prežanja in vsega, tem bolj, ker ss js njegovo bogastvo bližalo — koncu. Nič več ni kazal po goetilnah polne listnice, ker ss je tekom čsss zelo stanjšala. "Se bo «s živelo," si jo dejsl, "ds jo ls dobim," in brez oklevanja jo Js nekega večera udaril naravnost h Martlncovim. Reška Je aobegnlls pri zadnjih vrstlh ven, ko je allšala njegov 'dober večer' Petrinu, sedečemu na klopi pred hišo. Msrtinks mu je postregle s pijačo in kruhom in mu eedU nasproti. Morala js, šlo se Je sa Reško, fazno ga Js motrila. Izvedela Js kmalu, da Js bil zapoalen v velikanski trgovini. Pa da m« Je bila prva žena Nemka. Ponesrečila ae Js. Razumela da ste se dobro, vendar je vedno čutil, da nI bila Slovenka. "Tuja kri Je ls tuja," je d«jal In vprašal po Rezki. (Dalj. prihodnjič.) 0enarja. PR08VET» tja fcfftff klado, potem pa naj njo iivlm." Med tem elem krilu s cvetlicami ob bo-dh. t j "Tako torej!" pravi, "ts je pa epa!" ■■■ In seveda spet kriki, vzdihi in kisterinči vzkliki. Sorodniki so kajpak pričeli Volodko poditi iz stanovanja. Volodka pravi: "Pustits me vsaj, da pojdem. Ze od jutra nisem nič jedel zaradi te ceremonije." Sorodniki ao pa ga vlekli ven in ga vrg|i na stopnišče. Drugi Ušli Je šel Volodka Za-vituškin po službi v mestni pododdelek in se dal ločiti Tam ao,mu niso prsv nič čudiH. * M "To ni nič takega," so dejali. "Tako se večkrat zgodi. Trajne j ši zakoni «p zdaj sploh zelo ml* ki." In so gs ločili. (Iz ruščine prevel B. Z.) t' kIV M. Zoščenko: PRED SODIŠČEIP Mlhsjl SVATBA "Ns, ns," pravi, "hvala." "No, ps dajte zsvoj," "Polotite mi -m ivi. mr Volodks Zsvituškia ss Je seva-da nekoliko prenaglil. Je pač napravil majhen pogrešek. Lahko rečemo, da si svoje neveste najbrž niti ogledal ni. Da odkrito povem, brcs klobučka in brez plašča je prav sa prav aploh nikoli nI bil videl. Vsi glsvnl dogodki so se namrsč odigrsll na ulici. Ko se je šel Volodka Zavitu-škm prav pred svatbo a svojo nevesto predstavit njeni mami, je to opravit, ne da bi ae stekel. Kar v predsobju, lahko rečemo mimogrede. 8 svojo neveeto ae Je bil Vo» lodja Zavituškin sesnsail v tramvaju. Nadel Je nekoč v tramvaju, ko a^ Je mahoma pojavila pred nJim gospodična. Prav prijaane vna-njoei) je bile. nič nI mogel reči. Oblečene je bila v zimski plašč. Ps stoji te gospodična v svojem zimskem plašču pred Vo lodko fn se i roko diil sa Jer men. ds je ne bi potniki podrti. 1 drugo roko pritiska ns | zsvoj. V tramvaju Js bils so» vede gneča. Prerivali so se. Da odkrito povedano, stati Je bilo ker neprijetno Voiodki se je zasmilila "Sedite k meni na koleno,** prsvi, "tskn se bnete tslje ve» gftt." bil s vida. Takoj so ga na* pravi, mreč kskor nalašč obstopill naj na kolena, mzličnejši sorodniki in msmics, ksr nič naj vss ns bo srsm. Do- gs pričali pozdravljati In poti sti lat je boste staUA sksti v sobo. Ko so gs prhrlek Tudi zavoja nI dala. Ali ss Js iMer, ao ss Jsli pogovsrjsti J« šs bala, ds ga ns bt ukradel, Js bilo kaj drugsgfc Volodjs Zavituškin Jo enkrat pogledal In zardel. "O Gospod," si Je mislil, "kako srčkane gospodične ss vozijo s tramvajem P Tako sts minili dvs postaji. Tri. fttlri. Končno Je Zsvituškia videl, ds se ir<>*podična prerivs k Izhodu. T\idl Volodks js vstal. Tsm pri Ishodu se Je torej začelo njuno snsnjs. Predstavila sta se drug drugo» mu In šla skupaj dalje. Tako hitro In brea ovir Je šlo, da Jo Jo Volodka Zavitulkin ie čes dva dni saanubtl. Ali Je bila zada-voljna aH ae, tega ne vem, vem ps. ds sta šla trotjl dan v mestni pododdelek In ae vpisala. Vpisala sta se tudi v ZAOR. nakar so ss rssvlli glsvnl dogodki Po vplau sta šls mlada poro. čencs ns stanovanje k mamici. Tsm Js bilo ssveds vse navzkriž. Mnogo gostov Jr bilo In miso so pogrtajali In sploh, domač pra-anlk — kskor veelej ob takih prilikah Po sobi so se vrtele razne gospodične in kavallrjl, poeUvljill pribore la odpirala samaške «veje mlado «»progo je Votod. ks Zavituškin te v predsobi is- rszi r:; IU stiskali roko in gs is-praševsli, v kateri zvezi Je včlanjen. Volodka nikskor ni mogel brsti, kjs je prsv zs prav njo-s mlada Šsns. Deklet Je bHo sobi mnogo. Vss so se vrtele In motale okoli nJega, kakor da bi bili aredi ulice. "Za Boga," al Je mialil, nikoli se ml ni nič podobnega primerilo. Katera izmed njih je ki mojs mlsds aoprogsT" Pričel Je hoditi po sobi in I sdaj ob to, zdaj ob drugo *kle. Vss so ss jssno držale In niso bile nič kaj navdušene Volodka ae Js kar malce o-strašil. "Glej no," s| Je mislil, «zgrešil tem jo in sdaj Je ns moram ve* najti." Tedaj so ss tudi sorodniki pri-šsli zgražati — kaj hodi ta mla dlč kakor neumen okrog In na dfeguje vaa dekleta vprek. Volodka Je stopil k vratom tam vsa zmede« obetal. "No. hvala Bogu r si Je m-sHI Zdaj bodo sedeli sa miso in Jo bom lahko nsšsl. Tlata. bo sedla k meni. bo prav gotovo mata. Če bi bila vsaj onale pla vooka. Nsj bris mi bodo poUsai- » PONDEIJKK, 6. OKTOHRA, ' Sodnik ss vpraiujoče ozre po obtožencih. Dvoje oseb sto pred njim: mož in žens. Obtožene sta zabranjenega proizvajanja žganja. Tedaj se moš pravice nenadoma obrne k obtožencu : "VI ne priznavate krivde?" pge priznam," de oni. "Kriva je ona. Ona ssms. In ksr je kriva, naj dela zasluženo pokoro. Jas ns vem nič o tem." "Vendsr dovolite vprašanje," pravi sodnik nato, "kako Je to mogoče? Saj etasujete s ženo vendar pod Isto streho. In pravite, ds nié ns veete? Ali je kje na svetu mot, ki ns bi vedel, kaj dels njsgova žens?" "Jsz nič oe vem, tovariš sodnik. Ona sama je vsega kriva." "Zelo Čudno," de sodnik in se obrne k ženski s vprašanjem: "Kaj pravite vi k temu?" "Njegova izpoved Je točna," de teaaka. "Priznavam, da eem sama vsega kriva. Mene sodite, ne njega! NJega se ta reč prav nič ne tiče* "Dobro," VeU sodnik, "zapomnite si pa, Mavljanka, da Je brez smisla, «e mislite na ta način Isrezsti svojega moža. Sodišče bo Itak proučilo zadevo kakor Je trat» In pokazalo as bo aamo od s< t», kdo Js kriv in kdo nedoiten. Oposarjam vaa zato,1 da nas ne Isšate s neumnostmi Sicer pa menda aaml iz Dre-vidite, ksko bedasto js. ds ho-čete preveril eodnike. Z možem živita v skapnem stanovanja, tako rekoč lino ob rami. Ali al bedasto, d« nočeta nič aNAati drug o dmirem? AU pa morda al rss. ds živita skupaj? . . ? Obtotenka molči, mož p« ve-sdo prikima. Teko je, tovariš sodnik." pravi, "to je prav tleo. kar sto bil prezrl v začetka. Midva še ds%e ne thrlvs skopaj. To pravi So pa ki skupaj. Ta videz pa je varljiv, ker laže. Jaz že dolgo živim ločen od nje in ona edina je vsega kriva." "Kaj pravite k temu, obtožen-iV se obrne k ienski. In ona potrdi, da so mofceve navedbe resnične: "Tako je in nič drugače. Sodite mene, ne njega, ker sem kriva jaz, on pa je nedolžen." 'Tako torej," se oddahne sodnik. "Ta dva, ki smo ju imeli za moža in ženo in ki zbujata videz zakonskega stanu, ne živita Skupaj. Hm, kaj hočemo! Kaj pa to, da živita narazen? Ali se ne skladata po značaju, ka-li?" Obtoženka prikima. "Pišite, »odrug zapisnikar: ne skladata se po značaju!" ■ "Ne po značaju ne drugače!" seže v besedo moški. "Vobče . Ona je starejša od mene . . ." "Kaj naj to pomeni?" se nenadoma razburi obtoženka. "Jaz da sem starejša od tebe? Držav ljan sodnik, midva sva istih let ... To se pravi, jaz sem medni starejša od njega, a to vendar ni nikaka razlika! Kaj ne, da ni?" Priznam, da je razlika samo en mesec dni," reče moški. Ali, sodrug sodnik, recite mi, ali ne pomeni pri ženski mesec dni toliko kakor pri moškem dvanajst mesecev, leto dni? Posebno še, če je Ženska Že pri štiridesetih . . ." "Državljan sodnik, prosim, vzemite ns znanje, da Še nisem polnih štirideset . . . 2e zopet laže, mrcina!" "Au, pa naj bo tako, saj še ni štirideset let stara ... Ali če hočemo biti pralvični, moramo priznati, da Ženska tudi pri de-vetintrideaetih letih ni več posebno mlada ... Le poglejte, kakšne lase ima! Vsi so že sivi. Sicer pa to ni čudno v teh letih ... In sploh . . ." "Kaj sploh ?" se zadere ženska v obtoženca. "Kaj sploh?" Le povej vse>, vse do krsjs, ds bodo ljudje vedeli, koliko je ura in si bodo lshko mislil, kar bodo hoteli. Kaj sploh?" ; Sodnik se začne smehljati. "Nu, nu, Marušenka ... Saj to eem rekel tja v en dan!" jo tolaži obtoženec. "Dejal sem: sploh . . . Nu da, mislil sem na nekoliko velo Vato, na gube, nu da, saj ni čudno v teh letih! Štirideset let ni šala ... Saj menda razumete, sodrug sodnik, zakaj ne živim več z njo ..." "Kaj, tako govoriš, mrcina?" se zdajci zadere obtcftenlca. "Moja polt mu nI več všeč! Moje gu be ga motijo? Ti prostaška duša, ti! In ni te sram tega'povedati javno, pred sodniki, pred vsem občinstvom ? Državljan sodnik, on laže, ta svinjs! Pravi, da ne Živi, pa živi, hi še kako žhri z menoj! Kotel je sam kupil . . In jaz, neumnica, sem bila pripravljena vzeti njegovo kriv do nase, krivdo za to svinjo! Ali te ni sram, da tako sramotišf^ avojo ženo? Nu, le čaka; Naj te le obsodijo! . . ." Obtoženka joče in se glasno vsekuje v robec. Obtožencu se je ps silno podaljšsl obrsz — zdi se mu, kakor da je prišel nekam drugam, da je padel iz silne višine na zemljo . .. Ves razočaran bulji v ženo, kakor da ne bi razumel vsega tega, kar se je pravkar zgodilo . . . Potem zmaje z rameni in mahne z roko. " Ženska," pravi, "je in ostane ženska! Žena je vrag. Je že prav, državljan sodnik, priznam svojo krivdo. Ce skujem zvezo s hudičem, bom imel od tega več dobička kakor od zveze z žensko. Vrag jo ivzemi!" Sodnik se še vedno smehlja in sodni dvor se umakne na posvetovanje, da izreče obsodbo. RAD BI IZVEDEL I kje se nahaja moj brat N«: Badžek, kateri se je naha2 Council Bluff, Iowa, „re ¡Mrko T Ta Solgo pr*akul«na Urnika pomaga povrnit«* v normalnoat. liboljia prebavo, pomaga M •in neredom, laprthici ls UvMan. UpnUaiU lekarnarja. 14 severaS fSORhA tajnikom h potom Iti vsi Osaev h nic, naslove novih ¿lanov, Imena la aaslove črtanih In Izobčenih eian0T zaaniti upravništvu da ss lahko točno vredi za pošiljanje lista Imena In naslove, katere te glavnemu tajniku ostm tam v arhivu in jih upraviil ne dobt Torej je zelo v&ia^ vselej pošUcte ns nalatt i pripravljenih listinah vse na ve npravništvn Prosveta * bej. Pri vsaki spremembi u vs nsj se vselej omeni stari novi nsslov. Upravništvo ulj no apelira, da društveni taji In Ujniee to upošteva jo_P| Godina. upravitelj. ww — mm*!*» i 10 ae M ... jsa as živim vs« s nj* ps in četo mnogo jih je — mislijo, da še ilviv« 11« vtKjno ziM\a Ali ste naročeni ns dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj Ust! SLOVENSKA N AKODNA POI PORNA JEDNOTA svoje pnblikadje list Prosveta sa ter potrebno agitacijo društev In članstva in ss gando svojih Idej. Nikak«( as ss propagando drugih p j^^^jr^^il^ i^rjpft^^i®®^!j» \ d ganisadja Ima običaja« m glasilo. Torej sgiUtoričsi šal In nssnsnila drugih podpori organizacij in njih društsr ■ ss ns pošiljsje listu NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Cenjeni brat (ssstra) 8. N. P. Jsdaots! Pa sklepe •. redne koaveadje sa sedsj labke nsroči as list 1'romU prišteje edea, dva aU tri Haas Is ene drniiae la is saecs asslert ki aaročaiaL List ProsveU sUae sa vsa enaka sa člaae sli asčUs« UM «m letaš aaročniao. Ker »a člaal ie plačaj« pri asMsata ti.M n toš M Jim ta priitaja k aaračalai. Ml prištejemo «nege, dvs sN tri Bm eae družine h mi aaročataL Torej sedsj al vsroka, nH, ds )• M | drag sa člene B. N. P. J. List Preeveta Je vsšs lsstaias la gHm skora v vsaki drnžini nekdo. Irf M rad «U1 list vssk dsa. Torej Mdijls priliko, da «o tadi VI naročMe aa daevalk ProsveU. Csea Iste ProsnU Zs Zdrui. država la KsMda $6.00 Zs Cleero hi 1 tednik ia...................4.80 1 tednik t tednik? la.--------IM S tednika te—.................,1 S tednika la-14* t tadaika la--1 Ispobdte spodnji knpen, prdoftita potrsbaa vsoto dsaarjs sH M Order v pisma fta si aaročtte Preeveta, list, Id )e vaša isstnlns. Pojssnflo t—VssleJ kskor hitro kateri teh članov urensha biti fltn 8M ali ds se preseli proč «d družin« in bo sahtsval sam svoj list tednik, k moral tisti član is dotičae družine, lri je tako skupno aaro&ns ss dne Prosveta, t« takoj nasnaait! upravništvu lista, ln obenem dopletsti Ml vsoto listu Preeveta. Ako tega aa store, tedaj mora upravaiitvo mi datum sa to vsoto naročniku. ProrreU, SN P J, H57 So. Uwndsle Ave« Cklesfo, IU Priloženo pošiljam naroénlno sa ProsveU vsoto |.i,„„j ......... -------------CL draštvs ,SUr naročnik. UsUvHs tednik ia ga pripišiU k moji aaročalai «i sMsflh flsser 'ir'MI'*'!!!*! r* n'*'i, Mr': na S. N. P. J. .■t .'Thv^l/ m V TISKARSKO OBIT SPABAJOtA BELA Tiska TabOi mm yméHcB In cEoa«, vidtnioe, časnika, knjiga, koledarje, letaka itd. y slovenskem, hrvatskem, slovaikem, ¿fettem, nem-ttent, angleškem Jesflra in dragfK KODSTTO ÎTSKA&NK APELIRA NA ČLANSTVO &NJUDA TBKOYINE NAROČA X SVOJI TISKARNI iajs rodÄvo Usksrns. Ons tmljsko dslo prv* vrsta S. N. P. J. PRINTERY m7-6» 8o. tam is dobe ma Zeljo tudi vsa ustmena pojasnila