Številka 06 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • September 2016 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke, dragi bralci! Po poletnih počitnicah se življenje počasi vra­ča v stare tirnice. Poči­ vali pa niso občinski svetniki, saj so se, medtem ko je imel Mostiščar oddih, sestali kar dvakrat. O čem so razpravljali, izveste v novicah iz občinske hiše. Letos smo še posebej slo­vesno zaznamovali 25. obletni­co rojstva naše države – na Igu je potekala ena od slovesnosti pod pokroviteljstvom predse­dnika države, na kateri so se spomnili prisege prve gene­racije TO, hkrati pa so odkrili spominsko obeležje v spomin na sestrelitev helikopterja JLA v bližini Iga. Poleti smo vajeni vrste tra­dicionalnih prireditev – pod Krimom je potekala dvodnev­na konjeniška prireditev, kjer so obeležili tudi 30 let uspe­šnega delovanja Konjerejske­ga društva Krim. V dolini Dra­ge sta avgusta potekala med obiskovalci vedno bolj prilju­bljena koliščarska dogodka – Koliščarski tabor za otroke in Koliščarski dan. O medna­rodnih aktivnostih, povezanih z Unescovimi kolišči, pa po­roča Krajinski park Ljubljan­sko barje. V Kotičku za mlade nekaj novih iz starega šolske­ga leta, prihodnjič pa zago­tovo napišejo, kaj se dogaja v Rok za naslednjo številko Gradivo za oktobrsko številko zbiramo do četrtka, 29. septembra 2016. Predvideni izid naslednje številke je 14. oktobra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig pravkar začetem šolskem letu 2016/17. V seriji člankov Steva Do-zeta o Opekarni Draga boste tokrat spoznali nekaj doma­činov, ki se spominjajo svojih delovnih dni v opekarni. Gobarji so zapisali nekaj priporočil za nabiranje gob, pripravljajo se tudi na go­barsko razstavo – prva bo v okviru Ižanskega sejma, v ok­tobru pa na Golem. Gozd pa je življenjski prostor številnim živalim – majhnim in velikim. Nekatere vam pot prekriža­jo ne samo ob nabiranju gob, ampak tudi na cesti. Ste že opazili nove modre odsevnike na obcestnih količkih? Za kaj gre, izveste v rubriki Zelena bratovščina. Številni športni klubi in planinci niso počivali niti po­leti – kaj so počeli, pišejo kara­teisti, rokometaši in balinarji, planinci pa mdr. o pohodu po Mokrških tisočakih in celo na morje. Vabijo pa spet številne pri­reditve v septembru in ok­tobru – koledar prireditev in vabil tistih organizatorjev, ki so nam jih pravočasno posre­dovali, objavljamo na zadnjih straneh. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Robert Fojkar Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. Mostiščar 06 | September 2016 S 13. seje občinskega sveta N a dnevnem redu 13. redne seje občinskega sveta, ki je potekala 15. junija 2016, je bilo šest točk. Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje so sve­tniki naprej obravnavali in po­trdili dopolnjen načrt razpola­ganj z zemljišči za leto 2016. Po pojasnilu župana gre za nekaj parcel, ki so del območja ICZR-ja, del njih je občina iz­gubila v tožbi, na preostale pa se je v zemljiško knjigo vpisala kot lastnica. O njih bodo pote­kali pogovori z Ministrstvom za obrambo. Obširna razprava se je vne­la tudi pri točki, pri kateri naj bi svetniki podali mnenje o kandidatkah za ravnateljico Vrtca Ig. Župan je svetnikom pojasnil stališče, da za ravna­teljico vrtca vendarle podpre­jo dosedanjo v. d. ravnateljice, ker je naša občanka in z njo Župan je 3. avgusta 2016 sklical izredno sejo ob­činskega sveta z eno samo točko dnevnega reda, namenjeno obravnavi obve­znosti Občine Ig pri izvajanju osnovnošolskega programa zasebne Svobodne waldorfske šole Kurešček. Župan je želel pridobiti mnenje svetnikov, saj so ti na 12. redni seji podprli oddajo dela bivše zapotoške šole v na­jem novonastajajoči zasebni waldorfski šoli. Ta je namreč zaradi velikega vpisa na obči­no naslovila prošnjo po naje­mu dodatnega prostora v bivši šoli Zapotok, s čimer je - po mnenju župana - vzporedno normalno sodelujejo. Mnenja svetnikov o tem, ali izreči pod­poro Mateji Janežič, so bila deljena, dotaknili so se tudi teme imenovanja oz. odpo­klica predstavnikov občine v Svetu vrtca. Dogovoriti se niso mogli niti o načinu glasovanja oz. podajanja mnenja o kandi­datkah za ravnateljico, na kon­cu je župan predlagal sklep, da se o vseh kandidatkah poda pozitivno mnenje, svetu zavo­da pa predlaga, da opravi raz­govore z vsemi kandidatkami. Tak sklep je na koncu potrdilo 12 svetnikov, dva pa sta bila vzdržana. Kot peto točko dnevnega reda je župan predstavil idej­no zasnovo Interpretacijskega centra Ig. Prvotna ideja o od­kupu Mladinskega doma se zaradi visoke cene, ki jo zahte­va lastnik, umika novi, da bi šli v novogradnjo v središču Iga. Del prostora nove stavbe bi bil namenjen tudi za lapidarij rimskih spomenikov, preostali pa predstavitvi kolišč in Lju­bljanskega barja. Občina Ig je zdaj v tem projektu t. i. vodilni partner, Krajinski park Lju­bljansko barje pa ostaja par­tner. Župan je poudaril, da se bo projekt financiral iz evrop­skih sredstev, ne proračunskih sredstev Občine Ig. Pod točko Razno je Tone Krnc izpostavil problematiko, ki tare kmete – ureditev cest, čiščenje jarkov ter pse, zaradi katerih iztrebkov, ki se znaj­dejo v senu, zboleva vse več goveda. Glede zadnjega pred­laga, da se namestijo table, da je sprehajanje psov prepove­dano. Zanimalo ga je še, kako napredujejo načrti za asfalti­ranje Barjanske ulice na Igu in težave s kanalizacijo v Tomiš­lju. Župan se je strinjal z nje­ izvajanje občinskega progra­ma za letovanje socialno šib­kejših otrok praktično nemo­goče. Prav tako je bil župan presenečen nad posredovano dokumentacijo, po kateri naj bi del stroškov delovanja te šole krila občina, saj so bila za­gotovila pobudnikov waldorf­ske šole, da občina ne bo imela finančnih obveznosti. Svetniki so se zelo aktiv­no vključili v razpravo, Rado Simić (SD) je menil, da je po­trebno sklep občinskega sveta z 12. seje razveljaviti. Svetni­ca Martina Kovačič (SMC) se je glede obveznosti občine do sofinanciranja zasebne šole obrnila tudi na ministrstvo, Nov urnik Krajevnega urada Ig Od 1. septembra 2016 dalje je Krajevni urad Ig odprt le ob ponedeljkih od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure. Upravna enota Ljubljana govo oceno stanja in pojasnil, da občina za čiščenje vodoto­kov nima pristojnosti. Glede asfaltiranja Barjanske ulice je povedal, da je bilo že dvakrat v proračunu, vendar se ne mo­rejo dogovoriti z nekaterimi lastniki parcel, ki segajo na cesto. Glede težav s kanaliza­cijo v Tomišlju je župan z njimi seznanjen in se bo sestal s kra­jani oz. odgovornimi. Slavko Pavlič je prav tako opozoril na težave kmetov, ki jim (tudi zaradi zasutih jar­kov) poplavlja polja in onemo­goča sejanje. Kmetje predla­gajo, da ob Matenki naredijo jarke, ki bi odvajali vodo s polj, in predlagajo sestanek na to temo. Župan se strinja, da se poišče rešitev in skliče sesta­nek. Maja Zupančič 2. izredna seja občinskega sveta pristojno za šolstvo, vendar tam vseh odgovorov ni dobi­la. Anton Modic (SLS) je me-nil, da smo prerevna občina, da bi lahko financirali še za­sebno osnovno šolo. Tudi on je predlagal, da se sklep z 12. seje prekliče. Bojan Kraševec (NL za napredek Tomišlja in Podkraja) se je vprašal, če je bilo dejstvo o sofinanciranju občine namerno zamolčano. S predhodniki se je strinjal tudi Klemen Glavan (SLS). Na seji je bil prisoten tudi eden od pobudnikov odprtja zasebne šole, dr. Davorin Peršič, ki je svetnikom poskušal pojasniti, da gre za velik nesporazum ter da občina ni zavezana financi­rati zasebne šole, jim pa lahko – če želi – sredstva nameni. Takšna je tudi praksa pri osta­lih zasebnih šolah. Povedal je tudi, da 16 prijavljenih otrok prihaja iz Občine Ig. Župan je bil začuden, kako je možno, da ministrstvo odobri sredstva za izvedbo po­uka, ko pa sploh ni jasno, kje bo pouk potekal. O tem so se spraševali tudi drugi svetniki. Župan je sejo nato zaprl za javnost, po koncu pa prisotne seznanil, da se sklepi v pove­zavi z waldorfsko šolo, sprejeti na 12. seji, razveljavijo. Maja Zupančič Zbirni center Matena Tudi v septembru bo ostal v veljavi poletni urnik, in sicer je Zbirni center Matena odprt samo ob sredah od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Občina Ig Župan obiskal Marijo Režijski obrat sporoča Požar ob njeni 100-letnici Trdota vode V juliju je v Zavodu Svete Te-pan Janez Cimperman. rezije v Dobrepolju svojo Praznovanju in veselemu 100-letnico praznovala Marija druženju so se pridružili tudi Požar iz Bresta. Ob njenem vi-ostali oskrbovanci doma.sokem jubileju jo je z dobrimi željami in šopkom počastil žu­ Polona Skledar Obvestilo lastnikom in skrbnikom psov M edobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig inŠkofljica zaradi psov, ki se prosto gibljejo po javnih površinah in opravljajo svojo potrebo, lastniki pa njihovih iztrebkov ne odstra­njujejo, prejema čedalje večje število prijav. S tem obvestilom želi­mo opozoriti lastnike in skrbnike psov, da morajo na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu, kar nalaga Zakon o zaščiti živali (UL RS, št. 38/13). Posameznika, ki ne zagotovi fizičnega varstva psa, se kaznuje z globo 200 evrov. Pes se na javnih površinah ( javni prostor je kraj, ki je pod določenimi pogoji dosto­pen vsakomur) ne sme prosto gibati, saj lahko pomeni nevarnost za ljudi okoli sebe in tudi za udeležence v cestnem prometu, za kar je predpisana globa za posameznika v višini 1.000 evrov po Zakonu o cestah (UL RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15). Težave se pojavljajo tudi s pasjimi iztrebki, ki niso samo estetski, temveč tudi zdravstveni problem. Dolžnost vsakega odgovornega lastnika psa je, da iztrebke z javnih površin pobere oz. odstrani. Občinsko redarstvo bo v prihajajočih mesecih poostreno nadzi­ralo ravnanje lastnikov oz. skrbnikov psov nad določili zgoraj citi­ranih zakonov. Poziv voznikom O b začetku novega šolskega leta pozivamo vse voznike motor­nih vozil k previdnosti in upoštevanju cestno-prometnih pravil pri vožnji. Medobčinsko redarstvo bo v mesecu septembru na ob­močjih šol in šolskih poti izvajalo poostren nadzor, predvsem nad hitrostjo vozil v prometu. Starše, ki otroke vozijo v šolo, pozivamo, naj bodo pri obnašanju v prometu zgled svojim otrokom. Zagotovi­mo šolarjem varno pot v šolo, zato previdno in počasi! Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica Oskrbovalno območje Naselja Trdota vode/°N Vodarna Brest Ig, Kot, Staje, Iška Loka, Matena, Brest Tomišelj, Vrbljene, Strahomer 13-23 Vodarna Brezova noga Kremenica, Draga 19 Visoko - Rogatec Visoko, Rogatec nad Želimljami 20,2 Gornji Ig Gornji Ig 14,8 Iška vas Iška vas, Iška 15,9 Golo-Zapotok Golo, Škrilje, Zapotok, Dobravica, Podgozd, Sarsko, Klada, del naselja Visoko 14-16 čez 30 zelo trda. Po trdoti razdelimo vodo v naslednje skupine (°N – nemška trdotna stopinja): 0-4 zelo mehka, 4-8 mehka, 8-12 srednje trda, 12-18 dokaj trda, 18-20 trda, Popis vodomerov 2016 R ežijski obrat Občine Ig v mesecu septembru izvaja letni popis vodomerov po celotni Občini. Če vas popisovalec ne bo našel doma, vaš vodomerni jašek pa je v objektu, vam bo pustil spo­ročilo, na katerem so napisane telefonske številke, na katere ste dolžni uporabniki javiti stanje oziroma odčitek na vašem vodo­meru. Vsi, ki bi imeli kakršnokoli vprašanje glede popisa oziroma izdano položnico, naj se oglasijo v Režijskem obratu Občine Ig ta­koj, da lahko čim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni po prejemu položnice. Hkrati vas obveščamo, da se bo obdobna menjava vodomerov zaradi popisa vodomerov nadaljevala v mesecu novembru. Občina Ig, Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Urbanizem 01/280-23-16 Mostiščar 06 | September 2016 Občina Ig / številka 5, september 2016 Uradne objave Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig sprejel SKLEP o začetku priprave OPPN za del območja IG11-3/SC 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega akta Za območje urejanja IG11-3/SC Rastuka II je potrebno izdelati ob­činski podrobni prostorski načrt v skladu s 44. in 65. členom PRO (Uradni list RS, št. 35/2012, 77/2012, 8/2015) v nadaljevanju OPPN. OPPN bo podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega do­voljenja. V OPPN se bo zagotovilo pogoje za komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, izvedbo gospodarske javne infrastrukture in pri­merno parcelacijo zemljišč za gradnjo. 2. Območje OPPN Območje izdelave OPPN obsega del območja IG11-3/SC Rastuka II, ki predstavlja pas pozidave na vzhodnem delu naselja Rastuka, kjer je predvidena širitev naselja. Na jugovzhodni strani je območje zame­jeno s cesto Ig–Škofljica, južni in zahodni del so že obstoječe stano­vanjske hiše, na severu se zaključi ob reki Iščici, na severovzhodu je predvideno nadaljevanje naselja, v naravi je danes travnik. Območje OPPN obsega parcele št.: 414/12, 415/2, 415/5, 415/6, 415/7, 415/8 in 415/13, vse k.o. Ig (1700) in obsega ok. 16.647 m2 . Lega predmetnega območja je takšna, da se ga lahko obravnava kot zaključeno celoto, za katero se okvirno predvidi javna gospodarska infrastruktura in priključke nanjo, glede na predvideno parcelacijo. Programska izhodišča izhajajo iz splošnih pogojev Prostorskega reda občine Ig. 3. Seznam potrebnih strokovnih podlag in njihov način pridobitev strokovnih podlag V sklopu priprave OPPN se izdela zazidalni prikaz ureditve celotnega območja IG11-3/SC, kjer se opredeli tudi dostop za celotno območje in načrt parcelacije. Podlaga za izdelavo OPPN je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu ter Prikaz stanja prostora. Izdelajo se strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora in jih bodo le-ti zahtevali. S strokovnimi podlagami se opredeli okvirna parcelacija v skladu s PRO ter način priključevanja parcel na gospodarsko javno infrastrukturo. Gospo­darsko javno infrastrukturo in priključke je treba združevati na način, ki omogoča najracionalnejše priključevanje vseh predvidenih parcel nanjo. Strokovne rešitve izdela načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaš­čenega načrtovalca po naročilu investitorja. 4. Roki za pripravo OPPN Priprava dopolnjenega osnutka je predvidena dva meseca po prido­bitvi smernic nosilcev urejanja prostora. Sprejem predloga OPPN je predviden eno leto po začetku priprave OPPN. Upoštevani so mini­malni okvirni roki. 5. Nosilci urejanja prostora Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati svoje smernice in pogoje: - Elektro Ljubljana - PE Ljubljana okolica - Zavod RS za naravo, Tobačna ul. 5, Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28 c, Ljubljana - Režijski obrat občine Ig - področje komunale in vodovoda - Režijski obrat občine Ig - področje prometa - Telekom Slovenije - Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana) - Direkcija RS za infrastrukturo – promet, Tržaška 19, Ljubljana - Energetika Ljubljana, Verovškova 62, Ljubljana V kolikor se v postopku izkaže, da je potrebno vključiti še dodatne soglasodajalce se le-te vključi. 6. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišča, ki v ta namen sklene pogodbo z načrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. 7. Objava sklepa priprave Ta sklep se objavi v Uradnem delu Mostiščarja in na spletni strani Ob­čine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem delu Mostiščarja. Številka: 3505/0003/2016 Župan Občine Ig Datum: 11. 8. 2016 Janez Cimperman l.r. • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Izginule rože N a moje veliko prese-nim koritom. Dotičnemu se si-za vračilo korit s podstavki, da Katja Zdravje, nečenje so 14. julija cer zahvaljujem, da mi je tako bo neznanec lahko drugo leto članica SVS Ig s kozolčka pred ben-prihranil čas in vodo. Upamo, ponovno dobil urejene rože s cinsko črpalko na Igu izginile da so rožice še naprej lepo os-strani občine. nasajene rože – kljub priveza-krbovane, bi pa bili hvaležni Slovesnost ob 25. obletnici slovesne prisege prve generacije slovenskih nabornikov 510. učnega centra TO na Igu V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je v soboto, 11. junija 2016, potekala slo­vesnost v spomin na 25. obletnico slovesne prisege 180 obveznikov 510. učnega centra Teritori­alne obrambe. To je prva generacija slovenskih nabornikov, ki so služili vojaški rok v Teritorialni obrambi. Z brane so ob tej prilož­nosti nagovorili župan Občine Ig Janez Cim­perman, ministrica za obram­bo Andreja Katič ter slavnostni govornik in častni pokrovitelj prireditev ob obeleževanju dogodkov pred 25. leti, pred­sednik Republike Slovenije Borut Pahor. Slovesnosti so se udeležili tudi pripadniki Slo­venske vojske, načelnik Gene­ralštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman, poveljnik 1. brigade SV, brigadir Roman Urban in drugi visoki gostje. V parku pred upravno stav­bo Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje je pred uradno slovesnostjo potekalo odkritje spominskega obe­ležja v opomin in spomin na 27. junij 1991, ko je bil v času osamosvojitvene vojne za Slo­venijo na Ljubljanskem barju sestreljen helikopter Jugoslo­vanske ljudske armade. Pred 25 leti, 2. junija 1991, je v učnem centru na Igu slove­sno zaprisegla prva generaci­ja vojaških nabornikov, ki so služili v Teritorialni obrambi (TO). V 510. učnem centru na Igu je novi domovini priseglo 180 nabornikov, v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru pa 120 nabornikov. Odločilno potezo je sprejel na novo ob­likovan slovenski parlament 7. marca 1991, ko je razglasil mo­ratorij na služenje slovenskih fantov v jugoslovanski vojski. Po odločitvi slovenskega parlamenta, da se nabornikov ne pošilja več na služenje vo­jaškega roka v JLA, je jeseni 1990 posebna skupina sprejela nalogo pripraviti projekt slu­ženja vojaškega roka v Slove­niji. Izbrani sta bili dve lokaci­ji, in sicer Pekre pri Mariboru ter Ig pri Ljubljani, poveljnika pa sta bila major Bojan Šuligoj na Igu in major Andrej Kocbek v Pekrah. V načrtu bojnega usposa­bljanja vojaških obveznikov prve poskusne generacije iz­vedba slovesne prisege ni bila predvidena, toda pred začet­kom služenja vojaškega roka je prevladala odločitev, da pri­sega bo. V obeh učnih centrih se je tako nadaljevalo usposa­bljanje, poudarek pa je bil na urjenju postrojitvenih pravil, saj se je bližal dan slovesne prisege. Prvi slovenski vojaki so vo­jaški rok služili v posodoblje­nih vojašnicah, v katerih so bili vzpostavljeni dobri odno­si, s tem pa ustvarjeni temelji, na katerih se je pozneje obli­kovalo spoštovanje vojaške osebnosti. Župan Janez Cimperman je na slovesnosti v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da je bila prisega slovenskih nabornikov zelo pogumno dejanje, saj so se zavedali, da izpostavljajo tudi svoja življe­nja za obrambo domovine in njene neodvisnosti. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru izpostavila, da so slovenski naborniki 2. junija 1991 tudi prvič prisegli svoji domovini v slovenskem jeziku. »Zato bi se rada iskreno zahvalila vsem, ki ste takrat vložili vso svojo energijo v ta pomemben dr­žavotvorni projekt,« je dejala ministrica. 26. junija 1991 je bila na Trgu republike slovesna razglasitev samostojnosti Republike Slo­venije. V častni četi, ki je bila postrojena v čast naši domo­vini, sta sodelovala tudi voda, ki so ju sestavljali naborniki z Iga in iz Peker. Naslednji dan se je začela vojna. »Postavlja­nje temeljev nove države je bil skupni projekt in le skupaj je bilo mogoče uspeti. Projekt, za katerega so osamosvojitveni borci – pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske Milice – tvegali svoje življenje in ga nekateri med njimi, žal, morali tudi žrtvovati«, je v nadaljeva­nju poudarila ministrica in do­dala, da prav zato ni prav, da si danes kdorkoli prisvaja osa­mosvojitev kot svoj projekt. Predsednik republike Bo­rut Pahor je kot slavnostni govornik in častni pokrovitelj nad prireditvami v spomin na dogodke pred četrt stoletja v svojem slavnostnem govoru ponovno poudaril pomen eno­tnosti v procesu osamosvoji­tve, da je bila največja lepota osamosvojitvenega procesa v tem, da je ljudi vključeval, in Mark Ferjan z deklamacijo dveh pesmi Slovenija Prva generacija slovenskih nabornikov, ki so služili vojaški rok v Teritorialni obrambi ne izključeval. Enotnost je bila posledica zamisli o samostoj­nosti slovenske države, ki se je iz kroga t. i. političnih opo­rečnikov počasi širila v kroge tistih, ki so znali videti čez ho­rizont dnevne politike. Tudi v vojni, ki je sledila razglasitvi samostojnosti, smo se Sloven-ci enotno postavili po robu okupatorju, ki je želel ogroziti enotno narodovo voljo za sa­mostojno in enotno Slovenijo, je v govoru izpostavil predse­dnik. V nadaljevanju je predse­dnik republike pozval vse, da s svojimi ravnanji in izjavami ne storijo ničesar, kar bi mladim ljudem, ki bodo zrasli v pogu­mne in ustvarjalne osebnosti in tako nadaljevali slavno pot prihodnosti naše domovine, odvzeli ta ponosni pogled na njihove korenine. »To je naša moralna in politična dolžnost, da našim otrokom v njihovem spominu zavarujemo proces osamosvojitve kot nekaj naj­bolj lepega in mogočnega za narodovo usodo v prelomnih časih zgodovine,« je govor zak­ • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// SDS poleti V občinskem odboru SDS Ig smo se v poletnem času odpravili na dva izleta. V soboto, 2. 7. 2016, smo imeli strokovno ekskurzijo na Goli otok. Z nami je bil mag. Andrej Aplenc, ki je bil na Go­lem otoku zaprt dvakrat. Av­tobus nas je pripeljal do Krka, nato pa smo se z ladjo odpravili na Goli otok. Sprehodili smo se skozi objekte, kjer so bili zaprti nasprotniki Titovega režima, številni intelektualci ter celo dijaki in študenti. Zaporniki so bili v vročem soncu ali hladni burji izpostavljeni trpinčenju in prisilnemu delu ob ponižujo­čih higienskih in prehrambnih razmerah. Edinstven primer v vsem svetu je, da so zaporniki na Golem otoku gradili spo­minski park taboriščnikom fa­šističnega taborišča na Rabu. V soboto, 23. 7. 2016, pa je v Bovcu potekal 21. tradicio­nalni letni tabor stranke SDS. Srečanja članov v idiličnem gorenjskem koncu ob reki Soči smo se udeležili člani in sim­patizerji odborov Ig, Brezovicain Škofljica. Z avtobusom smo se najprej ustavili v Mojstrani, kjer smo si ogledali interaktiv­ni planinski muzej, nato pa se pridružili številnim odborom, ki so se udeležili srečanja. Več o dogajanju v Bovcu in govor predsednika SDS Janeza Janše si lahko preberete na spletni strani SDS. Izsek govora: Zad­nji dve leti sta leti praznega mandata, narejenega na pod­lagi nepoštenih volitev. Hiša, ki se zida na pesku, in ne na skali. Ne gre za demokracijo, če se Skupinska slika otrok iz podružnične šole Iška vas ljučil predsednik republike. Ob praznovanja 25. obletni­ce samostojnosti Republike Slovenije je predsednik repu­blike županu Občine Ig Jane­zu Cimpermanu podaril slo­vensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike. V kratkem kulturnem pro­gramu, ki je spremljal slove­snost, so poleg trobilnega kvarteta Slovenske vojske sodelovali učenci OŠ Ig Mark Ferjan z deklamacijo dveh pe­smi Slovenija ter učenci po­družnične šole Iška vas z lepo predstavitvijo ljudskih pesmi in deklamacijo, slovesnost pa je obogatila skupina Borovnič­ke s tremi pesmimi. Povezovalka programa na slovesnosti ob 25. obletnici slovesne prisege prve gene­racije slovenskih nabornikov 510. Učnega centra TO na Igu je bila Andreja Zdravje. Marica Zupan, občinska uprava Gregor Bolha in Peter Jenko izrablja institucije, da nekdo ostane na oblasti, če se deluje v nasprotju z vrednotami sloven­ske osamosvojitve. Če bi teh 80 odstotkov ljudi, ki pravijo, da ne gremo v pravo smer, volilo, pa ne pravim, da nas, samo da bi volilo, bi bila Slovenija v dveh mesecih drugačna. Tako pa ostanejo doma. V prihodnosti moramo vložiti največ napora v boj z apatijo. Ker ljudje misli­jo, da se ne splača, da se ne da. Mislijo, da bo spet prevara. Ni­koli se ne sme obupati. Nikoli! Ker so hkrati s taborom v dopoldanskem delu potekale tudi letne športne igre SDS, je ižanska ekipa sodelovala z dvema ekipama: odbojkarji so dosegli 3. mesto, prav tako eki­pa nogometašev tudi 3. mesto. Čestitke našim fantom in de­kletom! Simona Pavlič 40. obletnica valete generacije 1968—1976 V petek, 3. junija, smo se v gostilni Čot na Pijavi Gorici na 40. obletnici valete zbrali nekdanji sošolci 8. a in 8. b razreda OŠ Ljubo Šercer Ig, generacija 1968-1976. Od skupno 63 učencev (8. a - 33, 8. b - 30) se nas je zbralo 29 sošolcev iz obeh razredov. S rečanje je bilo prisrčno, čeprav se takoj vsi niso prepoznali med seboj - leta so morda prinesla sive lase ali jih odnesla ali naložila doda­tne kilograme, a iskrice v očeh so bile še iste. Vsak je na krat­ko opisal svojo življenjsko pot, preštevali smo otroke in vnu­ke, obdelali smo naše zdrav­stvene težave, predvsem pa smo se več ur skupaj prešerno smejali. Vzdušje je bilo tako na­vihano in hudomušno kot pred 40 leti in govorili smo drug čez drugega in eden z drugim in celo zapeli smo pesem ob roj­stnem dnevu enemu od naših sošolcev, ki je praznoval 55 let. Spomnili smo se tudi naših učiteljev Jožeta Levstika in Jadranke Trošt ter ravnatelja Karla Pfundnerja ter odsotnih sošolcev. Nazdravili smo tudi spominu na pokojne sošolce, ki jih ni več med nami, a bodo za vedno ostali v našem spo­minu: Albert Dolinšek, Marin­ka Kunilo in Zvone Marinovič. Vsem, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov obletnice niste udeležili, sporočamo, da smo vas pogrešali in vas va­bimo, da se odzovete vabilu naslednjič. Prijazen pozdrav vsem. Stanka Štrukelj Zahvala za pomoč ob požaru O b katastrofalnem požaru, ki nam je uničil objekt z vso zalogo sena, žita, slame in kmetijsko mehanizacijo, se iskreno zahvaljujemo vsem gasilskim dru­štvom in požrtvovalnim prostovoljnim gasil­cem ter občanom Občine Ig, ki so priskočili z svojo gradbeno mehanizacijo na pomoč pri obvladovanju oz. uničevanju požara. Posebej se zahvaljujemo donatorjem sena za hrano živali. Družina Pavlič Dragi prijatelji, sosedje in sokrajani, iz vsega srca bi se vam z Majem rada zahvalila za neverjeten odziv na najino prošnjo po pomoči za nakup dvigala. Ko sva že mislila, da naju nihče ne vidi, saj se ob preselitvi nisva ravno predsta­vila okolici in sva se bolj ali manj držala varnega zavetja doma, ste naju prese­netili. Odziv najinih novih sosedov in so­krajanov je bil zelo srčen, saj ste nama velikodušno in nesebično prispevali del sebe, da bi nama pomagali h kakovost­nejšemu življenju v dani situaciji. Ganili ste me do solz. Pokazali ste nama, da ste naju sprejeli medse, da sprejemate naji­no drugačnost, ki pa je del te družbe. S to vašo prijazno gesto ste lahko vzor vsem, ki se stran obračajo od solju­di, vlivate upanje, da je svet lahko lep in da so med nami še ljudje, ki jim je mar za sočloveka. Počaščena sva, da sva lahko del take sredine ljudi, ki je nesebična in humana. Iskrena hvala. Maj in Melita Fodor V soboto, 16., in nedeljo, 17. julija, so prizadev­ ni člani Konjerejskega društva Krim, ob praznovanju 30-letnice uspešnega delova­nja, pripravili dvodnevno ko­njeniško prireditev. V soboto se je dan začel s pripravljanjem proge za dir­ke v spretnostnem jahanju in barellu. Tekmovanje je po­tekalo v napetem vzdušju in vsi tekmovalci so se odlično izkazali ter pokazali veliko spretnosti in poguma. V disci­plini spretnostnega jahanja si je prvo mesto priboril Tomaž Hren, drugo mesto sta si de­lila Maša Škulj in Jure Župec, tretje Miha Černič. V barellu je prvo mesto zasedel tekmo­valni par Suzana Puš in Tomaž Hren, drugo mesto Maša Škulj in Matej Rupert ter tretje Kaja Špruk in Jure Župec. Čestitke vsem! Po zaključku prireditve in podelitve pokalov je sledilo za­bavno popoldne s srečelovom in večer z ansamblom Hec in kasneje s Tanjo Žagar, ki je vse zabavala še pozno v noč. V nedeljo je bila na sporedu najprej svečana parada, v kate­ri je sodelovala konjenica KD Krim, konjske vprege z vozovi, PGD Iška vas, PGD Strahomer - Vrbljene, PGD Tomišelj, Do­mačija Gorc, LD Ig, LD Tomi­šelj, nosilci praporjev ter nekaj starodobnih vozil. Nedeljske prireditve sta se udeležila tudi župan občine Ig Janez Cimperman in župan občine Škofljica Ivan Jordan. Po kon­čani paradi je sledila podelitev priznanj ob 30-letnici Konje­rejskega društva Krim. Pose­bej velja poudariti, da sta ob Mirko Susman, KD Krim visokem jubileju KD Krim pri­znanja prejeli tudi Občina Ig in Občina Škofljica. Upravni odbor društva pa je posebno spominsko priznanje podelil tudi predsedniku društva KD Krim Jožetu Škulju. Dan se je nadaljeval s kasa­škimi dirkami, letos je bilo na sporedu pet dirk. Obiskovalce in tekmovalce sta z dogaja­njem na tekmovališču sez­nanjala naša dolgoletna ko­mentatorja Jani Šivc in Stane Werbole. V nadaljevanju član­ka bodo navedeni le nekateri rezultati posameznih dirk, vse uvrstitve kasačev pa si seveda lahko ogledate na spletni stra­ni Kasaške centrale. Prva dirka se je začela s avto štartom in v njej so tek­movali kasači stari od 3 do 6 let. Tekmovalcev je bilo osem, ciljno črto pa je prvi prekasal Udar's iz KK Komenda z vo­znikom Ivetom Dovžanom. Druga dirka se je prav tako začela s avto štartom v njej pa so tekmovali slovenski ka­sači stari od 3 do 10 let. V tej dirki sta tekmovala tudi Doris NJ in njen voznik Jože No­vak predstavnika KD Krima, vendar sta bila na žalost vseh navijačev diskvalificirana za­radi zapustitve steze. Zmago sta si priborila Concord Jet in voznica Anja Medle iz KK Šentjernej. V tretji dirki s avto štartom je tekmovalo sedem slovenskih in EU kasačev od 3 do 14 let. Med njimi je bil tudi naš predstavnik (KD Krim) Mirko Susman s svojo kobilo Free Flay, s katero sta si prika­sala odlično 2. mesto. Čestitke Mirko! Prvo mesto pa je do­segla Iris Crown z voznikom Damjanom Vajsom iz KK Lju­tomer. V četrti dirki je bil avto štart za slovenske kasače od 3 do 14 let. Tekmovalcev je bilo pet, vendar sta bila Rambo in njegov voznik Branko Seršen opravičeno odsotna tako da so se samo štirje tekmovalci borili za zmago. Na koncu sta zmago pobrali Ajda Gorenc in njena kobila Morana Peška. V zadnji dirki je bil avto štart za 3- do 14-letne slovenske in EU kasače. Glavni pokrovitelj Dobitniki priznanj Prejemniki priznanj ob 30-letnici KD Krim: Posavsko konjerejsko društvo Krško, KK Križevci, KD Barje, KK Sostro, KD Radohova vas, KK Grosuplje, KK Komenda, Društvo prijateljev konj Višnja Gora, Zveza društev kasaške centrale Slovenije, Lovska družina Ig, Lovska družina Tomišelj, GZ Ig, PGD Iška vas PGD Strahomer – Vrbljene, PGD Tomišelj, Obči­na Ig, Občina Škofljica, TD Krim, Balinarski športni klub Vrba, Domačija Gorc. te dirke je bila, tako kot ved­no, občina Ig, ki je hkrati tudi generalni pokrovitelj vseh konjeniških prireditev, ki jih organizira naše društvo. V tej dirki sta sodelovala kar dva naša predstavnika (KD Krim) Mirko Susman in njegov žre­bec Norwey in Vito Šadl s svo­jo kobilo Dono BJ. Prvo mes­to sta si priborila Sharon and Glory z voznikom Damjanom Oražmom iz KK Posavje Kr­ško. Mirko Susman in Norwey sta si pa prikasala odlično dru­go mesto, bravo! Naša druga predstavnika KD Krima Vito Šadl in Dona BJ pa sta bila na žalost diskvalificirana zaradi zapustitve steze. Po končanih dirkah je sledi­la veselica z ansamblom Hec in ob njihovih poskočnih zvo­kih se je jubilejna prireditev zaključila v poznih večernih urah. Kot vsako leto smo se tudi tokrat vsi člani KD Krima potrudili po svojih najboljših močeh za uspešno izpeljano že 30. prireditev. Čestitke in po­hvala vsem. Nasvidenje nas­lednje leto! Vesna Knez, KD Krim Milan Knez Poslastica za oči Odkritje spominske plošče na Igu Prebivalci Iga se nismo niti takrat, mnogi pa se še danes ne zavedajo, v kakšni nevar­nosti smo bili. Maja 1991 so v 510. Učni center na Igu prišli mladi fantje, naborniki, prvi slovenski vojaki. 2. junija 1991 so prisegli v slovenskem jezi­ku, slovenski državi, zato sta bila Ig in Učni center zelo po­membna in hkrati eden prvih ciljev agresorske JLA. O dogajanju tistega dne in trenutka je zbranim spregovo­ril Zoran Drnovšek, pripadnik Teritorialne obrambe, ki je sestrelil helikopter JLA. Simona Pavlič V ponedeljek, 27. 6., je na Mahu pri Igu, kjer je pred 25 leti malo pred sedmo uro zvečer v ne­posredni bližini po sestrelitvi strmoglavil helikopter agre­sorske JLA, potekalo odkritje spominske plošče. Uvodoma sta navzoče poz­dravila župan Občine Ig Janez Cimperman ter predsednik VSO Aleš Hojs. Zbrane sta na­govorila tudi obrambni minis­ter 1991 Janez Janša in strelec Zoran Dernovšek - Raketka. V kulturnem programu so sode­lovali pevka Amadeja, skupina mladih VSO Ig in Alenka Je­raj s poezijo. Slovesnosti so se udeležili tudi praporščaki VSO. K ljub slabemu vreme­nu za rast gob člani Gobarsko mikološkega društva Ig že brusijo pete za pohod v naravo in nabiranje gob. Tudi v poletnem času so se člani udeleževali na deter­minatorskih večerih, ki jih or­ganizira GMD Ljubljana. Vsi člani društva so tudi člani Mikološke zveze Slove­ nije, zato imajo nalogo skrbeti za spoštovanje pravil nabira­ nja gob, varovati naravo, po­ Jurček Gobarska sezona se je začela J unija je naše društvo go­stilo člane pobratenega Društva upokojencev Suhor. Goste smo sprejeli že v Ivančni Gorici, od koder so pod vodstvom neutrudnega Jožeta Krašovca nadaljevali pot nekoliko naokrog proti učevati in opozarjati sleherne nabiralce gob o obnašanju pri nabiranju gob in osebni var­nosti ter postopkih v primeru zastrupitve. Društvo je za člane in ob­čane organiziralo dve preda­vanji, prvo: Spoznavanje gob in drugo: Strupene gobe in za­strupitve. Poleg tega društvo opozarja na osnovna pravila gobarjenja. Osnovna pravila gobarjenja Za opremo pri nabiranju gob veljajo enaka pravila kot za vsak daljši pohod – primer­na obutev in zaščita pred dež­jem. Primerno je tudi pokriva­lo, saj glave ne ščitimo le pred vejami in bodicami, temveč po možnosti tudi pred klopi, ki so v nekaterih gozdovih postali resna nevarnost. Če želimo nabrane gobe prinesti domov v dobrem sta­nju in lepe, si moramo nabaviti čvrsto pleteno košaro. Gobe v njej lahko ležijo ena na drugi, skozi špranje v košari pa se med gobarjenjem lahko spro­ščajo tudi trosi in tako omogo­čamo njihovo širjenje oziroma reprodukcijo. Nikakor ne sme­mo uporabljati plastične vreč­ke! Gobe so namreč občutlji­ve in se v plastičnih vrečkah zaradi koncentracije vlage in toplote 'potijo', starejše pa se lahko že po nekaj urah pokva­rijo. Zraven košare potrebuje­mo še nož, da lahko že na mes­tu, kjer gobo odtrgamo, vedno odstranimo ostanke prsti, listje, iglice in tudi črvive ali poškodovane dele gobe. Pri nas je z uredbo iz leta 1994 prepovedano nabirati 70 zavarovanih gob. Prav tako je prepovedano vsakršno gobar­jenje v osrednjih območjih na­rodnih in regijskih parkov ter v naravnih gozdnih rezervatih. Na nezavarovanih območjih lahko posameznik nabere naj­več 2 kilograma gob. Ob vseh omejitvah pa je najpomemb­nejše eno: da vedno nedvo­umno ugotovimo, ali gre za užitno ali za strupeno gobo! Lepo bero in veliko go­barskih užitkov vam želi Gobarsko mikološko društvo Ig Gostili smo člane pobratenega društva Igu. Spotoma so si ogledali Muljavo in muzej Josipa Jur­čiča, Rašico in muzej Primoža Trubarja ter Turjaški grad. Pot jih je potem vodila na vrh Kri­ma. Pri spustu so se zapeljali do jezera na Rakitni, mimo jezera v vasi Jezero in končno prispeli na Ižansko. Sprejeli smo jih v enem prijetnejših ko­tičkov v naši občini v gostilni Mars v Brestu. Gostje so pris­peli nekaj minut pred predvi­denim rokom, zato je v danem trenutku celotni sprejemni od­bor predstavljala vedno vedro razpoložena Lojzka s harmoni­ko. Tu smo srečanje končali v prijetnem druženju. Štefan Bunič, predsednik DU Ig Učenci OŠ Ig na obisku v muzeju Tomos na Igu Ljubitelji starodobnih vozil Ig smo začeli ozaveščati prebivalce Občine Ig o tehnični dediščini našega naroda. Naš častni član in tajnik ter zasebni zbiratelj – predvsem Tomosovih motorjev – Stane Zdravje ima namreč na Igu svojo muzejsko zbirko starodobnih vozil s poudarkom na motornih kolesih Tomos. G ospod Stane se je po­vezal z OŠ Ig in na obisk in ogled muzeja so prišle učenke in učenci 4. a razreda z razredničarko Vido Hrovat. Naš častni član jim je na kratko razložil, kaj je staro­dobno vozilo, ohranjanje teh­nične dediščine, predvsem pa jim je razlagal o tovarni Tomos in z njo povezanimi motornimi kolesi, na katere smo zaradi izredne vzdržljivosti in sloven­skega znanja še posebej ponos­ni. Letos namreč mineva 60 let od ustanovitve tovarne motor­jev Sežana, na kratko Tomos. Otroci so pokazali never­jeten interes in zanimanje ob Stanetovi razlagi. Med drugim so si ogledali več kot 10 mo­tornih koles, repliko parnega avta stanley iz leta 1898, izred­no zanimivo vozilo peugeot 505 GTI z avtomatskim me­njalnikom, ki so bili izjemno redki v svetu, pa Tomosovo kosilnico, delavnico, kjer se obnavljajo motorna kolesa in avtomobili, ter še in še. Posebej zanimiv jim je bil Tomosov invalidski moped (trokolesnik z mašino colibrija ali avtomatika), na katerega so DU Ig vabi vse svoje redne člane in občane na telovadbo na lokacijah: - Ig, DU Ig (Troštova ulica 5), ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 11. ure; začnemo v ponedeljek, 3. oktobra, - Golo, Mala dvorana GC Golo (Golo 5 a), ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure; začnemo v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. 01/36-44-167 ali GSM 051/376-402 med 19. in 20. uro. se z veseljem usedli in obujali čase svojih dedkov in babic. Stane se je pohvalil, da so se imeli zares lepo in je bil presenečen nad odnosom ot­rok do starodobnih vozil ter predvsem njihovega zanima­nja. Ob koncu ogleda so se še posladkali s piškoti, ki jih je spekel naš Stane, ter se vese­lih obrazov in dobre volje pos­lovili. Zasebni muzej Staneta Zdravja na Igu je zares vreden ogleda, med drugim tudi zara­di našega predavatelja, ki se zares posveti skupini. Vabimo vas na Vsi, ki bi radi obiskali mu­zej starodobnih vozil na Igu, se za ogled lahko do­govorite s častnim članom našega društva Stanetom Zdravje na GSM: 041/877­ 994. Priporočamo ogled, lahko tudi za večje skupine. Marko Hvale, predsednik LSV Ig 73. Govekarjev večer v ponedeljek, 26. septembra 2016, ob 19.00 v Dvorani Centra Ig. Tokratni Govekarjev večer bo pred svetov­nim dnevom turizma, zato ga bomo posve­tili koliščarjem, saj je še posebej od uvr­stitve Ižanskih kolišč na seznam svetovne dediščine UNESCO promocija obdobja koliščarjev zagotovo najbolj pomembna turistična priložnost za Občino Ig. Predstavniki Celjske Mohorjeve družbe bodo predstavili najnovejši izid Jalnove knjige Bobri ter interaktivni strip Bobri Voz. Glasbene točke bodo pripravili članice in člani literarno glasbene skupine Društva Fran Govekar Ig. Odprli bomo razstavo slikarjev našegadruštva, ki so nastali na letošnjem Ko­liščarskem dnevu. Vljudno vabljeni! Gostovanje v Bruslju N a povabilo evropske poslanke gospe Ro­mane Tomc smo člani Društva Fran Govekar Ig obi­skali Evropski parlament v Bruslju in s kratkim nastopom počastili 25-letnico samostoj­ne Slovenije. V Bruselj smo odpotovale pevke ženskega pevskega zbora, nekaj članov gledališke skupine, Dejan Ve­ranič in Alenka Jeraj. 17. juni­ja smo odleteli v z brniškega letališča. Že naslednje jutro smo se z vlakom odpeljali na ogled pristaniškega mesta An­twerpen, ki je od morja oddalje­no 85 km. Znano je po mnogih arhitektonskih znamenitostih in kot prvo smo spoznali mo­gočno zgradbo železniške po­staje iz leta 1905, ogledali smo si katedralo Notre Dame iz 14. stoletja z Rubensovimi ume­tniškimi freskami. Kot storimo v vsaki katedrali, smo pevke tudi v tej preizkusile akustič­nost mogočne cerkve. Zapele smo nekaj pesmi in bile delež­ne navdušenja obiskovalcev. Popoldne smo se prav tako z vlakom vrnili v Bruselj, si ogledali center mesta z nje­govimi znamenitostmi ter se proti večeru vračali proti hote­lu, kjer nas je pričakalo nepri­jetno presenečenje – okrog ho­tela gasilski avtomobili, zunaj pa prestrašeni gostje. Na sre­čo požar ni bil obsežen in smo po uri čakanja že lahko odšli v svoje sobe. Nedelja je bila rezervira­na za obisk slovenske župnije v Bruslju in sodelovanje pri maši. Trije slovenski otroci so prejeli prvo sveto obhaji­lo, in zato je bil obred še po­sebej slovesen. Popestrili so ga prvoobhajanci s svojimi razmišljanji, nastopila je slo­venska violinistka ter seveda ženski pevski zbor, ki je med mašo izvedel tri pesmi. Tudi druženje na popoldanskem pi­kniku je bilo prežeto s pesmi­jo in dobrim razpoloženjem, kar je zasluga gostoljubnega slovenskega župnika. Opisal nam je tudi delovanje župni­je in nam razložil zgodovino stavbe, ki je bila nekoč v ruski lasti in je v njej še danes veliko pravoslavnih ikon. Po slovesu od prijaznih gostiteljev smo se odpravili na ogled Parlamen­tarija, kjer je v digitalni obliki prikazan ustroj in delovanje vseh evropskih institucij. V ponedeljek smo bili go­stje poslancev Evropskega parlamenta. Sprejeli sta nas poslanki Romana Tomc in Patricija Šulin, pozneje pa se je pridružil še poslanec Milan Zver. Predstavili so nam način dela poslanca in možnosti od­ločanja, ji jih imajo kljub naši majhnosti. Prisotnim smo se s kratkim kulturnim progra­mom predstavili člani Društva Fran Govekar Ig. Dejan Ve­ranič jih je seznanil z aktiv­nostmi, ki potekajo v društvu Poučevanje diatonične harmonike (frajtonarice) po sistemu svetovnega prvaka Vljudno vabljeni k vpisu vse starostne skupine od najmlajših do najstarejših. Poučevanje je individualno in bo potekalo v prostorih gasilskega doma Iška vas. Možno poučevanje tudi na domu. Za prijavo in dodatne informacije pokličite na: 031/563-940 (Ludvik) ali pišite na: lukas.storitve@gmail.com v zvezi s kolišči, ki so vpisana na Unescov seznam kulturne dediščine in je na Igu prav naše društvo glavni promotor te naše pradavne zapuščine. Kot ilustracijo k vsemu pove­danemu so igralci dramske skupine zaplesali koliščarski ples. Predstavitev je zaključil Ženski pevski zbor Ig pod vod­stvom zborovodkinje Kristine Cotič z izborom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Sledil je še ogled parlamen­tarne dvorane, obisk pa smo končali s kosilom v njihovi re­stavraciji. Tridnevno potovanje nas je utrudilo in kar malce smo se veselili povratka domov. Oddahnili smo si, ko je letalo Tečaj diatonične harmonike Mihe Debevca Vse, ki vas zanima igranje na diatonično harmoniko, vabi­ mo, da se prijavite na tečaj, ki ga bo vodil Miha Debevec, dvakratni absolutni zmagovalec najprestižnejšega tekmo­vanja na svetu v igranju na to glasbilo. Tečaj se bo začel v soboto, 8. oktobra, v prostorih Doma krajanov Notranje Gorice in je primeren tako za začetnike kot tudi za tiste s predznanjem na tem inštrumentu. Za prijave in podrobnejše informacije vas naprošamo, da pokličete na telefonsko številko 041/806-414 ali pošljete mail na e-poštni naslov: miha.debevec@siol.net. Vljudno vabljeni! pristalo na Brniku, kajti po ne­davnih terorističnih napadih v Bruslju že ob pripravah na ta obisk nismo bili vsi prav rav­nodušni. Spoznali smo utrip velemesta, konglomerat raz­ličnih ljudi in kultur, na koncu pa si priznali – doma je najlep­še. Še enkrat se zahvaljuje­mo evropski poslanki Roma­ni Tomc, ki nas je povabila v Bruselj in pokrila del stroškov. Prav tako tudi Občini Ig za njen finančni prispevek. Emilijana Meglič Mostiščar 06 | September 2016 Koliščarski dan 2016 En dan kot koliščarji Prikaz predenja niti in naravnih barvil Koliščarski dan je obiskal tudi župan. V Dragi pri Igu je 20. av­gusta potekal Koliščar­ski dan, celodnevna prireditev, posvečena ko­liščarjem. Pripravili so več kot 30 delavnic in predstavitev, s katerimi so obiskovalcem približali prazgodovino, ob­dobje, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Letos so v žarišče postavili metalurgijo in koliščarsko kuhinjo. Na prizorišču Koliščar­skega dne je bilo ob ribniku Rakovnik živahno od ranega jutra, ko meglice še niso pre-puščale sonca. Potekale so namreč še zadnje predpripra­ve, da bi ob 10. uri obiskoval­cem pričarali pravi koliščarski utrip. Tudi letos je Društvo Fran Govekar Ig k sodelova­nju povabilo vrsto strokovnih institucij ter posameznikov, ki so pripravili nadvse zanimive predstavitve in delavnice, po­vezane z življenjem koliščar­jev. Med novostmi je bila me­talurška delavnica (koliščarji so bili namreč v tem prostoru prvi, ki so predelovali rudo in iz nje izdelovali orodje in orož­je) – na njej so obiskovalci lah­ko izvedeli vse o taljenju rude, ter v živo opazovali vlivanje tekoče kovine v kalupe. Veliko pozornosti je – kot vsako leto – pritegnila koliščarska kuhi­nja, kjer so obiskovalci lahko zamesili in spekli kruh, v žer­javici se je pekel v glino zavit krap, na improviziranem lese­nem ražnju zajec, pod zemljo z vročimi kamni pa se je pek­la svinjina. Vse je zanimalo, kakšnega okusa bi lahko bilo koliščarsko pivo – s pomočjo arheologov in dobrih pivo­varjev je nastalo pivo, ki so ga obiskovalci lahko pokusili; v pokušnjo smo ponudili tudi brezalkoholni napitek - želo­dovo 'kavo'. Čeprav nam ko­liščarji niso zapustili knjige s kuharskimi recepti, pa vseeno vemo, katera živila so imeli na razpolago. In ni jih bilo malo! Prvič se je na Koliščarskem dnevu predstavila mednaro­dna koordinacijska skupina Unescovih kolišč, letos so se avstrijskim in slovenskim predstavnikom prvič prid­ružili gostje iz italijanskega koliščarskega muzeja Lago di Ledro. Unescovo dediščino so predstavili tudi na glavnem odru, tam so obiskovalci lah­ko prisluhnili še predavanju arheologa Antona Veluščka, si ogledali predstavo po motivih Bobrov, spoznali Varuha zak­ladov Ljubljanskega barja ter poslušali pripoved Jezerska okenca se odpirajo, ki jo je in­terpretiral Rok Kušlan. Delavnice so bile po tema­tiki razdeljene na izkustvene arheološke, naravoslovne ter ustvarjalne delavnice in igre. Pri igrah se je lovu na belega borba in igri koliščarsko leto pridružila še časovna prepro­ga, ki so jo 'prinesli' gostje iz Italije. Veliko delavnic je spodbujalo ustvarjalnost, npr. okraševanje nakita, slikanje (potekala je tudi slikarska ko­lonija na prostem), na literar­ni delavnici so si obiskovalci izbrali svoje koliščarsko ime. Nekaj delavnic je bilo posve­čenih naravoslovnim temam povezanim z Ljubljanskim bar­jem, tako se je predstavil KP Ljubljansko barje, spoznavali so ptice, kaj delajo geologi ter prvič etnobotaniko. Največ pa je bilo izkustve­nih arheoloških delavnic – sko­raj 20! Od arheološke delavni­ce, oblikovanja in žganja gline, izdelave prepleta za steno koliščarske hiše, predstavitve najstarejšega kolesa, zeliščar­ske delavnice, spoznali in pre­izkusili so se v pletenju košar, izdelali lok … do delavnic, po­vezanih s tkaninami – tkanje na statvah, izdelava niti s pres­lico, pridelava in predelava lanu in še marsikaj se je ta dan dogajalo v deželi koliščarjev. Prek 700 obiskovalcev je dokaz, da zanimanje za ko­liščarje narašča. Letos si je Koliščarski dan ogledal tudi župan Iga, v. d. direktorja KP Ljubljansko barje in drugi predstavniki institucij, ki so povezane s koliščarji. Če ste letošnjega zamudili, nič hu­dega – Koliščarski dan se po­novno vrača avgusta 2017. Do takrat koliščarska dogajanja spremljajte na spletni strani www.vdezelikoliscarjev.si in FB-strani V deželi koliščarjev. Maja Zupančič Aleš Pavlič Za finančno podporo prireditvi se zahvaljujemo: Občinam Ig, Škofljica in Brezovica, Turistični zvezi Slovenije, KP Ljubljansko barje, podjetje­ma Plinovodi d.o.o. in Eles d.d. in Ženskemu fri­zerstvu - Turšič Ana s.p. Hvala tudi vsem sodelujočim, ki ste pomagali, da smo skupaj soustvarili najlepši koliščarski dan v letu! Organizacijska ekipa Koliščarskega dne Skupinska slika vseh sodelujočih • KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Koliščarski tabor za otroke T okratni tabor je potekal v dveh skupinah, saj je zanimanja zanj vsako leto več. Ponovno smo se zbra­li ob ribniku Rakovnik v Dragi. Zahvaljujemo se ribičem Ribi­škega društva Smuč, ki so nam za nekaj dni odstopili prostor in za udeležence tabora izved­li ribiški tečaj. Učenje je bilo zelo učinkovito, saj so vsi otro­ci ujeli vsaj po eno ribo. Veči­noma krape in rdečeperke. Voditeljice Katja, Marija in jaz smo v dveh terminih nav­duševali za naravo in obdobje koliščarjev 17 otrok, starih od 7 do 12 let, skupaj torej 34 otrok. Na taboru smo prisluhnili dr. Antonu Veluščku, ki je predsta­vil življenje koliščarjev, Mar­jeta Žebovec pa je predstavila Janeza Jalna in njegove Bobre. Za večerjo smo spekli hrenov­ke, se sprehodili do Cominovih ribnikov in spoznali njihovo zgodovino, nato pa so otroci s predstavnicami Gozdarskega inštituta spoznavali gozd. Na Koliščarskem taboru so otroci z arheologinjo Pavlo postali čisto pravi arheologi. Naredili so preplet - steno koliščarske kolibe in izkopavali najdbe, zvečer pa s prof. Khamom opa­zovali nočno nebo. Videli smo luno in kraterje na njej ter ne­kaj galaksij in ozvezdij. Z Joži­co Korenjak smo najprej izdela­li koliščarsko peč, v kateri se bo pozneje na Koliščarskem dne­vu pekel kruh in druge dobro­te. Izdelali pa so tudi koliščar­sko posodo in izdelke iz gline, ki jih bo Jožica spekla v kopi, oz. koliščarski peči za kerami­ko. Ko smo končali tabor s prvo skupino in so se nam pridruži­li otroci druge skupine, nas je obiskal prvi raziskovalec kolišč Karl Dežman (igralec Anton Dvoršek). Igralci gledališke skupine pa so nam zaigrali od­lomek iz predstave Koliščarji z Velikega jezera. Z Jasno Para­diž smo spoznali rman, grint, meto, konjsko grivo, potrošnik. Potrošnik je zdravilna rastlina, iz korenin pa lahko skuhamo kavo. V obeh terminih smo imeli tudi slavljenki. V prvem Anjo in v drugem Katarino, ki smo ji v koliščarski peči spekli torto. Obema smo tudi zapeli. Otroci so si izdelali loke in tekmovali v igri lov na belega bobra. Beli bober je bil, po Jalnu, gospo­dar vseh bobrov in je varo­val tudi Ostrorogega Jelena. Zvečer smo pekli hrenovke in koruzo, čeprav je koliščarji še niso poznali. Ko pa je pečena takoooo dobra! Obljubili smo si, da se sre­čamo tui prihodnje leto! Alenka Jeraj Gradnja peči iz gline Skupinska fotografija udeležencev tabora Valeta 2016 Leta 2007 prvič v šolo smo vstopili in rumene rutice dobili. Svoje sošolce takrat smo spoznali, se z njimi učili in se smejali. Devet let skupaj smo preživeli,  zdaj pa bomo vsak na svojo pot odleteli. V sredo, 15. junija, je šolanje na OŠ Ig končalo 49 devetošolcev. Poslo­vili so se na valeti, ki je potekala v Športni dvorani Ig. Program je bil pester in razgiban – učenci 9. a in 9. b razreda so za­plesali, se z razrednim nastopom predsta­vili ter zapeli. Prejeli so tudi priznanja in pohvale ter se poslovili od razredničark in ostalih zaposlenih na šoli. Vzdušje je bilo sproščeno. Po prireditvi je sledila pogosti­tev v zadnjem delu dvorane. Učencem želimo uspešno nadaljnje šo­lanje. Nataša Skočir in Iva Grđan, razredničarki Devetošolci na valeti Barbara Flajnik Šola v naravi – Kranjska Gora (5. razred) V ponedeljek, 20. 6. 2016, smo se ob 8. uri z avto­busom odpravili proti Škofji Loki, kjer smo si ogleda­li Loški muzej, ki je na loškem gradu in se ponaša z bogato kulturno dediščino tamkaj­šnjega širšega območja. Raz­stave slik in različnih predme­tov iz zgodovinskih obdobij so nam ponudile vpogled v način življenja, ki so ga živeli naši predniki. Po ogledu muzeja je sledila vožnja v smeri proti Vili Šu­mica, ki je v Kekčevi deželi za jezerom Jasna v Kranjski Gori. Po namestitvi v sobe in kosilu smo se odpravili na sprehod vzdolž reke Pišnice, ob kateri smo sede opazovali naravne lepote in reševali naloge. Po večerji je sledilo srečanje z gozdarjem Kostjo, ki nam je z vizualnimi podobami diapro­jekcij predstavil življenje v gozdu. Naslednji dan je teorija goz­da prešla v prakso. Odpravili smo se na pohod v dolino Kr­nica, videli, kako poteka življe­nje v gozdu, kako Bedanec lovi Kekca, in srečali kozjega prija­telja, ki nas je spremljal dobr­šen del poti. Še isti dan smo si ogledali Liznjekovo domačijo iz druge polovice 17. stoletja, ki je nazoren primerek sloven­ske alpske hiše. Zvečer je bila na sporedu modna revija, na kateri so dekleta pokazala ve­liko več poguma kakor fantje, vsi pa smo pokazali, da znamo zapeti marsikatero pesem. Na pohodu Vtisi učencev: Tretji dan je bil v zname­nju pohoda v ledeniško dolino . To je bila super šola v naravi in ocenila bi jo s petimi zvezdicami. Manuela Tamar in ogleda izvira poto- Kosila so bila odlična, pohodi zanimivi. Tjaša ka Nadiže, ki kmalu ponikne . v zemljo in pride ponovno na . Čeprav smo veliko hodili, smo se zabavali in veliko naučili. Miha površje kot Sava Dolinka v . V Kranjski Gori mi je bilo zelo všeč druženje, spoznavanje pokrajine in prosti čas. Zala Zelencih. Po ogledu izvira v Ta šola v naravi mi je bila najbolj všeč. Ema Zelencih smo se odpravili pro-. ti Igu, kjer so nas s širokimi . Najbolj všeč mi je bilo v Tamarju in v Kranjski Gori, kjer smo jedli sladoled. Bine nasmehi pričakali starši.. Videli smo Planico in skakalnice in gore, ki so bile zelo visoke. Jernej Bilo je zelo zanimivo in poučno. Obiskal nas je revirni gozdar. Reka v gorah je bila zelo čista. Urša Aleš Bučan 25-letnica dneva državnosti in konec šolskega leta V petek, 24. 6. 2016, smo učenci in učitelji proslavili 25. rojstni dan Republike Slovenije in sklenili šolsko leto 2015/2016. V kulturnem programu, ki ga je zasnovala učiteljica Branka Potočnik, so učenci predstavili zgodovinska dej­stva o nastanku slovenske države ter nas spomnili na simbole, ki zaznamujejo našo državo – zastavo, grb in hi­mno. Z glasbo in besedo so nam nastopajoči predstavili svoje vtise o domovini. V drugem delu prireditve je ravnateljica Biserka Vičič Mal­nar spregovorila o uspešnem šolskem letu ter podelila sre-čič s pesmimi o prijateljstvu, služene počitnice so se lahko Slavica Čergič, OŠ Ig brna in zlata priznanja učen-učenke izbirnega predmeta začele, naj se nadaljujejo v ne­cem za dosežke na različnih glasbena dela, instrumenta-skončna in najlepša prijatelj­ Barbara Flajnik tekmovanjih. listi ter pevski zbor pod vod-stva, ki naj vas spremljajo na Prireditev so končale reci-stvom gospe Ive Grđan. vaših poteh. tatorke učiteljice Barbare Sim-Dolgo pričakovane in za- Dolina Drage in opekarstvo Opekarna Draga je dajala delo domačinom in okoličanom Opekarna v dolini Drage je dajala delo, zaslužek in kruh številnim domačinom in revnejšim ljudem iz okoliških naselij vse do Grosuplja in Ljubljane. V Opekarni Draga je bilo v času njenega obsto­ ja zaposlenih 15 do 40 delavcev. Aitina poljska ope­karna je zaposlovala največ 20 delavcev. Poleg Aitinih družinskh članov je v Ope­karni Draga v začetku delalo do 15 sezonskih delavcev, vsi italijanske nacionalnosti. Šte­vilo Italijanov se je sčasoma zmanjševalo, vse več pa je bilo domačinov iz Drage in sose­dnjih vasi. Da v Aitini poljski opekarni v začetku ni bilo domačinov, je botrovalo pred­vsem nezaupanje do prišlekov, totalno nepoznavanje opekar­niške dejavnosti domačinov, nadvse težaško in slabo plača­no delo v bližnjih opekarnah ter dejstvo, da je imelo kmeč­ko prebivalstvo dovolj dela na svojih kmetijah, saj je bilo to težko in je zahtevalo stalno prisotnost. Večina delavcev v opekarni je bila sezonska iz vrst doma­činov iz bližnjih krajev Kre­menice, Sarskega, Klade, Iga, Dobravice, Škrilja, Golega, Pijave Gorice, Smrjen, Blata, Drenika, Ljubljane, Šmarja-Sa­pa in Grosupljega. Zaposle­ni so bilu v času obratovanja strojev za oblikovanje gline in njeno naravno sušenje, to pa je bili od zgodnje pomladi do zgodnje jeseni. Stalni so bili le delavci v glinokopu, dokler je vreme dopuščalo, in 'ringarji' (delavci, ki so prevažali gli­no in glinene izdelke), dokler niso bili vsi pripravljeni iz­delki žgani. Stalne delavce so imele nekatere družine, ki so bile z opekarno najtesneje po­vezane. Rašid Bekanović se je rodil leta 1938 v Mali Kladuši (BiH). Po poklicu je strojnik. V Ope­karni Draga je delal kot pečar že od leta 1956 do prenehanja njenega obratovanja, skupaj 22 let. S samokolnico oziroma po domače karjolo je vozil iz sušilnice primerno posušene polizdelke iz gline na žganje v žgalno peč. Karjole so bile sprva lesene z lesenimi kolesi, pozneje pa so imele kolesa s trdo gumo. Opeko smo iz sušilnice pelja­li trije delavci, dva sta vozila, tretji pa je skladal suho opeko, ki je bila pripravljena za žga­nje v peči. Najbolj zahtevna in težavna je bila vožnja po plo­hih. Bil sem pravi mojster za prevažanje gradbenih materi­alov s karjolo po njih. Žgano opeko sta iz opekarne peljala dva delavca in jo nakladala na­ravnost na furmanske vozove. Delo je bilo utrudljivo in težko. Pozneje so tovore iz opekarne do kupcev prevažali s traktorji in tovornjaki. Julka Bekanović, roj. Repar, se je rodila pred 75 leti na Igu. Sedem let je delala v Opekarni v Dragi kot delavka, 22 let pa v vrtcu na Igu. Iz glinokopa do opekarne je bil postavljen stal­ni ozki tir. Glino iz glinokopa so odvažali v opekarno s 'trzi­no’ s tremi vagončki. Največ dela je bilo, če je voziček iztiril. Dviganje iztirjenih vozičkov nazaj na tirnice je bilo najtežje opravilo. Pripeljano glino so delavci s pomočjo vitla dvi­gali in dajali v veliko korito nad stroji, ki so ilovico mešali, mleli in jo oblikovali v različ­ne polizdelke. Na modulirano glino so spodaj čakali delavci. Eden je izoblikovano glineno maso rezal, drugi pa so surove glinene polizdelke nakladali v železne vozičke in prevažali v sušilnico. Alojz (Lojz) Boltežar s Sar­skega 5a, rojen leta 1939 v Lju­bljani na domačiji Pri Teglu, je delal v Opekarni Draga od 1961 do 1964 leta kot nakla­dač gline v glinokopu, nato je še skoraj 3 leta s karjolo vozil žgano opeko v skladišče. Po­zneje je bil delavec v Kovinski industriji Ig (KIG), pred upo­kojitvijo pa je delal še kot vra­tar v KIG-u. Kako je potekalo delo v glinokopu? Delavci kopači v glinoko­pu smo kopali glino s pose­bej prirejenimi lopatami z 1,5 m dolgim lesenim ročajem in močno odebeljenim jeklenim listom trikotne oblike. Ode­beljeni jekleni list je bil zgoraj širok 20 cm, dolg pa 25 do 30 centimetrov. Iz glinokopa je peljala 'fiksna' ozkotirna žele­znica. Glino smo nakladali v štiri vagončke, v vsak vagon­ček po dva delavca. Vagončke smo sprva potiskali ročno, po­zneje pa jih je vlekla derezina ali po domače 'trzina'. Vagonč­ke z glino so običajno potiska­le ženske. V opekarni so polizdelke prevažali s posebnimi lese­nimi vozički s štirimi kolesi. Vozički so bili 1,5 m dolgi, 1,0 m široki in 1,2 m visoki. Imeli so vsak po tri police ('dilce'). Na vozičke je normalno šlo okoli 60 kosov zidakov. Poliz­delke so običajno nalagale in prevažale ženske, med počit­nicami pa šolarji in študentje. Tudi moja žena Angela je leta 1961 pet mesecev nakladala in prevažala glino in glinene po­lizdelke. Pred drugo svetovno vojno je v Opekarni Draga delal dve leti in pol Lojzov oče Franc Boltežar, rojen leta 1905 na Sarskem 10, ki je zlagal ob­likovano in posušeno opeko v žgalno peč. Pred vojno je v opekarni delalo do 40 delav­cev, v glinokopu pa do deset. Alojz se spominja, da je v ope­karni delal kot kurjač tudi oče Rajka Pirnata. Pokojni Franc Erjavec iz Drage je bil rezalec opeke v Opekarni Draga. Pri svojem delu je moral biti spreten, hi­ter in vzdržljiv. Njegova žena Tončka, hči zadnjega povojne­ga direktorja opekarne, Drob­niča, živi v Dragi še danes in bo februarja stara 90 let. Naša sogovornica Tončka Erjavec, roj. Drobnič, je poleg svojega dela (šivilja, gospodi­nja) vsak dan nosila svojemu možu Francu kosilo v opekar­no. Za konec naj povemo, da je Erjavčeva hiša s 40 centime­trov debelimi stenami, v kateri zdaj prebiva Tončka Erjavec, zgrajena v celoti iz draških zidakov in uspešno kljubuje času že 62 let. Njen videz je takšen, kot da bi bila nova. Med kurjači se danes žive­či delavci nekdanje Opekarne Draga spominjajo Franca Go­loba z Golega. (se nadaljuje) Stevo Dozet, dr. geologije, in Maja Zupančič • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ambrozija je pobegnila na poljedelske površine K ot sem neresno nakazal v pretekli številki Mo­stiščarja, da nas pred pelinolistno ambrozijo lahko reši le večkratno sneženje v avgustu, se to ni zgodilo. Smo pa prostovoljci že predlani z občino in tudi državnimi vzdrževalci cest obcestne in javne površine korenito očisti­li, enako pa so se – letos brez prostovoljk – potrudili tudi le­tos, pa se je ambrozija umak­nila na poljedelske površine, kamor so jo kmetovalci, po vi­denem sodeč, posejali skupaj s kupljenim semenom. Tako smo bogato rastišče odkrili med sončnicami in ko­ruzo. Najbolj zanimivo pa je bilo, da je ambrozija v izrazitih vrstah pognala na strniščih po žetvi. To je očiten dokaz, da je bila pomešana v semenu. Okužene parcele smo ama­tersko identificirali in prija­vili. Vestna nosilka referata za kmetijstvo na Občini Ig je prijave preverila in po potre­bi napačne parcelne številke popravila ter nato opozorila uporabnike/lastnike, da so ambrozijo dolžni zatreti. Moja opazovanja potrjujejo uspeš­nost tega pristopa, saj so nato na nekaterih parcelah med rastočo koruzo oz. sončnicami prav vestno populjene bilke te invazivke. Kolikor lahko v okolici spremljam razširjenost te naj­bolj alergene rastline in ukre­pe za zatiranje, imam vtis, da smo s predanim angažiranjem Andreje Zdravje z Občine Ig zatiranje oprla izključno na po obsegu zatiranja med naj-uporabo pri nas prepovedanih boljšimi občinami v Sloveniji. pesticidov.Na žalost pa se podobne po­hvale ne more izreči kmetijski Janez Vrhovec svetovalni službi, ki bi se za Mednarodno sodelovanje Slovenije pri prezentaciji Unescovih kolišč V letošnjem letu, ko Slovenija predseduje državam z Unescovimi Prazgodovinskimi kolišči okoli Alp, je potekalo več dogodkov na temo žive arheologije in interpretacije dediščine kolišč. G ostje iz občin v Avstri­ji, kjer imajo kolišča, so spomladi obiskali kolišča na Ljubljanskem bar­ju. Poleti so sledili koroški koliščarski dnevi s festivalom Svetovne dediščine. Dogodek je rezultat dobrega sodelova­nja med državama in je pote­kal letos že tretjič. Naslednji dogodek je na jezero Attersee pri Salzburgu pritegnil 35 ekip z namenom zmagati na drugi mednarodni regati drevakov, nedavno nazaj pa se je v Dragi pri Igu zgodil Koliščarski dan. Udeležili so se ga predstavniki upravnikov avstrijskih kolišč in italijanskega muzeja Lago di Ledro. O tem dogodku bos­te prebrali več v tokratni šte­vilki Mostiščarja. Koroški koliščarski dnevi in mednarodno srečanje eks­perimentalnih arheologov V Hodišah je konec julija potekalo tridnevno srečanje arheologov in organizacij, ki se ukvarjajo z eksperimental­no arheologijo. Skupaj smo preizkušali prazgodovinske tehnike in izmenjavali izku­šnje. Poleg avstrijskih in slo­vaških predstavnikov je bila slovenska udeležba zelo moč­na. Krajinski park Ljubljansko barje je k sodelovanju pova­bil skupaj 14 predstavnikov iz Skupine Stik, Društva Fran Govekar Ig, Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in re­stavratorko Jožico Korenjak. Obiskovalci prireditve so lahko vse tri dni prisostvovali pri proizvodnji različnih orodji ali pripravi surovin. Z različni­mi tehnikami so pripravljali okusne prazgodovinske jedi, kakršne so poznali od mlaj­še kamene do bronaste dobe. Eksperimenti so bili skrbno dokumentirani. S preizkuša­njem različnih postopkov, na primer vlivanja bronastega ce­pina za kopanje bakrene rude, arheologi lažje razumejo praz­godovinske postopke izdela­ve predmetov. Prav tako lažje razumemo sledi proizvodnje na predmetih in v zemeljskih plasteh, kar je uporabno pri ar­heoloških izkopavanjih. Drugi namen arheoloških eksperi­mentov je vključevanje javno­sti in s tem krepiti zanimanje za preteklost, od katere se lah­ko marsikaj naučimo. Regata drevakov na jezeru Attersee Pol ure vožnje z avtomo­bilom iz Salzburga so v Alpe ujeta jezera, na katerih so ar­heologi odkrili kolišča. Konec avgusta je na enem izmed njih potekala regata drevakov, ki je letos že druga mednarodna. Prva regata je bila lani na švi­carskem jezeru Biel. Ekipe veslačev so imele nalogo preveslati krajšo raz­daljo med ovirami. Ker so re­konstrukcije drevakov velika, težka in redka plovila, so eki­pe tekmovale v parih. Čolne so avstrijski kolegi izdelali po prazgodovinskih primerkih drevakov iz okolice. Veslanje okoli desetmetrskega dreva­ka zahteva zlasti usklajenost ekipe in dobrega krmarja. Slo­venski ekipi Zapatisti (Zavoda za podvodno arheologijo) in s Cerkniškega jezera ter medna­rodne ekipe so prvič in dobro zastopale svoje barve. Regata je bila predvsem priložnost, da se gledalci spoznajo s plov­bo s temi dolgoživimi plovili, njihovo izdelavo in dediščino kolišč. Poleg tega so dediščino kolišč okoli dva tisoč obisko­valcem predstavile številne organizacije od Mednarodne­ga koordinacijskega odbora Unescovih kolišč kot tudi zgo­dovinskih društev iz Attersee­ja. Zvečer je sledila zabava in podelitev nagrad udeležen­cem tekmovanja. Kar združuje tovrstne dogodke je poleg domačih predstavnikov tudi močan mednarodni element, skupne Unescove dediščine kolišč šestih držav okoli Alp, zato bo tudi interpretacija dediščine kolišč, ki se ravnokar priprav­lja na Ljubljanskem barju, pos­tala del širše mreže dogodkov, muzejev, arheoloških parkov okoli Alp. Dejan Veranič, Krajinski park Ljubljansko barje Peč iz gline Tekmovanje drevakov na avstrijskem jezeru Attersee Modri odsevniki Ob pisanju diplomske naloge z naslovom Divje živali v prometu sem se srečala z zanimivi ljudmi, spoznala presenetljiva dejstva in prišla do zanimivih zaključkov. Eden izmed teh je tudi to, da je potrebno več storiti na področju ozaveščanja udeležencev v prometu. N ajprej sem prek Lovske zveze Slovenije pri­dobila podatke o vsej na cesti in železnici povoženi divjadi v obdobju 2006-2015. Nato sem od Inštituta ERICo dobila podatke o že testira­nih in uporabljenih ukrepih za zmanjševanje trkov divjadi. In ravno ob koncu pisanja smo bili v Lovski družini Tomišelj obveščeni, da so nas zaradi problematike povoza srnja­di in dobrega sodelovanja v preteklosti (npr. pri projektu spremljanja razmnoževalnega potenciala srnjadi) vključili v prvo fazo projekta testiranja modrih odsevnikov. Direkcija RS za infrastruk­turo (DRSI) se je na podlagi zbranih podatkov odločila, da ponovno oživi aktivnosti, na­menjene zmanjševanju povoza parkljaste divjadi, in sicer v sodelovanju z raziskovalnimi inšitucijami (ERICo Velenje, Gozdarski inštitut Slovenije, Visoka šola za varstvo okolja). V prvi fazi želijo preliminar­no preizkusiti učinkovitost in tehnično primernost modrih odsevnikov kot potencialno stroškovno zelo učinkovito možnost za zmanjšanje po­voza divjadi. Odločili so se za preizkus na 15–20 proble­matičnih odsekih slovenskih cest. Med temi odseki je tudi odsek na državni regionalni cesti tretjega reda Podpeč-Ig. Odseka, ki sta opremljena in sta v območju občine Ig, sta od Virja do začetka vasi Podkraj (približno 1 km) in od konca vasi Podkraj do začetka vasi Tomišelj (okoli 300 metrov). Verjetno ni nič posebnega, če omenim, da je v Sloveniji dobrih 38.000 km (kar nika­kor ni enako kot 38.000 km dobrih) cest in približno 1.200 km železniških tirov. Prese­netljivo pa je, da je povprečno v 10 letih, ki sem jih obravna­vala, železnica vsak drugi dan terjala en osebek, cesta pa kar 22 osebkov divjadi dnevno. Od teh 22 je bilo 15 kosov velike divjadi, v glavnem srnjad, jele­njad ali divji prašiči ... Vsak evidentiran kos divja­di pomeni trk divjadi in vozila in s tem nevarnost za udele­žence v prometu. Škoda, ki ob takih trkih nastane, je večino­ma na srečo samo materialna in so po informacijah Zava­rovalnice Triglav povprečno okoli 1.000 €. Po podatkih tujih virov pa so stroški trkov s parkljarji v razvitem svetu povprečno 2.500 € na trk. Velika divjad pomeni za prometno varnost veliko tve­ganje, saj je ob trku pri hitrosti 50 km/h udarna moč zadetega telesa 25-kratna lastna teža, pri 70 km/h pa celo 50-kratna. Ko se pri hitrosti 50 km/h za­letimo v 17 kg težko srno, uda­rec na vozilo deluje s 425 kg, pri hitrosti 70 km/h pa celo 850 kg. Če bi se pri 50 km/h zaleteli v 80 kg divjega praši­ča, bi ta postal težak kot noso­rog (2.000 kg), pri 70 km/h pa celo kot dva nosoroga (Krže, 1982). Ob upoštevanju nastalih stroškov in števila trkov hit­ro pridemo do sklepa, da so ekonomsko upravičeni ukre­pi, ki niso predragi in katerih učinkovitost je dokaj visoka. Zato smo veseli, da nam je v Lovski družini uspelo, da ima­mo opremljena dva problema­tična odseka državnih cest. Ostali problematični odseki so na občinskih cestah, kjer pa nam zaradi sredstev ostane samo obveščanje upravljalca ceste, ki običajno poskrbi za postavitev ali obnovitev table divjad na cesti. Varnost udeležencev v pro­metu, ki se vozijo po odsekih, kjer je velika nevarnost trkov z divjadjo, nam je pomembna, zato vas želimo na to opozori­ti. Hkrati vas želimo seznaniti, čemu so namenjeni modri od­sevniki, ki jih boste opazili na omenjenem odseku. Nekateri udeleženci so jih že opazili in so nas obvestili, da je dobro, ker je zdaj rob vozišča bolje označen. Modri odsevniki so se poka­zali kot učinkoviti ob cestiščih, saj so prilagojeni osvetljeva­nju avtomobilskih žarometov. Za nadomestitev manjkajočih modrih odsevnikov, ki se lah­ko poškodujejo pri tekočih vzdrževanjih ceste (košnja, pluženje … ), smo prejeli do­datne odsevnike. Ker smo sli­šali ideje o opremljanju vrtov za odganjanje divjadi, smo rezervne odsevnike namestili na vrt, kjer je divjad objedala vrtnine. Ugotovili smo, da se v tem primeru niso izkazali kot učinkoviti, saj je problem osvetljevanja. Če odsevniki niso osvetljeni, ni učinka, če so osvetljeni konstantno, se divjad navadi in so ponovno brez učinka. Ker so modri odsevniki na­menjeni in učinkoviti zgolj pri uporabi ob cestiščih, vas pro­simo, da teh v primeru najdbe ne odnašate. Lahko nas ob­vestite, kontaktni podatki so na voljo na portalu Občine Ig (Ižansko/Društva in družine/ Družine), ali pa jih pustite ob stebričkih. Če se zgodi, da kljub vsemu pride do trka z divjadjo, nas lahko obvestite prek kontak­tov, ki so na voljo na portalu. Ker je iskanje kontaktov vča­sih zamudno, pa nas lahko kontaktirate tudi preko Re­gijskega centra za obveščanje (ReCo), ki je dosegljiv 24 ur na dan na številki 112. Prijazni operaterji in operaterke nas bodo obvestili o lokaciji, ki jo sporočite, ali pa nas povezali z vami. Lahko se namreč zgodi, da je divjad poškodovana, ven­dar se uspe umakniti na varno, kjer potem v mukah pogine. Ob tej priložnost se zahva­ljujemo vsem, ki ste nas že do zdaj obveščali o povoženi div­jadi in drugih nenavadnostih, povezanih z divjadjo. Hkrati pa se opravičujemo, če ste nas v kakšnem primeru čakali dalj, kot ste pričakovali. Smo samo ljudje s svojimi obveznostmi in vse, kar storimo, delamo prostovoljno in po svojih naj­boljših močeh. Smo pa obi­čajno na kraju trka z divjadjo pred policijo in vsekakor bolj odzivni kot sanitarna služba, ki običajno poginulo divjad odpelje šele naslednji delovni dan. Lovski zdravo in srečno na poti! Barbara Ložar, LD Tomišelj Slovenska zastava na Kureščku O b srebrnem jubileju neodvisnosti naše dr­žave je bilo v soboto, 25. junija 2016, zelo slovesno na Kureščku. Vsako leto se ta dan pri Kraljici miru zberejo tudi molivci za duhovne pok­lice iz gibanja Serra klub. Tudi letos so prišli z duhovniki in voditelji skupin. Slovesno sv. mašo za domovino in nove duhovne poklice je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. V zahvalo Kralji­ci miru za njeno varstvo v ne­varnih časih vojne za Slovenijo in dar samostojne države je po maši škof blagoslovil sloven­sko zastavo, ki plapola pred cerkvijo. Na predlog dolgole­tne poslanke Državnega zbora Alenke Jeraj jo je daroval Ob­činski odbor Ig. Drog je izdelal Ciril Podržaj oz. Ključavničar­stvo Podržaj, Ciril Podržaj s.p. Slavja se je udeležil tudi župan občine Ig Janez Cimperman, ki je navzoče pozdravil, in skupina gasilcev v uniformah. Zahvaljujemo se Gasilski zvezi Ig, da je o dogodku obvestila člane gasilskih društev iz Ob­čine Ig. Program so popestrili tudi Uršičevi iz Iške Loke v narodnih nošah. Po programu v cerkvi so se navzoči ob ko­zarčku in prigrizku še dolgo zadržali pred Marijino hišo. Katja Krnc Robert Fojkar Nekaj posebnega si. Moja domovina. Enkratna. Neponovljiva. Malce plaha. A neskončno MOJA Iz novoizdane pesniške zbirke Alenke Jeraj Pri Tebi na Gori. • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sklop seminarjev Za zdravo, uspešno in srečno življenje P ravijo, da se ljudje učimo vse življenje in nikoli ni prepozno, da se nauči­mo kaj novega ter širimo svoja spoznanja in vedenja o sebi in svetu. S to mislijo smo se v Turističnem društvu Kureš­ček odločili omogočiti našim krajanom, da pridejo do infor­macij in znanja, ki ga niso do­bili v šoli, je pa lahko izjemno pomembno za kakovostno živ­ljenje. Odločili smo se v naše kraje pripeljati predavatelje in učitelje, ki imajo posebna zna­nja, in organizirati vrsto pre­davanj ter seminarjev, ki bodo primerni za vse generacije, usmerjeni pa bodo v razkriva­nje skrivnosti zdravega, uspe­šnega in srečnega življenja. V Gasilski center na Golo bomo pripeljali predavatelje, ki nam bodo s seminarji odkrivali svet znanja s področja prehrane, zdravega načina življenja, ko­municiranja in s področij, za katere morda še nismo slišali, a nas lahko pripeljejo do novih osebnih spoznanj in nam razo­denejo boljši pogled na ta ču­doviti svet, ki nas obdaja. Tako bo prvi predavatelj doc. dr. Iztok Ostan, ki bo imel na Golem predavanji v oktobru in novembru. Iztok Ostan je docent na Univerzi v Ljubljani, kjer je na Fakulte­ti za pomorstvo in promet 36 let poučeval in raziskoval člo­veške vire. V svetu je znan kot utemeljitelj teorije o apetitu za sebični gen, ki je bila objavlje­na v priznanih znanstvenih revijah Trends in food scien­ceand technology (2009) in Appetite (2010). Teorija pojas­njuje, da so želje po uživanju preobilne in nezdrave hrane tudi genetsko pogojene. Na­mreč uživanje čezmernih koli­čin hrane koristi zgolj človeški reprodukciji in prav temu daje narava prednost, obenem pa škoduje zdravju in krajša ži­vljenjsko dobo. K takšnemu ravnanju nas narava spodbuja z nagonskimi nagnjenji. Prvi seminar dr. Iztoka Os­tana z naslovom Prehiteti apetit za sebični gen bo potekal v sredo, 5. oktobra, od 17.00 do 19.30 v dvorani GC Golo. Na njem bo predavatelj najprej pojasnil, zakaj je tako nam kot tudi živalim nezdrava in preobilna hrana bolj vablji­va od zdrave. Gre za vrojeno nagnjenje, ki koristi zgolj člo­veški reprodukciji, ne pa tudi zdravju, zlasti v zrelih letih pa povzroča veliko zdravstve­nih težav. V prvem delu pre­davanja bo z opisom osebne izkušnje predstavil svojo pot ozdravitve in s tem prikazal različne možnosti za krepitev življenjske moči. V drugem delu bo razvoj naših prehran­skih nagnjenj prikazal tudi skozi perspektivo milijonov let pretekle evolucije. Preda­vanje bo sklenil s predstavitvi­jo trimesečne metode krepitve zdravja, namenjene predvsem starejšim in oslabelim. Meto-do je natančneje opisal v svoji knjigi Prijateljem najboljše! Udeležba na predavanju je brezplačna. Veselimo se srečanja z vami. Turistično društvo Kurešček Pohod po tisočakih Mokrškega pogorja V soboto, 11. junija 2016, trov v Mokrškem pogorju. Teh precej zahtevno, tako da po-gozdov, številnih cest in vlak. smo na pobudo Zavo-je kar osem. O skrivnostnem leg domačinov, gozdarjev in Za strokovne razlage je poskr­da za gozdove Sloveni-Mokrškem pogorju obstaja-lovcev pohodniki tja redkeje bel Milan Podlogar iz Zavoda je organizirali planinski pohod jo raznovrstne zgodbice in zaidemo. Kar 23 udeležencem za gozdove Slovenije. V dobrih po vseh vrhovih nad tisoč me-miti. Območje je orientacijsko smo pokazali lepote obširnih treh urah, kolikor smo potre­bovali za krožno pot, začenši pri Logarnici, smo se seznanili z domačimi imeni posameznih lokacij, spravilom lesa nekoč in danes, o zvereh in drugih prebivalcih Mokrca, pomemb­nih dogodkih iz zgodovine tega območja itd. Še dež je po­čakal s svojo aktivnostjo tako dolgo, da smo skoraj končali hojo. Prijazno Turistično društvo Kurešček nas je vse udeležen­ce po pohodu pogostilo z go­lažem, za kar se mu lepo zah­valjujemo. Janko Purkat, vodnik PZS Delovni dan slovenskih markacistov 2016 Planinsko društvo Kočevje in Komisija za planinske poti (KPP) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) sta letos že četrtič organizirala Dan slovenskih markacistov na območju Stojne nad Kočevjem. To je praznik vseh markacistov, ki ga vedno praznujemo tako, da želimo prijetno združiti s koristnim delom. Z a to delovno akcijo so sti pripravniki in markacisti ju se nas je ob 8. uri zbralo nas po skupinah do 7 članov. vabilo prejeli vsi mar-inštruktorji iz vse Slovenije. 74 markacistov iz različnih Naša skupina je dobila nalo­kacisti PZS, markaci-Na zbornem mestu v Kočev-krajev Slovenije. Razdelili so go, da očistimo in markiramo Skupinska slika pred Kočo pri Jelenovem studencu Prejemniki nagrad planinsko pot od naselja Štal­carji (521 m) mimo razvalin gradu Fridrihštajn (970 m) do Koče pri Jelenovem studencu (850 m). Pri tej veliki akciji so planincem priskočili na po­moč tudi gasilci iz Kočevja s prevoznimi sredstvi. Skupine markacistov so peljali v Štal­carje, Kočevsko Reko, Grčari­ce, Gotenico itd. Delo je pote­kalo hitro in dobro, saj smo vsi navajeni tovrstnih del. S seboj smo imeli vso potrebno opre­mo: žage, škarje, barve, čopiče, prvo pomoč, hrano, predvsem pa veliko vode, ker se je obe­tal zelo vroč in soparen dan. Delo smo opravili v predvi- Vabilo denem času do 15. ure in brez poškodb. Vsi markacisti smo se po končanem delu zbrali pred planinsko Kočo pri Jelenovem studencu, kjer je bila kratka analiza vseh del. Vsi tisti, ki se redno udeležujemo tega delovnega srečanja smo dobili praktične nagrade od načelni­ka KPP pri PZS Igorja Mlakar­ja. Vsem se je zahvalil za kako­vostno in požrtvovalno delo na planinskih poteh z željo, da bi se drugo leto dobili še v več­jem številu na nekem drugem kraju. Vse udeležence je pova­bil še na pogostitev v kočo. V Sloveniji je več kot 10 ti­soč kilometrov urejenih pla­ninskih poti. Registriranih markacistov je okrog 750 ter zgolj 12 inštruktorjev markaci­stov. Vsi markacisti na planin­skih poteh delamo brezplačno. Za lažje poti in manjša vzdrže­valna dela in markiranje so od­govorna pristojna planinska društva s svojimi markacisti. Za tehnično zahtevne in zelo zahtevne planinske poti skrbi Odbor za tehnična vprašanja s svojo tehnično ekipo. Kdor si želi postati markacist in nositi značko markacista, ni dovolj želja imeti takšen naziv, potrebno je imeti tudi veliko dobre volje in se redno izobra­ževati. Samo če imaš ta dar v sebi, pridi in postani marka­cist PZS. Kdor hoče biti srečen, ta se mora podati v gore, tam bo na­šel prečudovit zaklad, ki mu ga nihče ne more vzeti. Jože Krašovec, načelnik Odseka za planinska pota, PD Krim Katarina Kotnik Peš od Madžarske do Ljubljane po Jakobovi poti L e še ta del glede na ce­lotno vejo po Sloveniji moramo premagati. Lani smo že prehodili pot od Ob­režja do Ljubljane in naprej do Trsta, letos spomladi pa z Višarij do Ljubljane. Doseda­nje izkušnje so zelo dobre. Vsi udeleženci so bili zadovoljni, navdušeni in željni ponoviti oziroma podoživeti tovrstne izkušnje. Vsakokrat do zdaj se nas je zbralo od 12 do 15. Tako številčno udeležbo se priča­kuje tudi na tako imenovani Ogrski veji Jakobove poti od mejnega prehoda z Madžarsko Kobilje do Ljubljane. Razdelil sem jo na devet etap, devet dni, saj je dolga kar 270 km. Takrat bodo že krajši dnevi, zato bomo lovili svetli del dne­va. Posledično bomo torej od­hajali na pot v jutranjem svitu. Na pot se bomo odpravili izpred kavarne Studenec na Igu v petek, 7. oktobra, ob 11.30, ko nas bo minibus pope­ljal v Kobilje, končali pa bomo v soboto, 15. oktobra, s priho­dom v Ljubljano. Prvo noč bomo prespali v Dobrovniku, naslednji dan bomo na prekmurskih ravni­cah z brodom prečili Muro in se prek Ljutomera odpravili čez Jeruzalemske gorice. Or­mož si bomo ogledali v nede­ljo, nadaljevali pa prek Velike Nedelje do Ptuja, kjer bomo prespali. Tako sem omogočil tistim, ki imajo težavo s prido­bitvijo dopusta, da opravijo le tisti del poti, ki nam je nekako najtežje dostopen. Pot od Ptuja do Ljubljane bom verjetno po­zneje tudi ponovil. S Ptuja do Ljubljane dokaj pogosto vozi vlak, tako da z vračanjem prej omenjenih posameznikov ne bi smelo biti težav. Naslednje dni bomo prek Ptujske Gore, Poljčan, Žičke kartuzije, Vojni­ka, Polzele, Vranskega prispeli do Kamnika, zadnji dan pa še prek Komende, Vodic, Stane­žič do Ljubljane, kamor bomo prispeli v soboto, 15. oktobra. Obljubljam vam čarobna jutra ob hoji po stezicah in poteh, kamor verjetno ne bi niko­li zašli, srečanja z domačini in nepozabne sončne zahode med vinogradi, sadovnjaki in hmelnimi nasadi. Hodili bomo v vsakem pri­meru, tudi če bo muhasto vre­me. Hoja bo posledično prila­gojena dolgi turi in udeleženci se mi bodo morali kot vodji pohoda podrediti glede vstaja­nja, poti in na splošno časov­nega plana. Nahrbtnik naj ima le do 10 % vaše teže. Vsebuje naj najnuj­nejšo pohodno in zaščitno ob­leko. Spalna vreča je obvezna. Pomembno je tudi vzeti stvari, ki jih potrebujemo za osebno higieno, zdravstveno oskrbo (obliže proti žuljem, mogo­če sprostilno kremo za noge, osebna zdravila …), osebno in zdravstveno izkaznico. Hrana: vsak dan bo mož­nost enega toplega obroka (enolončnica). Prvi dan bo to na Dobrovem pozno popoldne, zato vzemite sendvič ali dva in za zlato rezervo kakšno ener­getsko ploščico, suho sadje ali košček čokolade. Za drugi in naslednje dni bomo hrano nabavljali v trgovinah. Glede oskrbe s pitno vodo bom ude­ležence sproti seznanjal na posamezni oskrbovalni točki, čez koliko časa naprej bo mož­no dobiti pitno vodo. Vsak dan se bo možno ob koncu dneva umiti. Stroške bo poravnal vsak sam sproti. Vse, ki vas ta pot zanima ali ste se zanjo že odločili, prosim, da čim prej potr­dite prijavo in poravnate prevoz do madžarske meje na pdkrim@gmail.com ali na tel. 051/369-213, saj je število pohodnikov ome­jeno tudi zaradi prenočišč. Lahko pa se nam pridruži­te le na delu poti, seveda ob predhodnem dogovoru. Janko Purkat, vodnik PZS Peš na morje Pohodniki običajno še pred koncem ture še vsi utrujeni že načrtujejo naslednje podvige. Tako je bilo tudi z našimi načrti za pohod na morje. Pohodniki so jo peš mahnili na morje. V petek, 12. avgusta, je bilo pred kavarno Studenec že ob 6.30 nadvse živahno. Klara Purkat je pripeljala Janka. Prišel je tudi njegov brat Jože z ženo Marijo. Pridružili so se jim še Andrej Bitežnik iz Ljubljane, Mihaela Ciber in Simona Zor­ko z Dobravice, Minka Krnc s Sarskega, Ižanke Tončka Jeraj in Tončka Strle, Mateja Uršič in Helena Žnidaršič iz Iške Loke, Stane Livk, Jani Petrič in Maja Zidar iz Tomišlja in Nataša Zidar iz Ilirske Bistri­ce. Popili smo kavo, s katero so nas častili v kavarni Stude­nec, in po slikanju pri našem spomeniku malo pred sedmo krenili na pot. Šli smo ob Ižici in se kar po cesti začeli vzpe­njati proti Podgozdu, Škrilju, Golem do Ranča v Zapotoku. Tu sta se nam pridružili Ma­rija Ramšak in Jelka Novak Mavec. Nato smo po gozdnih poteh prišli do vasi Laze, kjer nas je počakal Milan Podlo­gar. Čez Podhojni hrib smo prispeli v Rob. Na tamkajšnji žagi je zaposlen Jože Bavdek, ki je z nami hodil po Gorenjski veji Jakobove poti. Bilo mu je žal, da tokrat ne more z nami, zato pa nas je pričakal s kavo, pijačo in slastnimi flancati. Prav dolgo se nismo smeli za­drževati, saj je bila pred nami še dolga pot. Pot nas je vodila skozi nam manj znana nase­lja, in sicer Gradišče, Bavdek, Tomažini, Marinčki, Logar­ji, Kaplanovo, Podkogelj in Karlovica. Tu smo si v bifeju naročili pijačo in si nabavili še kaj za pod zob, saj smo se po­dajali v kraje, kjer ni nobenih trgovin. Šli smo čez Vintarje, Pugled, od daleč videli Sodra­žico in se v Žimaricah ustavili v gostilni Luka, kjer smo imeli naročeno enolončnico. Čeprav so bile porcije poštene, ni na krožnikih ostalo prav nič. Na­daljevali smo po gozdni stezi, ki pa je bila zelo zaraščena in deloma močvirna, ter se prebi­li do vasi Globel. Pri neki do­mačiji smo prosili za vodo, pa so nas postregli še z drugimi pijačami. Preveč si nismo upa­li piti saj nas je čakal še pošten vzpon na Kamni grič (1016 m). V planinski koči sta nas poča­kala oskrbnik Miran Mohar in njegova žena. Povečerjali smo kar iz nahrbtnika in se kmalu odpravili spat, saj je bilo za nami 36 km prehojene poti, od tega kar 1.526 m vzponov. Še prej se je poslovila Simona, ki je imela med vikendom druge obveznosti. Pred eno vmesnih postojank Čez mogočne gozdove do Kolpe Zjutraj smo se po obilnem zajtrku, ki sta ga pripravila naša gostitelja, nadaljevali pot po gozdnih poteh se na kratko ustavili v Jelenovem žlebu, kjer stoji lepa kapela in nada­ljevali proti Glažuti. To je ena izmed porušenih kočevarskih vasi. Na tabli, ki so jo posta­vili, piše, da je od 123 cerkva na tem področju ostalo samo 28, od 400 kapelic pa le dese­tina. V Glažuti je bila včasih žaga in dvorec Auerspergov (Kočevska veja). Po vojni so namesto njega postavili večjo zgradbo, ki je imela gostilniški značaj, zdaj pa je videti zapuš­čena. Pasle so se edino krave, videli pa smo tudi nekaj lo­vskih prež. Mimo Perhajmske koče smo prišli do Medvedjeka, Dragar­jev, se povzpeli na Šajbnik in se potem spustili do Bezgo­vice in Podvrha, od koder je doma Marija Purkat. Z možem Jožetom jima je bil to cilj po­hoda. Pri njihovi domačiji nas je počakala Klara, ki prva dva dneva ni hodila z nami. Pri­peljala nam je zalogo hrane, saj smo tja prispeli v soboto zvečer. Na Marijinem domu so nas bogato pogostili, kavica pa se je nadvse prilegla, saj med potjo nismo imeli nikjer mož­nosti ugoditi tej naši razvadi. Poslovili smo se od Marije in Jožeta, na njuno mesto pa je stopila Klara. Čakalo nas je le še nekaj kilometrov do Sel pri Osilnici, kjer smo imeli v go­stilni Kovač rezervirano drugo prenočevanje. Namestili smo se po sobah in se odpravili v gostilno. Lačni nismo bili, ker pa smo bili cel dan ob suhi hrani, se je juhica prav lepo prilegla. Nekateri so se odlo­čili za bazen, ostali pa smo se zadovoljili kar s tušem. Marija nas je tudi tokrat razvajala s svojimi zeliščnimi pripravki, ki so sprostili boleče mišice. Drugi dan smo prehodili 38 km in imeli 1.026 m vzponov. Srečanje z medvedom Po zajtrku smo se odpravili čez most in na mejnem preho­du Zamost prestopili na Hrva­ško ter se kmalu znašli v Naci­onalnem parku Risnjak. Hodili smo ob Kolpi proti njenemu izviru. Kmalu smo naleteli na lično hišico, kjer nas je strogi možakar ogovoril in povedal, da je treba za prehod parka plačati vstopnino (25 kun na osebo). Pot smo nadaljevali ob reki in ob neki domačiji v sa­dovnjaku naleteli na medveda, ki se je sladkal na drevesu. Pri nas smo mu rekli štrbojselj. Ob pogledu nanj prav blizu poti nam je zastal korak. Tudi on nas je začutil, se spustil z drevesa, se malo razgledal in počasi odhlačal proti gozdu. Še enkrat je obstal, nas opazo­val, potem pa pobegnil. Neka­teri so ga slikali, vendar je bil že predaleč, da bi slika uspela. Sledili smo reki do izvira in se tam malo zaustavili. Dopolnili smo zalogo vode. Janko pa se je še okopal. Čakal nas je kar lep vzpon do kraja Razloge. Tam smo našli čisto novo Raz­stavno Goransko hišo Nature 2000. Za izgradnjo hiše so pri­dobili evropska sredstva, so­delovali pa sta tako Slovenija kot Hrvaška. Razstavljene so slike živali in rastline iz tega področja in neka opisov zgo­dovine teh krajev. Malo naprej smo prišli še do naslednje po­stojanke Nacionalnega parka, kjer so nas povprašali po vsto­pnicah. Že pri razstavni hiši se nam je pridružil kuža, mislili smo, da je samo malo rado­veden, pa je vztrajno hodil z nami vse do večera. Seveda je bil malice deležen tudi on, tudi vode smo mu dali. Šli smo mimo naselij Razloški okrug, Biljevina, Homer in prišli v Lokve, kjer smo le uspeli priti do kave. Okrepljeni s poživlja­jočo pijačo smo prečkali avto­cesto Zagreb-Rijeka in skozi Vrata prišli v Fužine, kjer smo imeli dogovorjeno prenočiš­če. S prenočiščem se je malo zakompliciralo, spali smo na dveh lokacijah. Še pred tem smo si naročili pice in pijačo ter skupaj povečerjali. Psa, ki nas je spremljal gotovo 20 km, smo pustili pred hišo, zjutraj pa ga ni bilo več. Tretji dan smo pustili za sabo nadaljnjih 38,5 km in imeli 1.338 m vzponov. Morje! Četrti dan smo vstali res zgodaj, saj smo se bali preve­like vročine. Pred šesto smo pobrali drugo skupino, ki je spala kakšna dva kilometra stran. Napotili smo se proti Liču, kjer nam je gospa Re­nata, ki naj bi nas prenočila, pa nas je razporedila drugam, skuhala kavo. Zajtrkovali pa smo malo naprej kar na avto­busni postaji v Liču. Nadalje­vali smo po Gorskem Kotorju, se povzpeli nad 1.000 m in pri spuščanju že zagledali morje. Janko pa nas je umiril, saj smo imeli do cilja še kakih 5 ur hoje. Med nizkim drevjem, ki nam je dajalo prijetno senco, so se pasli konji. Ravno ko smo jih hoteli prehiteti, so se po poti, kjer smo hodili, odpravili proti dolini. Zadnji je hodil mogo­čen žrebec. Vse naše poskuse, da bi jih prehiteli, je prepre­čil. Za čredo se je postavil kar povprek. Ko smo poskušali po drugi strani, je ponovil ma-never. Uspelo nam je šele, ko smo naredili ovinek in jih pus­tili za sabo. Med drevjem smo zagledali nekakšen stolpič in možaka, ki nas je opazil. Bili Po mejah Občine Ig V počastitev dneva dr­ žavnosti je potekal tradicionalni, že trinaj­sti po vrsti, Pohod po mejah Občine Ig. Tokrat smo se za dvodnevni pohod zbrali pred Pošto na Igu v soboto 18. juni­ja. Vsako leto se podamo v dru­go smer, tako smo se odpravili proti zahodu, to je Iški Loki. Udeleženci tega pohoda smo v večini stalni, vsako leto pa se nam pridruži kakšen novi­nec. Da je pot bolj zanimiva, se tudi ne držimo točno mej­ne črte med ižansko in sose­dnjimi občinami. Odkrivamo stezice in poti, po katerih obi­čajno ne hodimo. Tako smo šli letos večji del po poti, ki se pred Planinco odcepi proti Rakitni. Zatem smo se spus­tili do Zale ter nadaljevali do Osredka. Tam smo se pri na­ših gostiteljih enega prejšnjih let okrepčali ter se spet podali navzdol do Iške in navkreber v Krvavo Peč. Na Zapotok, kjer smo končali pot prvega dne, smo prišli po zahodnem obrobju Mokrca. Spremljale so nas številne senožeti, ki jih smo radovedni, kaj dela. Raz­ložil nam je , da je to požarna straža. Opazuje okolico, in če se kaj pokadi, alarmira gasil­ce. Je pa iz njegovega stolpiča čudovit razgled. Po cikcakasti poti smo se kar hitro spušča­li proti dolini. Pojavljati so se začele prve hiše. Naselje se je imenovalo Saftići, sledil pa je Bribir. Naselje s tem imenom se je vleklo več kilometrov. K sreči so ob cesti zorele smo­kve, da smo se malo osvežili, gostilno pa smo ujeli šele proti koncu naselja. Privoščili smo si kavo, pijačo, nekateri pa še sladoled. Pot smo nadaljeva­li in se zelo razveselili table z napisom Novi Vinodolski, to je bil naš cilj. Pa se je pot do obale še presneto vlekla. Pa še ena šaljiva pripomba enega izmed udeležencev: Pa naj še kdo reče, da je daleč do plaže. Jaz hodim že štiri dni pa se nič ne pritožujem. še vedno kosijo, najbrž iz vasi Sekiršče in Purkače. Drugi dan pohoda smo se prek Kureščka dobesedno prebili do Selnika. Pot je bila namreč od žledu še polna podrtega drevja. Tudi nadaljevati smo nameravali v isti smeri proti Suši, a smo se po nekaj sto metrih obrnili nazaj do vasi in dosegli Sušo prek Golega. Na Sarskem so nas Krnčevi povabili na kavo in priboljšek. Taka pozornost pohodniku veliko pomeni. Po večurni hoji je prav blagodej­no malo razbremeniti noge, kaj Praznični dan so izkoristili za vožnjo na morje Jože Bav­dek, Simona Zorko in Zvonka Pucihar. Bili smo jih zares ve­seli, ko so nas pozdravili po prihodu v mesto. Pokazali so nam pot na plažo, kamor smo prispeli okrog 3. ure. Z užit­kom smo utrujenost splaknili v morju. Res se je prileglo. Ob 17.30 smo se z avtobusom od­peljali domov. Zadnji dan smo prehodili 31 km, vzponov pa je bilo le 528 m. Vsi smo prispeli na cilj zdravi, no nekaj žuljev je bilo, pa bodo hitro pozabljeni. Tudi novi pohodniki so se že zanimali, kdaj in kam gremo naslednjič. Janko bo gotovo spet dobil kakšno dobro ide­jo. Res smo mu hvaležni za potrpežljivo in profesionalno vodstvo. Tončka Jeraj Janko Purkat pojesti in popiti. Skorajda ni pohoda brez takega nenačrto­vanega postanka. Zatem smo se spustili po stezi do Prhajeve domačije, šli mimo Rogavile do Maha ter končali na Igu. Ponosni smo, da smo doma v kraju, ki ga obkroža tako lepa in na več mestih še neokrnjenanarava. Želimo, da to vidite in okusite tudi drugi. Priložnost bo spet naslednje leto. Janko Purkat Ižanski karate dan 2016 Karateisti smo minulo šolsko leto končali z Ižanskim karate dnevom 2016, poletje aktivno nadaljevali s klubskim letovanjem v Savudriji ter s karate-do seminarjem v Izoli. Avgust pa je rezerviran za telesno pripravo in september za vpis novih članov. I žanski karate dan pomeni za ižanske karateiste pra­znik karateja, saj se ves dan dogajajo aktivnosti, po­vezane s to plemenito japon­sko veščino. Dan se je začel s treningom za višje pasove, ki ga je vodil Shihan Ivan Čerič, 8. DAN, nadaljeval pa z izpiti za nižje pasove in končal z za­služenim piknikom in druže­njem ob reki Iški. Letošnjega Ižanskega karate dneva se je udeležilo 70 karateistov, veči­noma domačih, ter tudi nekaj gostov iz okolice. Aktivno poletje V začetku julija smo odšli smo nadaljevali z udeležbo na treninge na prostem, ki so bili ki želijo narediti nekaj za svoje na letovanje v Savudrijo. Sko-že 29. strokovnem karate-do namenjeni predvsem telesni telo, zdravje in dobro počutje. zi druženje smo spoznavali seminarju v Izoli, kjer so trije pripravi, da se bomo skozi leto Vadba temelji predvsem na različne borilne veščine, se člani opravili izpit za višji rjavi lažje spopadali z izzivi, ki nas osnovnih telesno gibalnih va­naučili osnovnih prvin sa-pas. Med njimi je Lovro Kram-čakajo. Od sredine septembra jah v povezavi z elementi kara­moobrambe, se zabavali ob berger, ki je uspešno opravil bomo spet nazaj v svojih pro-te tehnike. Pozitivno vpliva na različnih športnih igrah in se izpit za 1. KYU in s tem postal storih, v mali telovadnici OŠ premagovanje stresa, poveča­seveda veliko kopali ter dru-kandidat za mojstrski črni pas. Ig. nje samozavesti in oblikovanje žili ob zvokih kitare. Poletje Konec avgusta smo začeli osebnosti. Vabljeni v naše vrste Septembra poteka v klubu vpis novih članov. Začetniška vadba za osnovnošolce je pri­lagojena starosti otrok, njen namen je zadovoljitvi otroko­ve prvinske potrebe po giba­nju in igri, učenju in usvajanju osnovnih elementov karateja ter čustvenemu in miselne­mu dojemanju športa skozi karate. Rekreativni karate in samoobramba za odrasle sta namenjena odraslim osebam, Obiščite našo stojnico na Ižanskem sejmu 2016 in si oglejte predstavitev naše­ga kluba. Več si preberite na www.karateig.com. Matej Kabaj, prof. predsednik Karate-do kluba Ig Shotokan Breznik Ižanci na karate-do seminarju v Izoli Breznik Skupinska slika pri svetilniku v Savudriji Rokometaši uspešni v Makarski V južni Dalmaciji v mes­tu Makarska je junija letos že 19. po vrsti po­tekal mednarodni rokometni turnir. Vsako leto privablja in združuje mlade rokometaše in rokometašice iz evropskih in drugih držav. Rokometnega turnirja so se tudi letos udele­žile tri rokometne ekipe Špor­tnega društva Mokerc z Iga, kjer so osvojile prvo, tretje in trinajsto mesto ter dve indivi­dualni priznanji. Turnir športa in zabave Mednarodni rokometni tur­nir v Makarski je vsako leto edinstvena športna in turi­stična manifestacija v prele­pem delu južne Dalmacije ter mladim rokometašem in roko­metašicam ponuja priložnost športa, zabave, spoznavanja in druženja. Letošnji turnir je presegel lanskega, saj je na­stopilo 142 ekip iz 67 klubov iz 10 držav, kar je skupaj ok­rog 2.000 udeležencev. Ekipe so nastopile v štirih kategori­jah, od letnika 1998 do letni­ka 2005. V petih dneh je bilo odigranih več kot 400 tekem na sedmih zunanjih in enem igrišču v dvorani. V povorki, ki se je prvi dan turnirja skozi mesto vila proti glavnem trgu Makarske na svečano odprtje, so poleg slovenske zastave vihrale še zastave iz Avstrije, Madžarske, Poljske, Romuni­je, Litve, Norveške, Švedske, Bosne in Hercegovine in Hr­vaške. Ekipni duh pripomogel k uspehu Poletna vročina tudi v času turnirja ni prizanašala. Igral­ci so na žgočem soncu včasih iztisnili zadnje moči. Vroče je bilo na igrišču, vroče so bile naše navijaške dlani in goreče so bile želje igralcev po zma­gi. Mokerških rokometašev ni ustavilo niti žgoče sonce niti prebavne motnje in poškodbe, ki so jih imeli nekateri igralci. Želja po zmagi je bila prevelik motivator in tudi tokrat so do­kazali, iz kakšnega testa so. Ko ni več zmogel eden, se je izka­zal drugi. Ohranili so samoza­vest, psihično pripravljenost in ekipnega duha. K dobremu vzdušju v ekipah je pripomo­glo tudi druženje in zabava na plaži ter medsebojna na­vijaška podpora na tekmah. S svojo igro so Mokerčani predstavili znanje in izkušnje širši rokometni javnosti. Eki­pa Starejših dečkov B (letnik 2002/2003) je za 3. mesto premagala ekipo s Škofljice z rezultatom 12 : 10. Šlo je na tesno, vendar osvojeno mesto je za ekipo velik uspeh. Mlaj­ši dečki B (letnik 2004/2005), letošnji državni prvaki, so tudi tokrat kot nepremagana ekipa osvojili najvišjo lovoriko in tako potrdili laskavi državni naslov. Najmlajši dečki B (le­tnik 2005 in mlajši) so osvojili zadovoljivo 13. mesto. Uspeh proslavili s skokom v morje Po uspešnem zaključku so čustva sreče in zmagoslavja preplavila rokometaše, tre­nerje in starše. S skupinskim skokom v morje smo proslavili uspeh. Ni bilo časa za slače­nje. Odložili smo samo fotoa­parate in telefone in s pomola poskakali v morje. Športna na­petost je odplavala. Ves trud in vloženo delo tako igralcev kot trenerjev je bilo poplačano. Trener igra pomembno vlogo v življenju mladega športnika. Vodi ga skozi šport, ki je del njegovega življenja. Uspeh je plod poštenega in spoštljive­ga odnosa med trenerjem in igralci. In to mokerški trener­ji znajo. »Kako velike korake dela Vujo z našimi mladimi rokometaši,« je bilo že večkrat slišati. Ko ti trener vse to da, igralec preproste ve, da mu bo nekoč vrnil. Obljubljene palačinke so bile slastne Po skoku v morje je trener­ju Dejanu ravno prav zbistrilo glavo, da je lahko razmislil, ko­liko mleka, moke, jajc in nutele je bilo potrebno kupiti za peko palačink. Obljuba dela dolg in dober trener je dosleden v svojih odločitvah. Zvečer smo se zbrali, razgreli ponve in pri številki okrog 200 so se pala­činke obračale že profesional­no. Saj veste, kako – kot plesal­ka, vržena v zrak – večinoma obrat uspe, včasih pa tudi kaj spodleti. »Najprej vsak po tri, če še kaj ostane, si razdelite«, so sledila navodila trenerjev. Bile so bolj slastne kot doma mamine. Osvojeni dve medalji in dve individualni priznanji Ob zaključku turnirja je glavni trg Makarske ponovno preplavila množica rokome­tašev in rokometašic, vendar tokrat še bolj nasmejanih in razigranih. Čakajoč na meda­lje in priznanja so prepevali, plesali in toliko so si imeli še za povedati. Stkala so se nova prijateljstva, prižigale so se iskrice v očeh … Napočil je tre­nutek zmagoslavja. Na odru so se zvrstile ekipe s svojimi trenerji, z zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami ter pri­znanji. Med njimi so bili tudi mokerški rokometaši. Mlajši dečki B so prejeli zlate, Starej­ši dečki B pa bronaste meda­lje. Podeljena sta bila tudi dva individualna priznanja. Mark Ferjan je prejel priznanje za najboljšega vratarja turnirja v svoji kategoriji, Luka Mileše­vić pa priznanje za najboljšega strelca, prav tako v svoji kate­goriji. Veselje in proslavljanje je trajajo v noč. Ni lepšega, kot gledati mladino, ki se veseli svojih športnih dosežkov in dosežkov drugih. Pa niso priš­li samo po medalje, ki niti niso tako pomembne. Pomembno je druženje z vrstniki, prija­teljstvo, zabava, znati prenesti tudi poraz. Tako veliko druže­nje športnikov prav gotovo v mladem človeku pusti pečat, ki ga bogati in iz katerega oblikuje vrednote za svojo na­daljnjo pot. Rokometaši doma sprejeti s harmoniko in transparentom V času današnje sodobne telefonske in računalniške tehnologije domačim v Slove­niji ni ušla prav nobena roko­metna novica. Imeli so dovolj časa, da so za ekipe ob povrat­ku na Ig pripravili lep sprejem. Po izstopu iz avtobusa so roko­metašem najprej sledile čestit­ke, pohvale in objemi staršev, bratov, sester, babic, dedkov in drugih ljubiteljev rokometa. Tudi tokrat sta za rokometaše igrali harmoniki. Za zaključek pa so se rokometaši postavili še za skupinsko fotografijo. Ozadje je krasil transparent z zmagoslavnimi napisi: Če­stitamo RK Mokerc Ig, bravo Neja, bravo trenerji, kapo dol! Darja Mlakar, v imenu navijačevŠD Mokerc Ig Ritmična gimnastika Šport po meri deklet V začetku šolskega leta se starši soočamo z izbiro dejavnosti za ot­roka. Družbe se drži načelo, da je šport koristen in neizbežen na otrokovi razvojni poti, tudi dekleta se v šport vključujejo vse bolj številčno. Medijska odmevnost športnih junakov vrhunskega športa nas in ot­roke zapeljuje v hrepenenje po uspešnosti in občutju sreče. Obljublja se, da je trud v špor­tu vedno poplačan, vendar pa šport ni samo možnost priho­dnosti posameznika. Sama me­nim, da smo v vsej tej medijski podobi športa pozabili na bi­stveno komponento sedanjo­sti. Ideja športa, ki jo na otro­ke projiciramo odrasli, obeta mnogo, vendar pa je resnica telovadnice premnogokrat ne­usklajena s tem, kar otrok sliši o športu in kaj v procesu vadbe občuti. Odrasli šport vidimo v dolgoročnih ciljih. Dekleta vse do 11. leta starosti znanstveno dokazano v svojem miselnem razvoju nimajo razvitega ab­straktnega mišljenja (razume­vanje posledic in hipotetične­ga mišljenja). To torej pomeni, da je za njih naša prihodnost nerazumljiva in izhaja samo iz velike lojalnosti oz. pripadne­ga zaupanja do starša ali odra­slega. Obljube za prihodnost niso motiv za vadbo pri otro­ku. Dekleta gojijo svoja priča­kovanja in imajo svoje motive. Njihov svet je sedanjost. Se­danji občutek prijetnega ob tem, kar počnejo. Zato naj bi bile prave spodbude odrasle­ga besedno usmerjene v opis tega, kar posamezni deklici povzroča občutje prijetnega in hkrati prebuja njen interes. S tem pripravimo podlago za avtonomno motivacijo. Izkušnje dela v telovadnici so pokazale, da mnoga dekleta v svet našega športa prihajajo z dvema najbolj pogostima motivoma, ki ne izhajata iz njih samih. Prvi motiv sem že omenila. Ta se veže na za­upanje do besed odraslega, ki šport predstavi z dobrobitmi prihodnosti. Tako dekleta v iz­kustvo stopajo na njim nezna­no, nerazumljivo pot, ob tem se seveda porajajo tudi mnogi strahovi in razo­čaranja. Njihova vztraj­nost se tako meri po količini zaupanja do odraslega. Drugi najpogostejši mo­tiv našega športa pa izhaja iz dej­stva, da je ritmič­na gimnastika za dekleta eden izmed najbolj želenih športov – zaradi dežele blišča, esteti­ke, lahkote gibanja in pojma čudovitega. Kar naravno je, da se s takšno podobo špor­ta dekle z lahkoto poistoveti. Realnost pa je, da je le majhen odstotek deklet talentiranih za dosego tega blišča, in še pomembneje, da ta blišč sam Vadba na OŠ Ig in Golo bo potekala po urniku: Športna dvorana Ig Začetnice (1. in 2. razred): torek, 14.15–15.15 Nadaljevalke (3. razred): četrtek, 14.15–15.15 Tekmovalke (od 4. razreda dalje): torek in četrtek, 14.15–15.45 Mala telovadnica PŠ Golo (predviden urnik) 1. razred: ponedeljek, 15.30–16.30 2.-3. razred: ponedeljek, 14.15–15.15 po sebi nima nič skupnega z zadovoljstvom v življenju. Pomembno je ob tem izpo­staviti, da skoraj vsaka dekli­ca lahko doseže prave vrline športa, ki jih mi v svojem pro­gramu najbolj izpostavljamo. Kakovost ritmične gimnastike se skriva v izgradnji zdra­vega odnosa do svojega telesa. Dekleta lahko zadovoljujejo občutek užitka v gibanju in se sproščajo ob glasbi in gibu. Svojo gibalno radovednost lahko izpolnijo in poveču­jejo prek različnih gibalnih vaj. Naš klub vsa leta razvija sodoben pedagoški pri­stop, ki je usmerjen v razvoj posameznikovega interesa do športa. O motivu kot bistvu športa in o sodobnemu pristo­pu športnega vaditelja lahko več preberete tudi na našem blogu www.spicka.si. Trudimo se oblikovati program, ki ni usmerjen samo v storilnost in rezultat (tekmovalnost). Naši cilji so širši in poglobljeni, za­vedajoč se široke komponente športa. Dekletom želimo utr­jevati pozitivno samopodobo, razvijati zdravo samozavest. Znotraj skupinskega dela po­vezujemo posameznikove vrline in jih združujemo v ce­loto. Zato se dekleta naučijo oblikovanja socialnih stikov in razvijanja same sebe znotraj skupnega dela. Pri program­skem vključevanju otrok v tek­movanja upoštevamo njihovo čustveno zrelost. Ponosni smo na to, da programsko ne delujemo za vrhunski šport in se tako lahko v celoti posvetimo športnemu delu, ki je po meri deklet … da lahko odraščajo v športnem okolju, ki jih podpira. Da jim tako skozi šport lahko damo nekaj, kar jih bo krasilo vse življenje. Veselimo se nove vadbene sezone. Športni pozdrav! Urška Pregelj, strokovni vodja, in vaditeljice ŠD Špička Judo na OŠ IgPlezanje D ruštvo Mala šola juda, ki že leta, s kakšno prekinitvijo vmes, deluje na v Zapotoku OŠ Ig, za vaše otroke tudi letos orga­ V abimo vse ljubitelje športnega nizira vadbo juda za 1. triado. Termin je ob plezanja, da se nam tudi letos pri­sredah in petkih od 14:15–15:00 v stekleni družite na plezalnem tečaju, ki bo po­avli šole, vadbo bo vodila mojstrica juda in tekal na plezalni steni v RTC Zapotok. bivša reprezentantka Janja Lamut. Mlajše Tečaj se bo začel v petek, 7. 10. otroke trenerka prevzame v razredu in jih 2016, ob 17.30. Več informacij o po­pripelje tudi nazaj, starejši otroci pridejo teku plezalnega tečaja boste dobili sami. tudi na Ižanskem sejmu ali na GSM 041/561-061. Vito Čehovin, Društvo Zapotok Moški balinarski turnir DU Ig D ruštvo upokojencev Ig je tudi letos organizi­ralo moški balinarski turnir v petek, 19. avgusta 2016, na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Ude­ležilo se ga je 32 tekmovalcev. Poleg dveh ekip našega društva je sodelovalo še šest ekip iz naslednjih društev upokojencev: Polhov Gradec, Dragomer - Lukovica, Krim, Gradišče, Ljubljana - Šiška in Notranje Gorice. Vsako eki­po so sestavljali 3 tekmoval­ci in rezerva. Pred začetkom tekmovanja smo vsem tek­movalcem zaželeli čim boljše rezultate ter dobro počutje pri nas. Prisotne je pozdravil tudi predsednik DU Ig Štefan Bunič. Sodnik na turnirju je bil Zlato Krnjak, ki je tekmoval­cem pred turnirjem podrobno predstavil in pojasnil pravila celotnega tekmovanja. Prire­ditev si je ogledal tudi župan Občine Ig Janez Cimperman, za kar se mu najlepše zahvalju­jemo. Pokal za 3. in 4. mesto so osvojili člani balinarske sekci­je DU Ig. Tako kot na vsakem takem balinarskem tekmova­nju smo tudi pri nas pripra­vili tekmovanje balinarjev v bližanju. Po končani podelitvi pokalov smo s pomočjo naših donatorjev in članov naše ba­linarske sekcije pripravili po­gostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo vodstvu DU Ig, ki podpira športno dejavnost v našem društvu. Zahvaljujemo se tudi članom PGD Ig, ki nam omo­gočajo nemotene treninge na balinišču, in če je potrebno, odstopijo tudi prostor za ses­tanke in pogostitev tekmoval­cev in navijačev. Prav posebej pa se zahvaljujemo za donacijo županu Občine Ig. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo KK Globus začenja vadbo košarke na OŠ Ig K ošarkarska šola je od­prta za vse, ki si želijo pošteno, dosledno in strokovno odpreti pot do zaba­ve ali pa morda do zvezd. Košarka je šport, ki nas nauči nekaterih ključnih vre­dnot, ki nam koristijo in nas definirajo kot ljudi. Trdo delo, sposobnost dela v ekipi, krea­tivnost ter želja po doseganju zastavljenih ciljev so le neka­tere od vrednot, ki bi jih radi predstavili mladim. Ne na­zadnje so to lastnosti, ki bodo prišle prav mlajšim generaci­jam tudi pozneje na vseh pod­ročjih življenja. Ni razloga, da se teh vrednot ne bi naučili skozi igro in zabavo. Šport je tudi najboljša preventiva za premagovanje preprek in pas­ti, ki na njihovih poteh čakajo mlade. Vse manj je poudarka na razvoju košarke kot športa in kot načinu druženja, zato smo zastavili kakovosten program dela z mladimi, ki ne bo te­meljil le na šablonskih trenin­gih, temveč bo poudarek na predstavitvi košarkarske igre, ki v svojem bistvu združuje kreativnost, sodelovanje v ko­lektivu, zdravo mero tekmo­valnosti in predvsem zabavo. Cilj košarkarske šole je predvsem promoviranje zdra­vega načina življenja, pravil poštene igre, sodelovanja med vrstniki in delovnih navad. Na treningih želimo ustvariti sproščeno vzdušje, s katerim se bo otroke spodbujalo k do­seganju njihovega potenciala. Vadba naj bi bila pokrita z minimalno mesečno vadnino, ki bo pokrila osnovne stroške vodenja vadbe. Vabljeni vsi otroci prve triade (1.-3. razreda) po naslednjem urniku: - ponedeljek: 14.15-15.00 - sreda: 14.15-15.00 Vsak otrok prejme svojo ko­šarkarsko žogo! Prijave sprejemamo na elek­tronski naslov: kkglobus@ gmail.com ali nas lahko pok­ličete na telefonsko številko 031/780-829. Aikido na Igu A ikido bo tudi v tem ki prihaja z Japonske, ima eno šolskem letu prisoten čudovito lastnost, zaradi kate­s svojimi treningi v re privablja veliko vadečih, ki prostorih OŠ Ig ter po novem želijo nekaj časa posvetiti svoji tudi na Fakulteti za šport v osebni rasti ter pri tem prido-Ljubljani. biti še veliko znanja te vrhun-Ta samoobrambna veščina, ske veščine, kar pa sčasoma postane tudi uporabno za zaš­čito sebe in svojih najdražjih v kritičnih situacijah - to je ne­tekmovalnost z drugimi. Vsak svoj način treninga priredi lastnim zahtevam in sposobnostim ter napreduje glede na svoje znanje. Pri tem je velik poudarek na psihomo­toričnih sposobnostih, kot so koordinacija, gibljivost, ravno­težje, hitrost ter sproščenost, kar je zelo pomembno za en del zdravega in kakovostnega življenja. V svetu je ta veščina že zelo poznana, pri nas pa se počasi uveljavlja. Trening je primeren za mladostnike od 12. leta naprej, odrasle ter tudi nekoliko starejše ne glede na fizično moč, seveda obeh spo­lov. Če nam zaupate in si že­lite malo spremembe, potem bo ta informacija pravšnja za vas. Vse, kar potrebujete za začetek, je trenirka, majica s kratkimi rokavi, japonke za gibanje znotraj telovadnega prostora ter obilo dobre volje. Treningi potekajo na blazinah. Vse informacije so na naši spletni strani in na Face­booku. www.aikidokrim.si GSM: 041/684-884 FB: Danilo Zorko Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Kulturno društvo Janez Jalen v svojo družbo vabi nove 'tehnične' člane Te veseli ustvarjalno delo na odru, ob njem in za njim? Si že od nekdaj želiš pripadati skupini, kjer boš s svojimi predlogi, znanjem in delom le še povečal vrednost ustvarjenim projektom? Če te veseli delo v gledališču, se spoznaš na kable, luči, mešalne mize in te vključen kup norih umetnikov ne zmoti, si lepo povabljen/-a, da se jeseni pridružiš tehnični ekipi KD Janez Jalen. Tudi če znanja (še) nimaš in je želja velika, se le oglasi. Kontakt: info@kud-janezjalen.si Mostiščar 06 | September 2016 APOPLEKSIJA - možganska kap, ČOSON - korejska dinastija, ki je bila na oblasti več kot petsto let, NIJMEGEN - staro mesto na vzhodu Nizozemske, STILB - enota za svetlost pred kandelo na kvadratni meter Mostiščar 06 | September 2016 31 Zahvala I skreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob smrti pokojnega Jure­ta Regina iz Iške Loke, pokojne Marije Jamnik z Iga in pokojne Marije Rebolj iz Drage svoj dar namenili za potrebe Župnijske Karitas Ig. Zahvaljujemo se tudi vsem dobrotnikom, ki ste že tudi name­nili svoj dar ob smrti dragega pokojnika za potrebe Župnijske Karitas Ig. Hvala tudi vsem dobrotnikom za dar v obliki finančnih sredstev, hrane in higienskih pripomočkov, ki jih zbiramo v trgo­vini Blatnik-Mercator na Igu, ter oblačilih in obutvi, ki jih name­njate ljudem v stiski. Župnijska Karitas Ig Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. In v naši zavesti, prižgal lučke spomina … Z AHV AL A V 34. letu starosti nas je zgodaj, mnogo prezgodaj zapustil naš sin, partner, ati, brat, stric in nečak JURE REGINA 31. 8. 1982–6. 6. 2016 Ob boleči izgubi našega Jureta se iskreno zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu, dr. Škrbinčevi, dr. Breclju, vsemu medicinskemu osebju, ki mu je v hudih in težkih trenutkih stalo ob strani. Iskrena hvala Kliničnemu centru Ljubljana, dr. Kmetcu in vsemu osebju. Hvala dr. Štefančič-Gašperšičevi in patronažni sestri Mateji. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Iška Loka za pogrebno slovesnost, sošolcu in sosedu Urošu Čudnu za poslovilni govor, sošolcu Frenku Uršiču, ki ga je ponesel k večnemu počitku. Hvala tudi Lovski družini Ig, ki ga je pospremila na njegovi zadnji poti, ter Tonetu Puciharju za poslovilni govor. Zahvala Osnovni šoli Ig in učencem, ki so Janovega atija z rožami pospremili na zadnji poti, prav tako hvala Vrtcu Ig. Posebna zahvala dobrima prijateljema Vinku in Brigiti Juha, ki sta mu v težkih trenutkih stala ob strani in ga navdajala z optimizmom. Zahvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste ga obiskovali, ga tolažili in mu stali ob strani. Hvala tudi Občinskemu odboru Slovenske ljudske stranke Ig za darovano cvetje. Hvala župniku Antonu Koširju za njegove obiske ter pogrebno slovesnost, pogrebnemu zavodu Vrhovec in Silvi Dolinšek. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, iskren stisk roke, besede tolažbe, ponujeno pomoč. Hvala sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste imeli Jureta radi. Hvala vsem, ki smo jih mogoče v vsej žalosti pozabili omeniti, ter vsakemu posebej. Z neba se spušča modrina rajnici k nogam. Zvon mirno, dogovorjeno naznanja, da so odprta vrata v hram večnega mirovanja. Tone Pavček Z AHV AL A Odšla je pomlad, prihajalo je poletje in svojo življenjsko pot sta sklenila profesor SREČKO RENKO in njegova žena MIJA RENKO roj. Mencej V imenu vsega sorodstva se zahvaljujemo vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in dar za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljen mašni obred, za lep in ganljiv nagovor, tudi ob spominu na večkratno srečanje v Rimu s profesorjem Srečkom. Zahvaljujemo se gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve in pevcem za čutno zapete pesmi slovesa. Hvala še enkrat vsem za vsako lepo misel in spomin nanju. Sorodniki Žalujoči: partnerica Nina, sinova Jan in Nik, mami Ida, ati Ivan, sestra Brigita z Robijem, nečaki Žan, Nejc, Hana in Anže, stric Danilo, stric Slavko z Dubravko, teta Marta z Danijem, bratranci Jernej, Tadej in Danijela ter vse ostalo sorodstvo. Z AHV AL A Ob boleči izgubi naše Angelce, žene, mame, babice in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem hvala za iskren stisk roke, izrečena sožalja, besede tolažbe, oporo, ponujeno pomoč ter darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu Jožetu Pozdercu in gospodu Cirilu Slapšaku za ganljivo opravljen obred s sveto mašo. Iskreno se zahvaljujemo tudi Društvu čebelarjev Carnica iz Grosupljega, ki so našo mamo, svojo dolgoletno članico, pospremili na njeni zadnji zemeljski poti v večnost in ji izrekli ganljive besede ob slovesu. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospe Silvi Dolinšek ter pogrebnemu za­vodu Vrhovec za pripravo vežice in brezhibno organizacijo pogrebne slovesnosti. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali ter jo v dneh bolezni opogumljali in pomagali ter molili zanjo. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bila naša bolečina ob slovesu malo lažja in ste se v tako velikem številu poslovili od naše mame ter jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti v večnost. Iskrena hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu ter se je spominjali v molitvi. Za vedno bo ostala v naših srcih. Vsi žalujoči: mož Franc, hčerka Alenka z družino, sin Matjaž ter sestra Fani z družino. Mostiščar 06 | September 2016 • KOLEDAR PRIREDITEV ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// VELIKA RAZSTAVA GOB v Gasilskem centru Golo sobota, 1. oktober 2016, od 9. do 19. ure nedelja, 2. oktober 2016, od 9. do 14. ure Vljudno vabljeni! Društvo za turizem, kulturo in šport Iška vas in Občina Ig vabita na 17. RAZSTAVO BUČ, KMETIJSKIH PRIDELKOV IN KMEČKEGA ORODJA v Dom krajanov Iška vas. Prireditev bo v petek, 23. septembra 2016, ob 19.00 uri v dvorani v Iški vasi. Na njej bodo sodelovali učenci POŠ Iška vas, otroci Vrtca Ig in priznani pevci. Ob razstavi buč vas v soboto, 24. 9. 2016, ob 18. uri vabimo še na poučno-izobraževalno predavanje in delavnico izdelovanja domačega mila. Vabljeni, da tudi vi sodelujete na razstavi s svojimi jesenskimi pridelki ali kmečkim orodjem in to dostavite v Dom krajanov Iška vas v četrtek, 22. septembra popoldne, ali ob predhodni najavi na tel.: 031/554-702 (Marija). Vabljeni v Iško vas! 7. POZDRAV JESENSKIM KMEČKIM OPRAVILOM Vabimo vas v RTC Zapotok na družabno srečanje ob predstavitvi jesenskih kmečkih opravil in ročnih del. Program: • otroške ustvarjalnice • prikaz kmečkih opravil (ličkanje koruze, pečenje krom­pirja v žerjavici, pečenje kostanja, prešanje jabolk in stiskanje v jabolčni sok) • prikaz ročnih del • stojnice z domačimi izdelki • degustacija praženega krompirja na stojnici Društva za priznavanje praženega krompirja kot samostojne jedi Za prijetno in domače vzdušje nam bodo prepevali ljubite­lji ljudskega petja. Dejavnosti so namenjene vsem obiskovalcem, da se v njih preizkusite in kaj novega naučite. Vljudno vabljeni! Društvo Zapotok Mostiščar 06 | September 2016 Ižans k i sejem kulturni program razstava gob oblikovanje Danijela Grgić, foto arhiv Občine Ig animacije za otroke pokal ‘Šefla’ OBČINA IG