^VDEKJE IN SVEf
štev. 31	knjiga 24* j
(LETO XD> t
m	—--V LJUBLJANI, ti. NOVEMBRA 1938 __|
IfOVBMBBI
HEVMATIZEM - PODNEBJE IN VREME
DB. LEO
evmatična obolenja obstoje od I j začetka zgodovine človeškega g—/ rodu Medicinski zgodovinarji trde, da se že na kosteh Kra-R j oinskega človeka naidejo zna-f.—" ki revmatizma Ime samo je naspalo v dob' Hipokrata v 4 stoletju pred Kr. in ;zhaja iz grške besede »rheo«. kar bi se rekl0 »pretakati potovati« kei so si zdravnici te dobe predstavliali. da se pretakajo strupeni soki po telesu n da bolečine potujejo iz enega uda v drusega torej opazovanje. katerega Draviln^vst tudi naša medicina na novo zopet potriuje.
V teku časa se je poiem revmatizma večkrat menial in je odgovarjal sodobnemu stališču medicine ta pa zopet vsakokratnemu svetovnemu naziraniu Po omnadu klasične dobe se ie poja-v'l v času srednjeveške dekadence misticizem tudi v noimovaniu -evmatiz-ma Amnak že Baillou (1538 — 1fii6) le uoorablial izraz »revmatizem« za ce1« skutrno bolezenskih poiavov s tipičnimi bolečmami in jih tolmačil kot nekako reakHio oreanizma V 19 stoletju in v začetku 20 stoletja se je v znaku industrializacije mehanizirala tudi med:cina. Podrobno raziskovanie vsake bolezenske snremembe v zvezi ■ ^»kterologijo nam je prineslo zelo va*ne rezultate.
Pri tem temeljitem ore^skovaniu bolezni Parne je Da mediana zabela zanemarjati bnmeTa človeka kot takega in tako <e rr:«lo. oosebno t>o svetovni voini zonet odgovarjajoče svetovnemu duhu. do nekake krize v medicini Pojavila se je tako imenovana biološka orientacija ki ne gleda samo na bolezen. amoak tudi na celotni orean;zem in na okolico v kateri dotični živi.
Ta orientacija je plodonosno vplivala na raziskovanie revmatizma K temu se ie pridružil še drugi faktor- gospodarska kriza. Bolniške blagajne in druge socialne ustanove so videle, da izdajajo mi-Mjardne vsote za revmatizem. bolniki so bolj kot poorej občutili tudi na žepu kol ko delavne moči zgube zaradi različnih revmatičnih pojavov Vsi so pričeli upoštevati, da je revmatizem v glavnem zaradi svoje dolgotrajnosti narodna bolezen v nekaterih deželah bolj porazna kot tu-
TRA t N ER
berkuloza! Leta 1928 ie v Amsterdamu nastala mednarodna liga ta zatiranje revmatizma ustanav jala ie v vseh državah podružnice in letos sem imel v Oxfnrdu oriliko orisnstvovat* njeni desetletnici Nad dve sto revmatologov z vsega sveta sm« s izmeniall misli in opazovanja ogledal' <?mo <rf različne organizacije Institute in snecialne bolnice za revmatike In videl «em kako daleč smo 5e mi v TueoslavMi k'iub našemu naravnemu bogastvu na termalnih vrelcih'
Bistvo '•evmatizma <Heer znanstveno še ni DODolnoma pojasnieno in celn definicija te bolezni le te*ka /endar oa že imamo danes vsai gotove erio+ne smernice za zatfranie tega zla Ne vemo sicer «e točno dali obsto1a nekak specifični vzrnčnik. bakterija ali oa da ga za ooctanek bolezni snlob ni treba, ali da lahko vsaka bakter<1a v gotov'h' okolnnsf h Dostane novzro^teH re^—ia-tizma vemo pa katere okolno** pospešujejo razvoj bolezni in jo -ogosto tudi Dovzroče Deloma iz sta >davne-ga izkustva vemo. da so te okolnosti naslednje:
1.	Dednost starost spol. Dleme;
2.	podnebje in vreme:
3.	prehrana:
4.	poklic;
5.	infekcije iir tak0 imenovane pred-bolezni;
6 napori in nezgode;
7. hormonske žleze in neuravnotež-nost živcev
Poleg nadaljnjega znanstvenega raziskovanja so revmatologi pristopili k praktičnemu de'u. t j k študiju imenovanih znanih faktorjev
Oglejmo si sedaj kake vplive imata podnebje in vreme na razvoj revmatičnih obolenj Pod podnebjem razumemo splošno stanje zračmh (meteoroloških) činiteljev, k temu pa pridejo še zemeljski (terestični, geofizični) in nebesni (siderični) vplivi. Razen tega je na še važer. geografski Doložaj do-tičnega kraja Podnebie je torej stalno karakterizirano za vsak kraj Pod vremenom Da razumemo trenutni položaj meteoroloških faktorjev Ti faktorji so: temperatura zraka, zračni Dritisk vetrovi. oblaki in megla padavine (dež in sneg), sončni žarki, električni naboj

zraka atmosferska ?.rna iri mogoče še drugi do seda' ruvnaru t'ate'orji Zavisnost revmat zma ori oodnehia s< do-kazaH razli^n avtori' V solninem Da da število revmatičnih obolenj od severa nrnt- Migu An«liia 'n M'zo/?m-ska 'zkazipeta naravnost oorazne Me-vlke V Anel if n or mnrp lem« nad 20 000 ltrok zarad' srčnih >bo)en' 00 sve*em vne^iu •»klennv1 V fW'ini> znaša 'nvnlMnnst	-pvmat^ns 1 '0'o Amerka ie v sre^n^m rvnlofaiu da 'ma na razDolago vse vrste Dodnebia kar
bistveno olajšuje studii bioklimato'o-g;je revmat'zma V Puerto Riro ie na primer revmatizem oopolnoma neznana bolezen Če oridejo revmatiki iz New Yorka « kraie ki so blizu ravnika n nr v viorHn Kalifornijo na obalo zalivskega toka potem se v času nrhovega b-vania v teh kraiih ne poiaviio znaki revmatizma Zanimivo pa ie. da revmatizem nastooi notem tem hu'še čp se zooet nnvrnaio v Npw-York. V splošnem so Američani ugotovili da ie revmatizem v 50° — 40° severne širne jako pogost, v 40° — 30° da ni redek pojav medtem ko ie v krajih ki leže med 30" — 20" iako redko obolenje Kako pa je pri nas?
Jugoslavija 'eži med 40° 51.5* in 46° 52.7' severne širne torej v iužnem delu umerjene zorne. Obdana ie od treh strani od morja, obale oa tvorijo visoke gore, tako da je samo proti severu odprta s Panonsko nižino Zaradi tega ima Jugoslavija nretežno kontinentalno podnebje, na Jadranu in ob re-
kah južne Srbije pa najdemo zaradi mediteranskega podnebia subtropično vegetacno
TofneiSi meteorološki oodafki so razvidni iz spndnie razpredelnice
V zadnjem stolpcu so zaznamovani odstovki revmatičnih oboleni glede nt vse druge bolezni razen nezgod V resnici rh ie še več ker tu niso šteta obo enia srca k so nastala na Dodla-gi revmatizma Polovico vseh srčnih bolezn: pa nastane zaradi revmatične infekcije' Lahko se torei reče da V
I a e a
o
9
i 11 8 7.8 7.8 10.0
9.1
67 110
8.2 10.0
68 90
103 5.2 10.9 73 84 5.8
Jugoslaviji bnlu.jp najmani vsak deseti človek na revmatizmu!
Iz razpredelnice se nadalie vidi, da je naivečie število revmatičnih obolpnj v severno zaDadnem delu (torei ori nas v Sloveniji) z relativno visoko vlago oblačnostjo in številnimi padavinam' Naimaniše števi'o najdemo v srednji-zanadni gorski planoti (Sarajevo — Mostar). kjer je precej suh zrak zaradi obilja sonca Večje srednje številke so v vlažnih krafh Dunava in ob Jadranu nizke srednie številke oa v iužnovzhodnih goratih kraiih (Južna Srbija) Nadalje tudi vi-dmo. da revmatičn? obolenja ne za-vise samo od enega faktorja ki tvori karakter Dodnebia temveč od celokupnega stania Vsekako pa imata vlaga in oblačnost važno vlogo
Nadalje se sedaj intenzivno proučuje odvisnost revmatičnih bolezni od vremena torei od trenutnega stanja meteoroloških činiteiMev Davno in splošno znano je. da čuti revmatik
B a >	Š	a □ 13 1/ /j	x 6 S B 0> a.	a a ■a h r	0	a ž S 1	i	v c flC C. 1 5	a. a > K •o . X	Oblačnost	V O o -_J O)
308	46*'		90		49 5		1430	6.5	79
114	16		106		48		860	5.9	77
162	45' 50		11 2		46.6		900	5.7	73
75	45 50		98		49 6		980	62	82
90	45"30		11		43 6		695	5.8	80
112	45"25		10 8		55 6		960	5 2	82
17	45 15		15 1		35 7		1320	5.3	73
83	45 20		11 2		54		870	5.9	86
80	45"15		U 4		51 8		667	5.2	78
131	14"45		II 2		50 7		619	5.8	71
lf.0	44"45		100		46 5		1101	5.9	88
272	44'30		98		51 2		940	5 1	82
537	4.T50		92		52 2		930	4.8	62
128	43"20		15 9		36		877	4 7	68
208	43 90		11 2		54.9		587	5.5	78
20	4?" 40		16 5		34 7		96(1	42	71
240	42"		11 R		52		487	5 1	68
K K A J
Ljubljana Subotica Zagreb Sombot ')suek Kat lovac SuSak Petrov^ rad Novi "?ad Beograd Ranialuka Tu7la
Sarajevo- MoctaT SDlit Niš
Dubrovnik SkoDlie
Meteorološki podatki s<i ooprečneštevilke izračunane iz več let.
vsako spremembo vremena. S tem da po navadi čutijo bolečine že pred nastopom slabega vremena, se tudi mnogi hvalijo, da so najboljši barometer. Vemo pa tudi da bolečine že pri prvi kaplji dežja ponehajo. Znanstveno ta pojav še ni razjasnjen zdi se pa. da ima električna naboj (ionizacija) atmosfere gotovo vlogo. V novejšem času smatrajo prehod ekvatorialnih in polarnih strui kot izločujoči moment revmatičnih, pa tudi drugih obolenj. Drugi zopet polagajo večjo važnost na pritisk vodenih par v zraku.
Veliko vlogo ima tudi takoimenova-no malo podnebje (mikroklima), t. j. ožja okolica, v kateri človek živi. torej stanovanja, uradi, delavnice i. t. d Kljub temu, da vsi vemo, da vlažna
stanovanja, prepihi (male družinske hišice imenujejo v Švici »Rheuma-hSuschen) povzroče ali pa >/sai pospešujejo revmatična obolenja se vendar tako malo paz< na to v praktičnem življenju!
2e iz tega kratkega prikaza razvi-dimo, kako kompliciran ie že samo problem odvisnosti revmat.zma od vremena oziroma podnebia Če pa upoštevamo še druge uvodoma navedene faktorje pa dobimo vsai maihen vpogled v naloge ki nas «e čakajo. Druge države So v tem pogledu že daleč pred nami Skromni začetek raziskovanja revmatizma imamo pri nas komaj šele na institutu za balneologi-jo in fizikalno terapijo Univ klinike za živčne bolezni v Zagrebu
K
MILAN FERJAN
NADALJEVANJE
II
[ cerkvi, ki je stala tik velike re-
I ke, besno hrumeče izza ostrega ovinka, je zvonilo k jutranji maši, ko je Krčnik zapustil grapo in zavil na široko
__cesto. Ker je bilo še zgodaj in
ne bi kazalo, da bi se s Pačnikom spoprijela za kubike in kovače, še preden bi si ta razgrnil svoje ohlapne veke, je »topil v cerkev, da potoži svoje gorje. Začel je z rožnim vencem, pa se mu je že po tretji češčenimariji odnekod priplazil v misli Pačnik, s svojim hladnim obrazom ... prazne njive, mokre in brezupne... osmero mladih rok, ki ga oklepajo kakor jagode rožnega venca... upadlo lice žene. kot odprta knjiga trpljenja... nizka bajta tam daleč pod hribom, ki se jo sonce izogiba . In ko je zopet začel z očenašem. ni in ni mogel preko prošnje: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...» Kakor skala mu je ta želja ležala na poti. Še pozneje, ko je zopet hitel po cesti proti bahatemu Pačnikovemu domu, so mu zvenele te besede, nevzdržno in enolično, kakor šumenje reke, ki je gna^ »voje sdve valove po raztrgani strugi kraj ceste...
Tam. kjer se je reka ponovno ubili v ovinku in kjer j* položnej&i breg
posula s prodom in peskom, so vezali splave. Togo ogrodje je ležalo na vodi. Enakomerno se je dvigalo in padalo, da se ie zdaj pa zdaj napela debela vrv, s katero ie bil splav privezan na starikavo vrbo. ki se ie krivila na bregu. Razmetani hlodi so ležali na ozki ravnici med vodo in cesto. Mrtev gozd na raztrgani ruši, kjer so cepini spla-varjev peli od jutra do večera! Tu je našel Krčnik gospoda Pačnika. naslonjenega na kupu zloženih desk. Njegov kratki, rjavi, usnjeni suknjič se je mastno bleščal v rosnem jutru. V oro-kovičeni roki je držal scefrano knjižico, v katero je zapisoval številke hlodov, ki so jih delavci valih mimo njega proti reki. In niti za trenutek ni prestal s svojim delom, ko se je ponižni farain, bajtar Krčnik obrnil do nje-«a.
»Lepo bi prosil gospoda ...«
»Ze vem, kaj hočete, Krčnik! A res ne vem, kako bo letos...»
Med ropotanjem valečih hlodov so se izvili klici delavca, ki je napovedoval številke. Pačnik stoji spet sredi ne-izmernosti številk, kjer ni sonca, ne sirca, kjer ledenijo poteze v obrazu, se krčijo prsti, kjer so Krčniki večkrat le v napotje in nadlego. Pa ga le Krč-nikove besede vsaj za trenutek potetf-najo iz risa.
»Saj veste gospod, kako so nam letošnji nalivi zorali njive! Potem pa še toča meseca lulija . Vsega bo premalo za zimo!«
Kriki ropot številke. . . Pačnikov svinčnik previdno drsi po papirju.
Vem Krčnik saj ie nas tudi klestilo Vsem prede slabo!«
In že se ie spet zadira! preko Krč-nika:
Močnejše sokai s cepinom da ti n bodo ploh uhajali po nepotrebnem Sai hlod ni baba da bi ga božal1«
Krčnik sp ip nehote ozrl na ozmerja-nejra delavca ki ie s cepinom lovil les po strmini Počasi pa se je spet obrnil in se zazrl v Pačnika. ki ie še vedno gledal preko niega z jezno stisnjenimi obrvmi Krčnik v trenutku ni vede1, ali nai se obrne in naj gre domov ali na naj še enkrat poskusi svojo srečo Te negotovosti ga ie rešil sam Pačnik. ki se ie hotel čimprej iznebiti Krčnika.
»Z vožnjami nič ne bo! Gleite. Krčnik, to je zadnji les, ki ga spuščam po vodi Zaslužek je letos majhen, da ni vredno prodajati lesa Do spomladi bom čakal, mogoče bo takrat večje povpraševanje in boljša cena.«
Krčniku ie bilo kakor da bi se nevidna roka oklenila njegovega goltan-ca. Težko je požrl slino, ki mu je naenkrat postala bridka, kakor bi žvečil sam pelin. Pred njim so vstajali mračni zimski dnevi ki so rastli Iz antenskih grap, zaviti v sivih prozornih cunjah, iz katerih se stegujejo nebogljene in suhe otroške roke. Sleherno pozna kakor svojo žuljavo dlan ...
Pačnik se je obrnil in šel proti rekL Topo so udarjali cepini v les. S tru-ščem je padal hlod na hlod. Kriki delavcev in šumenje reke je bilo kakor otožna pesem. Rodila se je v sivih jesenskih meglah... V ljudeh je izgreb-la topost in lim vtisnila v lice ..
S težkimi koraki je šel Krčnik proti domu. Petroleja ni kupil. Prazno steklenico je nosil domov. Ce bo sila, bodo svetili s treskami. Le kilo soli je
imel zvezano v žepni rutL *
V antonskih hribih pride zima kar čez noč Se prejšnji dan so bile krav« in ovce na paši, drugo jutro pa že sili sneg v hlev. Vse postane drugače! Le megle, ki so se vs« dneve cefrale nad njivami In jroedovi, so ostale Se od vče-
raj in bodo ostale še jutri, pa pojutrišnjem in vse dneve do tja, ko bo sv. Matija začel razbijati led po makužah in potokih In ko bodo okrog aintonskega pokopališča cvetele prve trobentice. Do tja je pa še mnogo dni! Le počasi kopnijo listki na koledarju, ki ga je dal antonski štacunar. v katere zvija Krčnik trohico tobaka, da potolaži žejna pljuča in topo bolečino praznega želodca. (Vivček požre preveč tobaka). Po ure in ure sedi v izbi. lista po starih koledarjih, po molitveniku in Se po Framčekovi šolski kniigL Vsem otrokom je že zrezljal coklje, popravil je grablie in vile. pretaknili je ves hlev In hišo. če bi se našlo kakšno delo. da bi ubil čas ki se vleče kakor megla mimo njega. Prejšnja leta je ob zmrzali vozil za Paznika hlode v dolino, leto« Pa je priklenjen k hiši in mora poslušati samega sebe svojo zadirčniost, v kateri se sprošča ves njegov obup in gnev. ki mu ga je usoda nakonala. Otroci so nekam čudno utihnili. Z ena je z besedami še bolj skopa, kakor je že bila. Tinek. ki je najmlajši pri hiši, ves nebogljen še ln krmežljav, ždi v svoiih cunjah na postellji, kakor velik pronlašen ptič Globoko vdrte oči vročično žarijo Ko se zajoče, mu potisne Micika v usta v robec zavite krušne drobtine. S priprtimi očmi sesa umazano cunjo in negibno obleži. Kril pa je tudi z ostalimi otroci. Najboljše je še Frančeku, ki dobi v šoli toplo krompirjevo juho. Dobrega srca Je fant. Če bi mogel, bi polovico gotov® prinesel domov.
Vse to je moral gledati Krčnik, ki se mu je v teh dneh zarezala nova guba v preorano čelo. Takrat pa. ko je Se hotel dvigniti pesti proti križu, Id J« visel nad mizo v kotu, v glasno obtoJ-bo zaradi bremena, ki je pretežko n enega samega človeka, zaradi trpljenj«, Id se je prezgodaj zvalil« na kopico otrok, zaradi biča, ki se je tako neusmiljeno opletal po hrbtu žene, Id Je 2e Štiri krat klecnila zaradi življenja samega, je iz doline prigazil Pačnikov hlapec.
»Prekleto pot imate do bajte!«
»Za sprehode res ni ob takem vremenu.«
Krčnika Je mučila radovednost, temu je prišel hlapec. Da prihaja po naročilu svojega gospodarja, o tem ni bilo dvoma. Ze to ga Je izdajalo, d« to *ovor1Ml o »lla vsaVdsriffh
rečeh, kakor da bi hotel pripraviti za svoje sporočilo čim boli slikovito ozadje. Slednjič je le prišel z besedo na dan:
»Saj veste. Krčnik kako le letos z lesom Ne gre in ne gre v kup Mogoče bo z ogljem več sreče Stin kope že gorijo za Pačnika: v farovškem na županovem, dve pa na Mejačevem Peto pa bi vi žgali tako je rekel Pačnik Pravi, da bi bilo najbolje nad Pečovjem Lesa je tam dovolj, do doma pa tudi nimate daleč. Glede plačila se bosta že
sama zmenila V *>boto ofdite k njemu. tako je naročil!«
Le v drug oblik) ie hlaoet to še nekajkrat oovedai ter d<>čhs srkal topli mošt Ko se ie dodobra sogrel >f- zooet odšel v dolino V sob' oa so vstale njegove besede saj si iih Krčnik vpno-mer oonavial kakor da bi hivel ore-kričati obup ki sa ie zadnie dneve razjedal in ki se ie le počasi tajal v njegovi notraniosti
dalje
ŽUŽELKE - SOVRAŽNICE ČLOVEŠTVA
R1 eki ameriški učenjak, raziskovalec ptičjega sveta, je rekel, da so postavljeni že mnogim .----dobrotnikom človeštva spomeniki, da pa še vedno nimamo najvažnejšega: spomenika pticam Brez njih, je rekel, bi moral' stradati poleg tega pa darujejo ameriškemu narodu letno okoli tri milijarde dolarjev
Nihče — razen strokovnjakov na tem nodročju — si ne more prav predstavljati. kako mogočne 9o armade, ki jih obornžuie narava proti človeštvu, da uničujejo, kar si je človek pridobil z vsemi silami svoiega zn^nia pridnosti in z velikanskimi stroški Skoda. lri io naDrav'io živalski škodljivci poljedelstvu ameriških Zedinjenh držav, znaša letno 2 do 2.5 milijarde dolarjev.
Strokovnjaki menijo, da uniči mrčes v naših kraj;h prib ižno 10° n vseh poljski pr delkov. 30°'« grozdja in 40n/o sadia. Pri tem moramo pomisliti, da živimo v kravh kier ni kobilčje nadloge in drugih podobnih nesreč, ki v nekai dneh un čij0 vso letino Angleška kolonialna uprava v Afriki se mora obupno boriti s potujočimi kobilicami L 1933 so te kob lice napravile sedem m;l ionov funtov šterlin^ov škode V Rusiji umre na leto en m li-jon judi zaran malarije V mn g;h k ran h Orienta skorai n> človeka z zdiav.mi or"m kei Drsnnšno oeiorr).u mušj roj; bolezen pd človeka do človeka Fnlomolog di Pe'erš spo>očg da iz„, t, j jnV-k^rnr- v Zer^n.-enih d lavah 60 m'1'i- n *v 1 ;lar;ev 'leino zz adi muh'
Ze.te M. ž.lk 'e~,o s >k^n rn . t"-žavrni se n! b .-rit i< n.-s.. v v? 'k danii piak.s Sli oko vni a ki *attiui% t>
da vzllc vsem naporom ta nevarnost še dolgo ne bo premagana Neki raziskovalec je iziavil »Živimo v dobi mrčesa Okoli 385 000 vrst žuželk pozna današnja veda Njih življenjska sposobnost, silna plodnost in njih skromnost glede hrane so naoravile iz njih hujše sovražnike od levov ln tigrov, ki bi jih mogli z današnjimi sredstvi kmalu pokončati, če bi bilo treba «
Zanimivo je, da poroča že sv pismo o teh nadlogah fn o 'akoti Ze stari Egipčani so v »skednjih« pomešali žito s prstjo da bi uničili škodljivce. Suhi prah je vzel živalim vlažnost njih teles. Danes delamo prav tako. da uničimo ličinke žitnega molja Dokaz, kako blizu st8 si včasi dalina preteklost in sedanjost. V zadnjem času so ugotovi1!, da Drenašajo letala iz daljni ih dežel vsakovrstne parazite
Kdo izmed nas m sli n. pr na to. da nam popijejo rjavi hrošči na stotisoče litrov mleka? Ali mar rjavi hrošč pije mleko? Toda učinek je isti kakor če b: ga pil Na travn ku kjer ni ogrcev ali Dodiedov. se pridobi na hektar okoli 1000 kg več sena kakor Da tam. kier so se vgnezdili ogrci Neka švcarska občina je ugo'ovi]a da so ogrci napravili toliko škode na travn k;h da bi mo^li red t: osemdeset krav več če bi ne bilo tf' n"-*" n h nod^e^ov
FiV	- * '-> ••••■»• n sredstva,
k-":e n	' vr a!" iv naj
s a	i,- u ker
m ■ > ~• •• mo o '	m
•i ' ti
..; o' . ,.	n '< >r-
ta d«.)	j. i ,, v .m • k v po-

sebnih zavod.h ter jih v velikih množinah prodajajo poljedelcem Za par dolarjev Došljejo celo armado majhnih zavojčkov po pošti!
Treba je uporabiti vsa sredstva v tem nesrečnem boju, da se nam ne
zgodi tako, kakor tistemu farmarju, kateremu so kobilice požrle vso letino, termiti pa izdolbli hišo tako, da se je ob prvem viharju zruši'a v prah.
blg
ZLOČINI
ZAKADI DUŠEVNIH ABNORMALNOSTI
Sef prlmarlj v pok DR PRANGOSTL NADALJEVANJE
ločini so socialen pojav Prirojeni in vzgojeni pravni čut veli človeku, kaj naj stori in kaj naj opusti, dobre šege in oblastveni ukazi ter zakoni to določajo in urejujejo V marsičem odločajo tudi časovna naziranja in kulturno stanje.
Vzgoja je največjega pomena za razvoj in utrditev zaačaja Slaba vzgoja in okolje vplivata pogubno V vojnem in prvem povojnem času je bila vzgo« ja dostikrat zelo pomanjkljiva, kar je umevno zaradi takratnih razmer. Morala je padla in nasledek so bili pogostejši zločini Tudi poznejši čas s svojo financielno krizo je slabo vplival. Vse to občutimo še danes Slabi vzgledi staršev in okolja, bivanje v nezadostnih prostorih med pijanci, kjer se čuje surova govorica in pripovedovanje o raznih prestopkih in zločinih, večni prepiri, očito seksualno udej-stovanje ter slaba družba vrstnikov — vse to je pogubno. Marsikateri starši pošiljajo svoje otroke na cesto, da beračijo in če je prilika, kradejo. Tako se vzgajajo potepuhi in tatovi
Pa tudi najboljša in najskrbnejša vzgoja je v nekaterih primerih brezuspešna Zgodi se. da je en otrok med drugimi dobrimi, pridnimi in vzgled-nimi posebnež, potuhnjenec, ki nikakor noče »dobro storiti«, pri katerem na žalost staršev ne pomagata ne pouk ne kazen Jasno je, da je pri takem otroku neka nenormalnost. Prav tako je tudi pri marsikaterem članu zanemarjene mladine taka nenormalnost vzrok njegove bistvenosti. Treba je torej presoditi posamezne primere, ali in koliko so odgovorni za svoje pogreške ali zločine tako v mladostni, kakor v poznejši dobi. Pri takih otrokih opažamo nedosta-
tek altruističnih čutov. Oni ne spoštu« jejo staršev, vzgojiteljev, učiteljev, ne ljubijo bratov in sester, ne prijateljev. Pri njih vidimo pomanjkanje čuta za dostojnost in sramežljivost. Vidimo, da imajo veselje do grozovitosti, da mučijo živali — dočim so normalni otroci z njimi prijazni in ljubki — tudi svojim vrstnikom nagajajo, jih tepejo in čutijo pri tem posebno radost. Za uk niso pripravni zaradi nepazljivosti in neumevanja, torej ne uspevajo niti v pomožnih razredih in ne vztrajajo pri nobenem mo jstru, da bi se priučili kakega rokodelstva. Vse to je izraženo v večji ali manjši meri Umevno, da tudi pri bebavosti (idiotizmu) in pri slaboumnosti (imbecilnosti) nastajajo večkrat kršitve zakonov, pre-greški ali zločini, za katere dotičniki zaradi svoje bolne duševnosti niso kaznivi. Najpogostejši zagreški pri teh nenormalnih mladostnikih so tatvine, nasilja, požigi, pa tudi seksualni pre-greški ter celo uboji.
V ilustracijo naj navedem nekoliko vzgledov. (Pri teh kakor tudi pri vseh poznejših se omejim na lastna opazovanja v zavodih ali v sodnozdravniških presojah.)
Bolezenska lažnivost se včasi stopnjuje do tako imenovane »fantastične lažnivosti« (pseudologia phantastica), ki je izrodek bolezenske domišljije. Dotični »lažnivi kljukci« imajo to seveda za doživetje. To fantastičnost lahko vzbujajo tudi spomini na čitane zgodbe in na prikazovanja v kinema« tografih. Zelo lepo razvita je bila pri nekem bivšem natakarskem učencu, ki je pravil, da ga je v neki gostilni v Trstu neznanec hipnotiziral in da je moral po njegovi volji potovati z letalom iz ene države v drugo ter prenašati dragocenosti in zlato. Na ta na-
čin je potoval večkrat v razne evropske in azijske prestolnice To omenjam le izven okvira te razprave, kajti do-tični mladenič ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja
Pač pa nam naslednji primer kaže, kake neprilike lahko zagreši psihično nenormalen človek Mlad hlapec je povz-očal svojemu gospodarju mnogo škode. Uničeval je nasade, lomil mla da drevesa, spuščal ponoči prašiče iz svinjaka, porezal kravam repe in slednjič zanetil požar Za vse to nima uvide nosti za nedopustnosti in kaznivosti Požig opisuje takole: Ponoči mu je nenadoma prišlo na misel, naj zaneti. Prižgal je petrolejsko svetilko, katero je imel v hlevu ter šel z njo na pod. kjer je na več mestih zažgal slamo Nato se je vrnil v hlev. legel in čakal da ga kdo pokliče, naj pomaga gasit, kar je tudi storil V zavodu je pridno pomagal pri raznih domačih delih ter se izkazal zanje prav primernega Laik bi ga imel za duševno zdravega in ako bi zvedel za njegova dela, bi jih imel za izrodek hudomušnosti in torej za kazniva Natančna psihiatrična preiskava pa je dokazala da je brezdvomno imbecilen. precej abnor« malen in nerazsoden
Neki petnajstletni slaboumnik je povzročil po lastni izjavi požar zato, ker so otroci, s katerimi se je potepal, hoteli videti ogenj Neki šestnajstletni dijak je doma ukradel večjo vsoto denarja ter odšel z doma. češ da hoče snemati Robinzona. Neka moja sla-umna preiskanka je živela s svojo sestrično. posestnico velike kmetije, kateri je bila zelo sovražna Nekoč jo je v spanju napadla in jo ranila na čelu Pozneje je ponoči zanetila ogenj, sestrične pa ni hotela pustiti iz goreče hiše.
Menda ni samo slučaj, da sem imel tako pogosto požigalce med slaboum-niki Opišem naj še en primer zaradi njegove zanimivosti. Na Dolenjskem so se vrstili požari Sumničili so razne osebe, a vselej se je izkazala njih nedolžnost Slednjič se je posrečilo ugotoviti storilca v mladem hlapcu, ki je priznal, da je požigal iz maščevalnosti Enkrat zato. ker so ga sosedovi fantje zmerjali in tepli, drugič zato, ker so a dražili da nima dekleta, tretjič, ker ut hlapec ne bo sprejet v družbo itd. Skušal je zvrniti krivdo na drugega, kar se mu ni posrečilo Ko je zanetil
a se je potem vedno pridno udejstvo-val pri gašenju Gospodarjevi hčeri se je končno posrečilo z zvijačo izviti od njega priznanje, češ da bo tudi ona rada prižigala z njim in mu je obljubila deset dinarjev, ako jo pouči, kako se to stori. 2e neverjetna naivnost uspele zvijače razodeva storilčevo slaboumnost, ki se je pri preiskavi jasno pokazala. Oddan v umobolnico je marljivo pomagal pri raznih hišnih delih.
Božjastniki (epileptiki) so ali duševno povsem zdravi ali pa duševno ab» normalni, umobolni ali slaboumni Zlasti psihično bolni epileptiki so silno razdražljivi in v razburjenosti večkrat nasilni. Pri krčevitih napadih se pojavlja nezavest in večkrat tudi delj časa trajajoča zmedenost po napadih V tej zmedenosti zagreše včasi razna dejanja, tudi zločine. Ti se lahko zgode v zamračenju in pri tako imenovanih »epileptičnih ekvivalentih«, kjer se brez krčevitih napadov pojavlja zmedenost Zamračenja so lahko precej dolgotrajna V njih vrši božjastnik razna opravila in dela, katerih se le malo ali nič ne spominja Celo daljša potovanja
Ko sem služboval v Klosterneubur-gu, je neki epileptični bolnik pri popoldanski viziti zahteval, naj mu dovolim, da gre s strežnikom na sprehod. Ko sem mu odvrnil »danes ni mogoče«, je dvignil pesti ter hotel udariti po meni. kar je strežnik pravočasno preprečil. Vsaka graja bi bila neumestna ter bi ga le še bolj razburila Zato sem mu povsem mirno odgovoril: »Pustite mi izgovoriti Za danes tega ne morem dovoliti, ker je to stvar ravnatelja Zato bom govoril z njim, če dovoli to za kak drugi dan.« Ta izjava ga je takoj pomirila
V zavodu v Lainzu je bil delj časa v oskrbi neki ogrski grof, ki je na Dunaju na najbolj obljudenem šetališču streljal na neznano gospo Bil je božjastnik ter je to dejanje izvršil v zmedenosti, kakor je dokazala sodnozdrav-niška preiskava Zato je bil oddan v zavod Tudi tu je imel več epileptičnih napadov Bil je duševno zelo omejen. Svojega dejanja, katero je obžaloval, se ni prav nič spominjal, prav tako ne na vožnjo pred njim.
Neki božjastnik je bil osumljen goljufije, ker je od 1919 pod navedbo, da je invalid, prejemal invalidnino. Sodniku je priznal, da ni bil potrjen v vojake, ker je od mladega božjasten.
T'-"	•	T	„.. i. „J
bil sposoben, čevljarstva, a tudi tega ne dolgo Potem se je potikal p« svetu V začetku vojne mu je nekdo svetoval, naj se oglasi pri vojakih za vozača Bil je res sprejet, šel pozneje s trenskim bataljonom v Trst in ker je spet dobil napade, se je stikal od bolnice do bolnice. Sam se je napravil za narednika ter se okrasil s svetinjami Pozneje je od nekoga dobil kolar in črno suknjo ter se izdajal za bogo-slovca. Preživljal se je po župniščih in samostanih Potegoval se je za službo cerkovnika. Božjastne napade ima po večkrat na teden in je po njih povsem zmeden. Iz aktov je razvidno, da je bil 1916 obsojen na mesec dni zapora zaradi poskušenega sleparstva ob priliki nekega sejma L. 1906 je bil obsojen na šest mesecev zaradi tatvine mnogih oblek Razne priče ga nimajo za umobolnega, ker »pametno« govori, pač pa za delomrzneža. Svoječasna izvedenca omenjata, da je po materini napovedi od drugega leta božjasten. K«) so ga odslovili iz šole, se je pote-
f>al, v nobeni obrti ni vztrajal. Inte-ekt — pri takrat šestnajstletnem — toliko razvit, da razloči med dobrim in slabim Kot slaboumen je bil oddan ▼ hiralnico.
Izvestitelja sta izjavila, da je kot dvajsetleten odšel z nekim agentom na Nemško v premogovnik, sredi vojne se je vrnil v vojaški obleki kot narednik. Branjevke na ljubljanskem trgu so nekega dne z dežniki teple ne« kega vojaka, ker je ovadil neko žensko. To je bil on. Pozneje je prodajal podobice in časnike. Nekoč je klical župnika za previdenje s poslednjim oljem. Župnik ga je dobil zdravega na domu. Oblekel se je v duhovnika in od dekana zahteval, naj mu dovoli, da ■odeluje pri procesiji.
V	tržaški bolnici, kjer je Imel pogoste božjastne napade, je bila njegova službena nesposobnost označena z 80°/o. Pri preiskavi pripoveduje o raznih bivanjih po bolnicah in hiralnicah. Računati ne zna, bibličnih oseb ne pozna. Pred vojno je bil dvakrat »po nedolžnem« v umobolnici in še enkrat
o vojni. Vse napovedi netočne, ne-atere nalašč napačne.
V	presoji sem naglašal, da je obdol ženec od mladega nestalen, v šoli in v obrtih nesposoben, s šestnajstimi leti zaradi tatvine obsojen, dasi se je sodniku zdel abnormalen, so ga izvedenci enkrat označili kot razsodnega. Za vojne vozač, v bolnici kot božjast-nik povedal, da ga je zasula granata in tako prevaril zdravnika, da si je prisleparil invalidsko rento. Po izve-stiteljskih izpovedih je bil poprej zdrav in je šele za vojne postal božjasten, vendar je zelo verjetno, da je božjasten že od malega, kakor zatrjuje njegova mati, toda napadi niso tako pogosti, kakor on navaja. Po vojni se je potepal po svetu in sleparil, kar do« kazuje nedostajanje etičnega čuta. Ta primer nam razodeva lažje vrste slaboumnega božjastnika. ki je zagrešil celo vrsto lažnivih, sleparskih in pustolovskih dajanj ter si znal pridobiti na neopravičen način invalidsko rento. Značilno je, kako se je presojal, tudi s strani zdravnikov, zdaj za razsodnega in odgovornega, zdaj za duševno abnormalnega in zato nekaznivega. Presoja takih oseb je zares težavna ter se more le po natančnem poznanju vsega življenjskega poteka in vseh okolnosti izreči izvedeniško mnenje, dočim laiki v svoji sodbi seveda zelo diferirajo.
DALJE
SE O »KRISTJANU« Po mnenju sedanjih raziskovalcev so bili pokrlstjanjeni na Ruskem najprej višji sloji, dočim je še dolgo gojilo ljudstvo t. zv. »dvojeverije« (poganske navade tudi
a kristjanih) Kar se tiče označbe »krest-n«, je dobila na Ruskem namesto prvotnega verskega novi razredni pomen konec XTV. stol. Izraz »krestjane monastyr-sklje« se j« prvotno nanašal na samostanske podložnike. Cerkev kot največji vele-Rpsestnik se Je morala prva pobrigati za Jtertje ln sicer pod tatarsko nadoblastjo. Pridevnik »monastyrskij« je pozneje od-■M ta j« valjala označba »kres t J «• in«
T.,I ->_*!	----„„
žavnlh to zasebnih zemljiščih. V XVIII. stol. pod Petrom I. je končnoveljavno i»> gubila beseda nekdanji veroizpovedni značaj ln postala samo označba za poljedelca, kmetovalce. (Sbornik rusik. instituta v Prage, I. Iz leta 1929 na str. 464—472: P. B. Struve. Nabljudenija 1 lzsledovanija iz oblasti lstoriji hozjajstvennoj žizni 1 prava drevnej Rusi, II. Naimenovanlje »Krestja-nin«).	Dr. N. Preobražensklj

PRIGODA WALTERJA SCHNAFFSA
o u V OB MADPAS3AMI NADALJEVANJE
utranja zora se je dvignila nad njegovo glavo Začel je znova opazovati Polje je bilo prazno kakor prejšnji dan. Nov strah je prešinil Walter-ja Schnaffsa, strah, da bo umrl od gladu. Zamislil se je, kako bo ležal vznak na dnu te luknje z zaprtimi očmi. Živali, raznovrstne živalce se bodo približale njegovemu truplu in ga pričele glodati Napadale ga bodo z vseh strani Pod obleko bodo zlezle in grizle njegovo mrzlo kožo Velik ga-vran mu bc izkljuvai oči s svojim ostrim kljunom.
Skoraj bi znorel Bil je že pripravljen, da skoči proti vasi, da tvega vse, ko je opazil tri kmetiče, ki so šli na polje z vilami na ramah Potuhnil se je v svojem skrivališču.
Ko je spet mrak /atemnil planjavo, je počasi zapustil svoj jarek, se po» dal na pot, sključen m boječ — s trepetajočim srccm — proti daljnemu gradu Varnejše se mu je zdelo vstopiti v grad kakor v vas ki se mu je videla strašna, kakor kletka s tigri.
Okna v pritličju so bila razsvetljena. Eno okno je bilo celo odprto Močan vonj po pečenem mesu je silil NValter-ju Scnnaffsu v nos - do dna trebuha Ta vonj ga je zvijal, da je hropei. ga vlekel vase m mu dal noeum ob'ipanca.
Brez premisleka je stopil pred razsvetljeno okno s pikelhavbo na glavi.
Osem -oslov je sedelo za veliko mi» zo in večerjalo
Dekla je obstal?, z odprtimi ustmi in očmi in kozarec ji je padel iz rok. Vsi pogledi so sledili njenemu.
Opazili so sovražn ka!
Mogočni bogi Prus1 so napadli grad!
Sprva se je zaslišal en sam krik — osmoglasen kr k najvišje grozote Potem je sledil divji beg, strašna gneča in zmešnjava Stoli so se prevrnili, moški so podiral' na tla žensk, n begali preko njih V dveh sekundah je bila soba prazna /Sapus;.cria ic tiila m.za obložena z raznimi jedili Walter Schnaffs je stal presenečen pred ok nom
Nekaj trenutkov je bil neodločen Nato je zajahal z*d in se pomikal proti krožn'kom Glad ga je stresal kakor mrzlica. Še ga je zadrževal strah. Po-
slušal je. Vsa hiša se je stresata Vrata so loputala, bežni koraki so se čuli nad njim. Prus je nemirno poslušal Slišal je zamolkle udarce, kakor da pa dajo telesa na mehko zemljo poleg zida. Človeška telesa, skakajoča iz prvega nadstropja.
Ropot in vrvenje sta prenehala. V gradu je nastala grobna tišina.
Walter Schnaffs je sede! pred krožnik, ki je ostal nedotaknjen in začel jesti. Na debelo je požiral, boječ se. da bi ga kdo ne motil, preden bi se nasitil. Z obema rokama je metal meso v zijajoča usta Cele krpe je pošiljal po goltancu v želodec. Včas- je prenehal, goltancc jc bi! zabasan kakor pre-natrpana cevka. Pomagal rnu je — dvignil je vrč s hrušcvcem in poplak-nil goltanec, kakor sc izplakuic zama šcr. žleb
Izpraznil je vse krožnike m sklede, izpil vse steklcnice Prenatrnan pijače in jedil, bebast in rdeč. jc odpel svojo uniformo Rigalo se mu ie ;n niti ko» raka ni mogel na*prav:ti Oči so se mu zaprle, misli so prenehale Težko glavo je položi! na mi?o n.i prekr žnne roke ter sc m zavedal n	-eč
Zadnii krajec lune jc le še ina!o ob seval ohnebje nad drevjem v parku Črne sence so se plazile no Grmovju — številne in molčeče Včasi je razsvetli v temi lurrn žarek jekleno ost.
Mirni grad je dvigal svojo veliko črno silhueto. Razsvetljeno jc b;lo samo dvoje oken v pritličju
Močan glas je zagrmel-
»Naprej, za vraga! Deca moja. na nož!«
Na mah so bila udrta vrata in leseni zasloni. Tropa mož se je vsula v hišo. podrla in razklala vse kar ji je bilo na potu. Petdeset vojakov, oboroženih do las. je skočilo v kuhinjo, k er je mirno spal Walter Schnaffs Petdeset nabasanih pušk je b:lo'naperjenih proti njegovim prsom Prevrgli so ga, valjali sem in tja ter ga povezali od nog do glave.
Prestrašen je hropei, brezčuten za pojmovanje, pretepen, povaljan in blazen od strahu.
Močen vojak nakičen z zlatimi na-šivi. mu je postavil nogo na trebuh in zakričal:
1
»V ste moj ujetnik udajte se!« Frua ki je komaj razumel besedo ujetnik. Je ječal »Ja ja ja «
Dvignili so ga privezali na stol. ga ogledovali i veliko radovednostjo 'n sopli kakor kiti
On pa se je smehljal Zdaj je vendarle postal u letnik*
Drugi častnik je vstopil in javil: »Gospod polkovnik, sovražniki so pobegnili, nekaj jih je moralo biti ranjenih Mi smo gosnodarji mesta«
Trebušnati vojščak si je obrisal potno čelo in zarjul: »Zmaga!«
Potegnil je iz žena majhno trgovsko beležnico in napisal:
»Po vroči bitki so se Prusi morali umakniti Pobrali so svoie mrtvece in ranjcnce. ki se ccnijo okoli petdeset nesposobnih za boj Več jih je ostalo v naših rokah «
Mladi častnik je vprašal: »Kakšne dispozicije dobim, moj polkovnik?«
»Podali se bomo nazaj, da se izogne« mo morebitni vrnitvi sovražnika s topništvom.«
Dal je povelje za povratek. Kolona se je v senci grajskega zi-dovja formirala. poče'a stopati tesno obkolila povezanega Walterja Schnaff-
sa, ki ga je držalo šest bojevnikov z revolverji v roki.
Izvidniki so bili poslani naprej, da preiščejo pot Previdno so stopali ter zdaj pa zdaj obstali.
Zgodaj zjutraj so prispeli do okrajne prefekture Roche-Oysel.
Boječe in razdraženo prebivalstvo je čakalo Ko se je prikazala ujetniko-va pikelhavba. je nastalo velikansko kričanje. Ženske so stegovale roke, starke so jokale, neki dedek je zalučal svojo bergljo proti Prusu in ranil nekega stražarja.
Polkovnik se je zadri:
»Pazite na varnost ujetnika!«
Končno so dospeli do županstva. Odprli so ječo, oprostili Waltcrja Schnaffsa spon in ga zbrcali noter Dve sto oboroženih mož jc stalo na straži okoli poslopja
Kljub vsem pojavom pokvarjenega želodca je jel Prus plesati od samega veselja Plesal je z vnemo, mahal z rokami in nogami, plesal in kričal, dokler ni padel izmučen ob steno.
Bil je ujetnik! Rešen!
Tako se je zgodilo, da so odvzeli grad Champignet sovražniku ki ga je zaspde! samo za šest ur.
Po'kovnik Rat'er, trgovec s suk-nom. ki ie na čelu narodne straže odvzel grad, jc bil <v'''kovan.
zdravila iz domačih rastlin
Mlade koprive ie mogoče uživati kakor špinačo kot okusno in zdravilno zelenjavo, učinek je posebno ugoden na želodec, črevje in žolč Kopriva pa vsebuje t.'11 snovi, ki učinkujejo kakor insulin in more v tem oziru kakor borovnica vplivati na sladkorno presnovo
V vlažnih gozdovih naletimo pogostoma na velike mno?ine čemaža, ki ga mnogi cenijo prav tako kot zdravilno rastlino Učinkovita snov v tej rastlini je eterično olje, ki čisti kakor česnovc olje kri Čistilni učinek na kri imaio tudi brinove jagode, njih sok spodbuja obenem izločevalo dedovanje dihalnih sluznic Učinkovita snov je v njih isto tako eterično olje. ki ga ima brinje na jugu več nego na severu Iz lapod izdelujejo brinjev špirit, ki ga uporabljajo za masažo pri revmatičnih obolenjih A tudi iz brinovega lesa prideluieio olje. ki je zelo uporabno za ra?ne namene.
Zelo razširjena je zlata rozga ki jo uporabljalo zoper bole/ni v obistih. pred vsem v čain''h mešanicah Kemična sestava te zeli je še skoraj popolnoma neznana
Ljudstvo zelo ceni čaj iz šipkovih semen, ki ga uporabljajo /oper obistne bolezni V njih je nekaj vanilina in mastnega olja, vprašanje pa je, ali niso katere druge snovi, ki učinkujejo zdravilno Tudi gladež je sestavni del mnogih čajev za obisti in mehur, a ugodno učinkuje ta droga poleg tega na izločevalno spodobnost »elodca, črevia in sluznic v pHučnih vršičih
Neki vpliv na presnovo ima divia mnče-hca. koren'ne in listi trobentic so učinkovit oripomoček 7oper kašelj Tsto velja o jetifnlku. Travniška kozja b^ada pospešuje izločevanje seča in znoja Slak k* ga dobimo ob vseh plotih in v vladnih gozdovih, je dobro odva'alo V njem je neka smolnata snov. ki ima učinek jalapske smole, razen tega vsebuje škrob in sladkor
drkd
Francozi, ki ne potujejo. Imajo ideje zaostalih,, napol mrtvih narodov. Ir, grško-latinski nauki niso pripravni, da bi jih pomladili. Zakaj nas ne denete v angleiko oziroma nemško šolo? Čemu se Homer ne nadomesti s Sekspiriem. Vlrgil z Erazmom ln Tacit z našim dobrim Rabelarsom? St bolje, čemu nas ne daste učit v PhUadel-phijo?	Gaston Le Rčverend

KAKO ZATEMNIMB STANOVANJE
% "~jrj aje za zaščito proti zračnim \ / napadom posujajo pogostejše \/ in običajna zatemnitev stano-▼ I vanja s tem, da prelepimo okna s črnim papirjem, je dolgotrajna to mučna, stane tudi precej, kajti velike pole papirja se kmalu raztržejo in potem ne opravljajo več svojega namena. Če napnemo papir v okvire, zahtevajo ti spet nekaj prostora, ki ga
če jih ne namestimo samo med okna, temveč ob notranji sten okna n tečejo med trdnimi tirišči ali pa uh z naj-hmmi skobam'. napnemo na letve. Ti zatemnievalni roloji se za train0 pritrdijo na okno :n so vedno or pravlje-ni, tako da v primeru potrebe ni treba letanja po hiši in iskanja.
V novejšem času zate-rinjujejo stanovanja namesto s pripravam: na oknih tudi z zaslonitvijo svetil To ie dosti bolj preprosto in svetilka daie še vedno dovoli svetlobe za navadna dela, čeprav ne pade noben žarek 12 hiše. Žarke zastrejo in usmerijo navzdol posebni zasloni, svetlobo žarkov pa omi-
riv Skorai neuničljivi so roloji iz le-sno-žičnega tkiva, ki jih prelepimo z zatemnjevalnim papirjem. Vsi ti zasto-rl dajejo popolno zatemnitev posebno
Hjo še posebni filtri. Ti zasloni so i* črne stisnjene snovi. Zgornji del okrov ja se pritrdi na držaj žarnice in ostane stalno na svojem mestu, spodnji del s modrim filtrom pa se privije po potrebi na ta del Tako zatemnimo žarnico z enim samim prijemom in v trenutku Z modrim filtrom omiljena svetloba, ki pada navzdol, osvetljuje še vedno zadostno območje, tako da družina ob mizi lahko nadaljuje svoje delo. Te zaslone dobimo samo za navpično usmerjene žarnice, večji zasloni za 60-vatne žarnice imajo tudi luknje za ventilacijo.
Vprašanje, kako naj bi navzlic zatemnitvi prosto a dobili vsaj pod žai> nlco In ob žarnic! zadosti <rvetlobe m
ni povsod na razpolago. Zelo praktični
so za stalno rabo zato roloji iz pregib-ljivega negorljivega hidroloidnega papirja, ki ne propušča svetlobe in vode ali pa iz impregniranih, pralnih tvo-

rešili z neposredno očrnitvijo žarnic. Njih hruške imajo prevleko ki ne pro-pušča svetlobe in je obstojna za vse vname vplive V prevleki so majhna okenca ki propuščajo svetlobo navpično navzdol poševno ali vodoravno. Vznožje svetilke ie obračljivo tako da jo spravimo lahko vedno v pravo lego Te svetilke so namenjene zlasti za za-temnievanje stopniš? in drugih prostorov ki jih je na drug način težko za-temniti
iz filmskega sveta
Jean Giono, P e k o v k a Uspešen francoski f'lm zadnjih dni: je La Femme du bouianger, ki ga je Marcel Pagnol, Cigar »Topaza« smo videli pred leti v ljubljanski drami. Izvlekel iz Gio-nove novele Dramatik se tu ni zatajil, saj osebe mnogo govorijo seveda duhovito: človek odide zadovoljen od predstave Vsebina? Pek se naseli v vasi in vsi hvalijo njegov kruh Na nesrečo ima pek mlado spogledljivo ženko ki se ne zadovolji s preprostim soprogom, ampak uide z italijanskim past;rjem Mož noče verjeti, govori si: Saj se povrne le k staršem je šla vasovat. Naposled spozna bridko resnico. Opusti vsako delo in išče tolažbe v alkoholu. Vsi prebivalci pogrešajo kruha, od markija do župnika .od učitelja do vaškega siromaka. Sestanejo se in sklenejo begunko nazaj privesti.
Markij, bivši konjeniški častnik, poveljuje četi vaščanov, postavljeni v četvero-stope. Snovanje (defiliranje) je prav posrečen prizor Eden izvidnikov, poslanih za zakonolomskim parom, je zasledil »pu-stivko« na nekem otoku v družbi z njenim obletovalcem. To sporoči vaškim fantom. A kdo naj gre po njo? G. župnik! A duhovni gospod ni športnik... Nič ne de. Učitelj, ki hodi rad na lov, ga štuporamo prenese čez reko. Skraja se obotavlja, ker si z župnikom nista na roko. Toda vaške korsti so na prevesici in tako treba pozabiti osebne prepirčke.
Svečeniku se imenitno obnese pregovarjanje. Film se nagiblje h koncu. Noči se. Pekar čaka skesanko. Ta stopi nekam v zadregi. Mož jo tolaži. Nobenih očitkov. Nasprotno: postreže ji z večerjo in se ji dobr ka. Zdajci zatrepeta in pritajeni srd izbruhne. Mačica se prikaže in jame lizati mleko iz podstavka. Užaljeni zakonec pobesni:
»Tak si prišla, muca mucasta! Nazadnje si se le spomnila, kje si doma? Svojega ubogega Munca si na cedilu pustila. Hudo mu je b'lo, a ti se nisi menila za to... Odšla si za lepšim mačkom kakor tvoj Munec. Ali pa te je tvoj šocelj res tako ljubil kakor Munec? Je ponoči vstajal, da bi gledal, kako spiš? Je bil s tete*} mehak T Zdaj prihajaj v hUta, ko 4
trudna, in večerjo ubogega Munca si po-srebala?«
Pekarici se je posvetilo Zaihtela je »Ne pojdeš n koli več v pustiv?« se pe-kaj obrne na mač.co Skesana zakonščica se oglasi: »Ne nikdar več!«
Ganljivi trak se zaključi s pogledom na pečnico. ki jo je zakurila pridruga . . . Ako opisani umotvor ni odličen ima pa to vrlino. da te n kjer ne dolgočasi Veliko zaslugo pri tem ima glavni tolmač: Raimu.
Nk
Clark Gable Clarence Hershell Man, rojen julija 1900., je začel delati s 14 letom B 1 je vajenec' v tvornici za cevi ali pnevmatike, potlej tekač v neki drugi To službo ki mu je nesla 4 dolarje na teden je zapustil zaradi tepeža s polirjem O tej bitki še danes pričajo brazgotine na njegovem licu.
Tedaj je .postal vzpenjaCn k in nočni po-mivač v enem od najuglednejših dnevnikov v Oregonu, The Portland Oregon an. Pozneje je bil opravnik za reklame toda ni kazal trgovskega duha. Odslovili so ga in krenil je v Hollywood. Potem pa — saj veste. Vrtil je pod imenom ki ga je posnel z majhno spremembo po svoji materi: Greta Nable Ker »nable« pomeni popek, je prvzel psevdonim Gable. Kot tak je danes večkraten milijonar. Milijonarji imajo svoje muhe Gable si je vtepel v glavo, da se povrne v tiskarno, kjer se je nekoč otepal s siromaštvom. Kupil je Portland Oregonian. ki se je zvijal v denarnih stiskah.	aij
f ilatelija
FOTOAMATER
V petih do sedmih sekundah
razvijemo negativ, če ga damo za 4 do 5 sekund v raztopino it 50 g hidrokinona in 230 ccm 5- do 10-odstolne žveplaste kisline nato ta 1 ali '2 sekundi v raztopino 300 g jedkega kalija in 1 litra vode Pankromatsko tvo-rivo moramo prej desensibilizirati Nega tivi ki |ih tako razvijemo se nagibalo b trdoti, kar je pa vfasib usodno Alkohol
ki se ie že tako napil vode d? sra ne moremo več uporab1b™ «ušenie reae-neriramo na ta način da sa vliiemo v vrečico iz štirih les muselma ki	H
napolnili s pepeliko in obesili v stek'eni-co « Širokim vrato^ citokion'.-« 'aW'mo Pepelika odtegne alkoholu vodo in alkohol postane tako spet uporaben Pepelikr posušimo nato v vrof;ni in ]e potem isto tako spet uporabna
Odstranitev a p n e r, e obloge na ne»!>t!vih ki nr.-tane zavoHc p-e"0,'ke količine apna v "ek'h vodah ni nič to-'k° ?a vendar se teea de'« lahke izognemo če dodamo razvijalcu neka i navaHnof« me tafosfata Na lite' ra?vi;alca d=mo n pr 3 do 5 ccm 10-od totop ra7ton;op mp'a fosfata Metafor tat raztopimo v vreli vodi
Aluminijaste p o = o r! e ro testavManie in shrambo a'k",:'"ib tp-kočin n'so uncvpbne. irpr »<h	—
torej soda p?pe'iks tedk'	tertk' nn-
tron. amon;ak — uni*u<eV> To ono'or|lo iz zadoie štev"k<> »7V"«re K.nsppov® reviie za široko maso amaterjev si ie vredno zapomniti
Za snemanje z umetno svetlobo
lioma ie priporočljivo če imamo poleg neke glavne »arometn^ce z več*o svptlob-nostjo na razpolago pomožno žarnico ki jo damo za silo če nimamo drugega žarometa v premakljivi za^on nami, ne k.a-virske ali podobne svetilke Razlika v svpfobnosti obeh svetil na< bo kakor 1 10 Posebne žarnice za fotografske svrhe imajo pri isti uporabi wattov dva- do trikrat več:o svetfobnost, to moramo upoštevati. ?e vzamemo pole?, slavne posebne toto-arpfck« žBrn'r« kot nomrv™ cvp+ilo navadno žarnico Pri navedenem razmerju v svet.obnosti obeh žarnic ie pomožna žarnica dovolj močna, da spravi v sence nekaj svetlobe, toda Se prema'o. da bi sama povzročila drueam usmerjene sence kar običa no ne vplivu posebno lepo in naravno Pole« posebne fotografske žarnice , «vPt1flhno«Ho ok-oE 10 000 lumenov vzamemo n pr 100-vatno navadno ali opalno \grn!oo
Za zimsk sezono je vredno opozoriti na new*npM posebne strukture negativnih plasti, ki jo Nemci
imenujejo »Runzelkorn« kar bi po naše prevedli nekako »gubastt; /.rno. Pojavi se zlasti tedai če imaio zaporedne fotografske kop°h orevelike tempe'aturne razlike n pr razviialer normalno ustaljeva-ler oa n-zko Tudi prehlH.in* zpiraln« voda pnspešu'e ta or iav ki nam na -avi negative neupornbnp Tudi *e vsebuie raz-vijnlor p-eveč alkaliia čp plast zrlr nabrekne in jo Dosniimo no+pnn v toploti ali fe niafiiipmo s suHima*"'"" o1f>*eval-cem smo lahko ieležn< te nepr-etne posledice
t ' t <• t e k stalne o t o e > a t s k • c I e
se nora i a J oredavalnih zečerov t leča,.-' Pot. -M,h» Liuhlj^ne Strokovna »iSini. takšnih mehovih priredbe* ,n	,„!• m,hov uspehi < .m. it iw' <""1*0
mtet n m , >ddelku prve,- * ■ «.	lK1
n« velik. fotografski razstavi zadmega liublianskeg* »e-'e-eim.i l.vr imatrnerr povod. 1» «• 'tw«fa.c no zodstvo ►nNskl.ih«	' N	»
PioS.,i	nm -rt'' N.	-"-»•	te
ponovno .>ro7onli na to d» to priprave v teku dunea n. lahko oostreJemo inteies"ntonr	" rr°
K„m, (,„„,.„, čerp-škega tečam ki « ■> mnrnla nie«ova otvoritev • •'■nifmh -a^locov nrel ,f:f na -olo-ico Hece—^-a Tečai ho oh«er>! «m vefe ,ov i -i -er Ho.?«	V <"»•
I »efei rrmrir ' o.nprjKV' omert prerij, r«7Pih ,,nov k.".e. ii'.h seMivnh delov opnk sk.ilnili pa-Piav Mklopov ij', nirner..v nnprav w •Ktanavliame
i .efn oro?t,'M( .nemaln' material meuov. vr->te	.pfntl'ivo«t T Harvn* ohZutli.vost meeo-
n urortba n vheanie
^ V^er osvetlitev h'tr> ustanevtve do oferanie os\rtl ne -»ha -aslook. onoraha 'drrov rall^P' tipi
sveti, merov	___
4	„ečer .rv.iiioi nlal.evanie	rpuanu nejja-nvov k k«na oa. ho temnic tlaeliAzej u.pra luzu t
5	kopiram, p nove?avame »rute po»it.vneg«
""''vefci povečavam« podrobno uporab« rajnih papirje' n r«ztl' tip' povedalnikov
7 Vfče. ocenievanie vdelanih slik oanov, kom-Po'irn< >n -ster ke skioptičnn predavanie.
a večer dopolnila -- slahlitnie. mačevanie. tenu-tev p-eeled rlrmemtib "skov in posebnih pontivnib postopkov
Vttrr. ,e Mjdelm, na osen .ednov na vsaken, ve-tt,u na k. liku ponov. »no preiSnies.i v.čera po teoretični ra/f. !-'do v-s-iki.kr-.t f.id, praktčn. po-.kilS	'■ rr rurni dnevi se uporabno za skupne
fttograM-e sr-chonC ,n .r'ete a Klv se aklioči >
mnihno razstavo del nicgovih udeležencev
Istočasno pripravila FKI rudi poseben Padalievalni tečai za nekol ko že incžhane amaterje, katerega zanimivi program obiavimo v kratkem Krona vseh tečajnih prireditev rs ho letos prakt-čn, dopolnilni tečai, ki bo po svoiem sporedu m n čmu. kako se bo izvedel prav a Visoka šola mestrskt fotogiaf.ie Poedini tečai i bodo obsegal, n do 20 udeležencev pr, več,em številu intereseniov st razdel >• več skupin tako da bo zj.amčen individualen pouk Pr.iave za z.-.četnišk, tečai se spre enair, do konca tega mcseca vsak torek m P'tek zve«,-' V lokalu FotoMuba I.iuhliar.e Levstikovi Liica za »Mladiko« kter dob'te tudi vse -nformacne. Želeti bi biiu. da se pri|jv,|o do konca lega meseca tudi interesenti za nadalievalni m prakt-čm dopolnilni tečai
Fotoklub L i u b i i a n a opozaria svoie član-stvo da se bo.lo večeri slikovne kritike vrs-li odslei ob torkih petk- na hod., rezerviran kratk-m predavan;em. deironsliacilnm. debatam in JniJabnosti. Člani ki bo-feu. ssoit slike piedložiti v krit,ko imaio možnost, da tib položno anonimno, tod- z geslom in vsem, potreb-nim, tehničnimi podatki v lokalu Slike na, ne bodo maniše nego 1JX18 cm. Ta petek prv, debatn. večer, vodi Peter Konanč.č - Nekater. član, so sproiil, mi-,f.i - sehnega «mu<kega tečna -a član,- hKL. Pivi Uo.-ak, su v tem pogledu ie »tonem, interesenti dob« itUoraucne ta petek.
KNJIGE IN REVIJE
VLADIMIR BARTOL. ALAMUT, roman Založba Modra ptica v Ljubljani, 1938 O knjigi bo priobčeno daljše poročilo
ZDRAVNIŠKI VESTNIK strokovno glasilo slovenskega zdravniitva ieto X št 10 Zadnja številk« desetega letnika naslednje prispevke Dr Boh Mehanične motnje prebavnega trakta zaradi ascaris lumbricoides, Dr Alf Fischer Dva primera agranulocitoze v toku antiluetičnega zdravljenja pri sifihtičnih urnobolnih Dr Drago Sterle Zdravljenje pljučnice z vitaminom C; Mag ph Rado Damaška, Praktične mere za uživa lje zdravil, Arh Iv Zupan Dom zdravnika (konec) Zvezek vsebuie še običajne strokovne rubrike
KOLEDAR obrambne družbe Sv Cirila in Metoda v Ljubljani za t. 1939 Med množico koledarjev kf izidejo vsako leto, zasluži posebno pozornost pravkar izšli koledar naše obrambne Hružbe ki bi morala biti pri srcu slehernemu Slovencu. Koledar le tudi letos smotrno urejen Žal so pred leti spremenili njegovo vnanjo obliko ki ni bila samo tradicionalna, ampak tudi praktična A B. se spominja v sliki in besedi letos umrlih mo? in žena, zaslužnih za družbo S posebnimi člančiči so izročeni spominu Franja Tavčar (Iv. Kolar). Ana Podkrajšek (Nilka Potočnik), dr Ferdo Lašič (Iv Tomažič) in Franček Sršen (Ante Beg) Prof Iv Kolar piše ob dvajsetletnici Jugoslavije o nujni potrebi narodno obrambnega dela Splošno poučen Je prispevek univ asistenta dr. Sv Ilešiča »Kaj je geopolitika« Aktualni za naš čas so »Spomini na Drago« lz peresa pokojnega Sol. nadzornika Jos Turka. Iv. Vouk poroča o »Delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu« Zanimiv je Brodnikov prispevek »Nemški in hrvaški bog« Dr. Sv Ilešič je prispeval še »Pregled Slovencev v Evropi in izven nje«, kateremu sledi poučen sestavek »Narodne manjšine v srednjeevropskih državah«. Dr. Leo Stare je prispeval »Pregled pomembnejših knjig o narodnoobrambnih problemih«. Koledar vsebuje Se važno poročilo o vsestranskem delovanju družbe (s slikami). Uredništvo sicer pravi, da je družba izgubila v tem letu poleg omenjenih pokojnikov še mnogo drugih osebnosti, ki so imele velike zasluge za narod, državo in človeštvo sploh, vendar bi bilo primerno, če bi se našel v koledarju kotiček v spomin letos umrlemu dr. Ivanu Lahu. ki je s svojim publicističnim delom v narodno obrambnem duhu propagiral ideje in ideale, za katere se bori družba. Marsikdo bo nemara tudi pogrešal v koledarju dobrih leposlovnih prispevkov iz peres naših pisateljev, kakor je bilo do-stol. pod Petrom I. je končnoveljavno iz-ljen, tiskala ga je Narodna tiskarna v Ljubljani. Stane samo 15 din in se naroča pri društvu CMD v Ljubljani
* • ' k ' *
tehnični obzornik
Na francoskem otoku Quessant ob bre-tanjski obali grade morski svetilnik, ki nemara ne bo samo največji v Evropi, ampak na vsem svetu Svetilnik bo tako v.sok kakor znamenit slavolok v Parizu. Žarometi ua njem bodo dajali za 500 milijonov sveč svetlobe, tako da bodo ladje opazile svetilnik že na daljavo 80 km.
V zračnem prometu so Zedinjene države še zmerom prve na svetu Lani so vse ameriške zračnoprometne družbe prevozile skupaj 1.25 milijona potn kov Nemčija, ki je glede na jakost zrafnega prometa prva za Zedinjenimi državami, je imela v tem času samo 320 tisoč pasaž'rjev Na vsakih 100 prebivalcev pride v A mer ki 1 zračni potn k, v Nemčiji pa 1 potnik na 200 prebivalcev.
praktične novote
Ogrevalnik vrčev v novi izdelavi
Na vsako dobro mizo spada ogrevalnik, ki razvija s špiritovim ali svečnim plamenom le toliko toplote, da obdrži pijača v vrču, kava ali čaj, tisto toploto, ki jo potrebuje. Odprti plamen pa ni vedno prijeten. zato kuri nove ogrevalnike električni tok. Pripravo zvežeino z žico in vtikalni-kom s hišno napeljavo Kurilne žice so v ogrevalni plošči zgoraj, ki Ima 15 cm pre-
mera. Dajejo le toliko toplote, kolikor je potrebujemo za pijačo. V spodnjem delu priprave lz blesteče se kovine je pretikal-na priprava, ki nam manipulacijo zelo olajša, a čim se vključi tok, zagori med obema ploščema majhna, rdeča električna žarnica, ki rabi za kontrolo vključenega toka in ki daje prijetno rdečo svetlobo. Tako združuje ta električn' ogrevalnik lepoto, udobnost ter varnost v eni sami pripravi. Ker porabi samo 60 vatov toka, j« njegova uporaba tudi zelo početa
ŠVICAR O RUSIJI
Ko Je bil Maurice Kues otrok, mu je domači prijatelj spričo njegovega srčkanega obraza zvrgel priimek: Petit musquč = odišavljenček. Letos je ta parfimiranček izdal knjigo spominov s podobnim naslovom «Musquet«. V njej se je pokazal vreden vzdevka: slog mu je čil in živ, od daleč vas domisli Anatola France-a, le da je bolj plah. Pisec je marsikaj doživel. Pu-stivši arhitekturo je odrinil še mlad v beli svet in v Moskvi postal vzgojitelj vnuku Leva Tolstega. Tam Je prebil 10 izrednih let (1909—19). Spočetka se mu je še posrečilo, da se je seznanil z velikim možem in prisostvoval drami njegovega konca. Te strani kakor tudi začetek in razvoj prekucije bodo v vsej knjigi najbolj zanimali neženevčana. O njih bo še podrobneje spregovoril v posebnem zvezku. Vrnlvši se v rodni kraj je Kues prevzel mednarodno misijo Rdečega križa v Leningradu in v Ukrajini. Nekaj časa se Je mudil v Parizu, nakar se je v Ženevi posvetil svobodnemu poučevanju.	A D
za bistre glavi
«23
Kombinirana športna naloga
AA1 in BB> sta vzporedni obreSJi stoječega vodovja. Od Izhodišča A do oHja B* naj bi tekmovali kombinirano a plavanj«* in hojo: tek ni dovoljen, pač pa Je tekmovalcem prosto dano. da preplavajo vod« v poljubno poševni smeri. Daljica AA1 J* dolga ... m. širina AB Je točno 100 m. Eden izmed tekmovalcev ve da hodi natančno dvakrat tako hitro nego plava In sedaj se vprašuje, kako bi prečka) vodo z najmanjšo izgubo časa. Da bi Jo prečkal navpično, se mu ne vidi najbolje, a tudi preveč poševno ni dobro. Kateri kot )• torej najugodnejši.
Opomba: Pri korekturi te naloge smo prezrli, da je odpadel glavni podatek: dolžina AA1. Kako je sedaj sploh mogoč* to nalogo rešiti?
SI &
ADAMSON HOČE UBITI PODGANO
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3128 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN SEKAM Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Din po raznašaJdli dostavljeno Dia f