rJ      4    iv   T z''—^\ T—^ T     /*  ^V "1—^ T X" 1™H
/j>                -------^-x^->— ^Priloga Yrt,cu.) —~^-^~------                g»
Št. 2.        Ljubljana, dne i. februvarja i 903.         XI. tecaj.
Ponesrcčeno pustovanje.
Tiho deca se je zbrala             V stare rutc se ogrne,
Tajno, resno modrovala:          Si napravi brke Črne.
,,Pust se vsepovsod praznuje,     Peterček pa prav ukrene,
Šala danes gospoduje.              Če na glavo čako dene,
Jožko kožuh naj obieče,         Metto dolgo v roko vzatne,
Njemu se po tleh ne vleče.      De kot puŠko jo narame...
Kožuh mora obrniti,                 Tresk!  na tleh je stcklenica,
Zna sicer se kaj skaziti.           Vsem zardč strahote lica —
Janko bele zobke kaže,          Zvrnil Slavko jo z omare,
Pa naj z ogljerti se namaže,      Ko iskal je rute stare.
Bel ves mora Tinče biti,         Steklo urno je pobrati,
S kredo dajmo ga vbelitr.         Mirno, resno se držati, —
Slavko velikan je pravi,         Oče, mati naj to zvejo,
V škornjah se lahko postavi,     Pa nam z metlo kaj povejo. -e.