,, /' , "A Naročnina listu : Leu> » JB din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavija ò«k> teto 65 din. Inseraii adì oznanila se ■■računajo po dogovoru; pri večkratnem laaeriranju primeren popust. Upravništao sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon intexudban štev. 113 itosi. &fce«r. JTRAZA KčOMtSE» roUTIČt» UST a SÌ0VEWSK0 UW8W0 Mas>ibox>, dn« 4. septembra 189S, Po&taina {Mana v grrtovim. rika]« v ponddjek, sredo in peM|t in upHmsfifco je v Marika** ka cesta štev. S. Z uredništvom a| more govori« vsak dan samo od 11. è» 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vrečrf*. Nezaprte reklamacij so poštnine prosta, interurban štev. 113. Letnik XIV. Zakaj ne pride ameriški kapitali Odnošaje Amerike do Evrope in problem ekonomske obnove takole objasnjuje zagrebški «Jutarnji list«: iUgledni Amerikanci so občutili potrebo, da izrazijo svoje mišljenje o enem najtežjih evropskih problemov: o problemu ekonomske obnove. Bankirski teoretik Vanti erlip je povedal svoje mnenje in ker si je dovolil primerjati medzavezniške dolgove z dolgovi Nemčije, je naletel ng ostro kritiko v francoskih, kakor tudi v angleških listih. — Nacijonalistična Francija je vstala proti njemu brez vsakega obzira. Vanderlip je, kakor gnano, prišel v Evropo, da prouči problem obnove ter potem referira zvezi ameriških bank. Njegovo poročilo jje bilo tako neugodno za Evropo, da je bančna zveza sklenila, da ni mogoče dajati posojil evropskim drža-iVam v današnjih razmerah. Če tudi obljublja Vander-iip Evropi pomoč, je vendar tako vplival na ameriške finančnike, da oni danes ne želijo imeti poslovnih zvez z Evropo — v svojih finančniških ulogah seveda. Cox misli, da bi morala Amerika čimprej intervenirali v zadevah Evrope, da jo reši propada. On predlaga, naj se da Hooveru oblast, da utrdi svoto, ki jo Nemčija lahko plača na ime reparacij. Potem bi denar začel prihajati v Francijo in Nemčijo. Ta ideja je Ibrez suma polna dobrih misli, volje in namenov, izgleda pa, da v Evropi ni niti ene vlade, ki bi tako lahko položila svojo usodo v roke g. Hoovera, če je tudi sposoben in pošten človek. Francozi mislijo, da bi imel načrt, ki ga je Poincaré izdelal ob londonski konferenci, mnogo več upliva in da je boljši kot neka vrsta ameriške diktature. Teorija «dobrega tirana«, ki bi osrečil narode, kakor se vidi, ni več v modi. Tako se borijo Francozi proli ideji senatorja Coxa, ki je zelo značilna za amerikan-sko mentaliteto. Med tem bi Nemci šli tudi na tak arangement. Oni verujejo, da je noover, pa naj bi bil še tako naklonjen zaveznikom, pregledal in presodil situacijo današnje Nemčije in ne bi mogel odrediti tako {visoke svote za reparacije kot Poincaré-jev načrt, četudi še ni izvršen, katastrofalen za Nemčijo, kar gotovo ne bi bila Hooverjeva razsodba. Coxov predlog je zelo enostaven: če se hoče Evropa gospodarsko obnoviti, če hoče imeti kapital, ki ga je v Ameriki odveč, mora sprejeti diktaturo ameriških finansirjev. Brez diktature kapital noče in ne more v tuje države. Vanderlip je povedal isto, samo še bolj rollato. .torej eden in drugi stoji na stališču, da se Evropa, kakršna je, ne more zanašati na izdatno ameriško pomoč. Po raznih stezah prideta na isto pot. Oba izdajata usoden vpliv v ameriškem finančnem svetu ter §e komunikej o dajanju posojil evropskim državam dedoma njuno delo, Vanderlip in Cox imata v evropskem tisku besedo o problemu odškodnin in vprašanju ob-aiove. Ker mislijo Amerikanci, ki dobro poznajo naše .razmere, da takšna Evropa ne more dati garancij za ameriški kapital, potem to pomeni, da je nekaj, kar «ogroža celo to stanje. Mogoče aludirajo Amerikanci na razne konference v Londonu, Genevi, Veneciji, Pragi in d drugih mestih, kjer se vedno in stalno čujejo grožnje z orožjem. Vanderlip trdi, da v današnji Evropi lahko pride vsak čas do vojne! Amerika né more financirati -držav, ki na robu prepada kupujejo kanone ter žvenk-Ijajo s sabljo! Ena od največjih zaprek ^evropske obnove, na katero stalno kažejo Amerikanci s prstom, je militarizem, ki ga Francija goji in vodi. Če se države ■odrečejo militarizmu, bi minila nevarnost vojne in ne M bilo zapreke za prihod ameriškega kapitala. Ali ‘države, kjer oficirji sodelujejo v vladah, imajo rajši gospodasko katastrofo, kakor pa žrtvovanje militarizma. Zato je razumljiva ameriška zahteva po financijski diktaturi. Evropa, poslušajoč neizprosne glasove predstavnikov ameriškega kapitala, hodi svoja pota in nekako s smeuom pričakuje svojo gospodarsko propast. Ona bo, po vzorih preteklih vekov, ginila z mečem v roki! Politični položaj. Volitve, Beograjska «Epoha« pravi, da bodo ministri na svojem prvem sestanku začetkom tega meseca razpravljali v prvi vrsti o tem, kako bi se oalo v najkrajšem času po celi državi izvesti nove občinske volitve. To zahtevajo radikalci, da vidijo, kakšno je narodno politično razpoloženje in občinske volitve naj bi bile poskus in merilo za parlamentarne volitve. Radikalci, ki vidijo prepad koalicije, želijo volitve sami vodili in izvesti. Trumbič in Pribičevič v Splitu. Slučaj je hotel, da ijje tudi Sv. Pribičevič videl slovesni sprejem dr. Trum-Mča v Splitu. Pribičevič je namreč hotel na počitnice v Jhrv. Primorje in njegovi o^j* prijatelji Krslelj, Grizo-gono in drugi so ga spravili v Split da priredijo veliko zborovanje demokratske stranke in da on nastopi. Pribičevič ni odlašal in plakati so po Splitu naznanjali najprej veliko zborovanje, potem pa to spremenili v navadno predavanje v kinu, ker se jim situacija ni zde la ugodna. Zbralo se je par sto radovednežev in Pribičevič je nastopil v splitskem -kinu z enim svojih govorov, ki so si enaki, kakor jajce jajcu. Povedal je, da živi v vseh prolicenlralistih, stara Avstrija, da je z njo prežet tudi Trumbič, ki hoče enotno državo razkosati na štiri nesposobne državice itd. To je bilo v soboto zvečer, v nedeljo zjutraj se pa razširi po Splitu glas, da pride dr. Trumbič, in Pribičevip je imel še priliko, da vidi, kako so tisoči in tisoči pozdravljali Trumbiča, obsojali pa režim in njegove nosilce, — in lahko je tuoi slišal, kako je Trumbič nagovoril navdušeno množico: «Veseli me, da ste ostali, kar ste vedno bili — ljubitelji in borci svobode, bili ste in še danes ste odporni----« Atentat na dr. Spalio. Dne 1. I. m. so priredili opo-zicijonalni muslimani svoje zborovanje v Višegradu v Bosni in kot poročevalec je prišel sam vodja dr. Spaho. Navzoči so bili seveda tudi fašisti, to je znana sodrga iz vladnih muslimanov in radikal-policajdemokracijo.. Med govorom je padlo nekaj strelov iz revolverja in ranjeni so bili trije seljaki, ki so stali v dr. Spahovi bližini. Na to se je razvil pretep in je bilo še par ljudi ranjenih. Dr. Spaho je ostal nepoškodovan, v dvorani, kjer se je zborovanje vršilo, je vse razbito. To je že drugi divjaški napad na voditelje muslimanske opozicije. Izza diktature Radičeve stranke. Poslanci seljačke stranke: Jalžabetič, Lovrenkovič in Hausier so sklicali te dni posebno konferenco nezadovoljnih radičevcev v Križevce, katere so se udeležili tudi voditelji Radičevih seljačkih organizacij. Na lej konferenci jc izbruhnilo na dan nezadovolje z Radičevo diktaturo in z današnjo popolno pasivnostjo stranke, ki ni dovedla že cela tri leta od proklamacije republike na zagrebškem sejmišču do danes do prav ničesar. Zborvalci so očito izrazili želje, da bi naj šli Radičevi poslanci v Beograd in se posvetili staremu političnemu delovanju, za katerega so bili izvoljeni. V lem smislu je bila sprejeta tudi ena resolucija, katero so naslovili na predsednika Radiča. Gospod Radič je odgovoril delegatom kri-ževske deputacije, naj sedaj ne zamotavajo položaja z prehitrim odhodom v Beograd, ampak naj počakajo na kongres stranke, ki se bo vršil 9. oktobra v Zagrebu in se bo na njem določila bodoča taktika stranke. Mesto da bi dal, še vzame. Finančni minister dr. Kumanudi je odredil, da se v smislu določb finančnega zakona za letošnje leto skrajšajo za 50 odstotkov dnevnice in draginjske doklado vsem onim državnim nameščencem, ki dobivajo brano in natura, ali pa, ki se j nahajajo v državnih bolnicah, internatih in podobnih zavodih. — To je torej nova dobrota režima za državne nameščence. Gladna Bosna in Dalmacija. Mostarski škof je poselil ministra za notranje posle Timotijeviča in mu je slikal položaj v Dalmaciji in Hercegovini, Ki je nastal vsled pomanjkanja živil in krme. Po tem posetu je minister takoj brzojavil v Sarajevo in Split, naj mu ob-lastva takoj poročajo, koliko živil potrebujeta ti dve pokrajini. — Pesek v oči! Tolikrat je že vprašal, toliko poročil je že bilo, pravih in lažnjivih — pomoči pa od nikoder. Pomoč invalidom. Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo naredbo državni hipotekarni banki, da izplača iz sredstev narodnega fonda za invalide od štiri odstotne prodaje tobaka za prvega pol leta: Središnjemu odboru vojnih invalidov v Beogradu za Srbijo in Črno goro 750.000 dinarjev, oblastnemu odboru v Zagrebu 180.000, v Ljubljani 90.000 in v Novem Sadu 54,000 dinarjev. Te subvencije,-če bodo resnično tudi izplačane, se bi naj porabile za razširitev invalidnih organizacij. Zveza Grčije z Jugoslavijo se bo podaljšala na eno leto. Čehoslovaško-jugoslovanska pogodba jc bila te dni podpisana v Marijinih toplicah. Po svetu. ~ Katoliški shod v Monakovem. V Monakovem se vrši te dni 62. katoliški shod. Na shodu so obravnavali posamezni govorniki skoro isto tvarin^ kot se to vrši po naših katoliških shodih. Glede mladinskega katoliškega gibanja v Nemčiji je zanimivo, da so sklenili katoličani ustanovitev organizacij kat. telovadkinj še le pred 1 letom. Nemške kat. telovadkinje imajo isto uniformo kot naše Orlice, samo, da so gologlave. Mladinske organizacije v Nemčiji niso nadomestilo za dru žinsko življenje, ampak šola za nadaljnje življenje. — Na katoliškem shodu so zborovale tudi šolske organizacije in se je ob tej priliki obsojalo dejstvo, da hoče. nemška uslava upeljäti poleg konfesionalne šole na zahtevo staršev «enotno« šolo brez obveznega veronau-ka. Govorniki in predstavitelji v šolskem vprašanju so zahtevali konfesijonalno šolo, ker šola ni last pedagogov, ampak ljudstva. Starši so odgovorni za vzgojo otrok, zato imajo pravico in dolžnost zahtevati tako šolo, da bodo otroci vzgojeni tudi za večnost. Učitelj ni absoluten gospod šole, ampak, služabnik ljudstva. Proti nameravani «enotni« šoli v Nemčiji so začeli katoličani na poziv svojih škofov pobirati podpise pri volilcih za konfesijonalno šolo ter imajo velike uspene in trdno prepričanje, da «enotne« liberalne šole ne bo v Nemčiji. Na javnem zborovanju monakovskega kat. shoda je govoril kolinski župan dr. Andernauer. Pozival je katoličane po celem svetu, naj ne puste 60 milijonskega nemškega naroda umirati, naj se spametujejo tudi francoski katoličani, da ne bodo sokrivi na zločinu, ki se godi z izvajanjem versaillskega miru. Kardinal monakovski Faulhaber je govoril o nalogah katoliškega tiska, ki ga treba podpirati zlasti sedaj, ko je tisk tako drag. Pozival je Aes tisk, tudi židovski, naj piše le resnico. Prvi dan monakovskega shoda je bil posvečen bolj religioznim razmotrivanjem, drugi dan pa socijalnim vprašanjem. Govorniki so slikali gospodarsko stanje Nemčije strašno tragično, tako, da človek dobi ut is, da stoji Nemčija pred katastrofo, če se ne spremeni versaillski mir. Vendar pa Nemci sodijo svoje sedanje stanje vedno le v primeri s prejšnjim. Tožijo, ker bodo Nin or ali dvakrat toliko premoga zdaj izkopati, ker so jim ga vzeli deloma Francozi in Poljaki. Sklenilo se je,_ delati na to, da se prepove vsak nepotreben uvoz na* primer: tobak, vino, plzensko pivo, čokolado, južno sadje itd. Pri popoldanskem glavnem zborovanju se je razpravljalo vprašanje: «Katere naloge nam nastajajo proti (marksističnemu) socijalizmu. Kakor je na Bavarskem bilo pričakovati, je vel močno konservativni veter. Predavatelj dr. Hipp, župan v Regensburgu, je rekel, da marksistični socijalizem ne more vzpostaviti reda in blagostanja v človeštvu. Vsak red zahteva nadnaravno sankcijo; nobena država ne more obstati brez avtoritete, ki je socijalizem ne more dati. Proti mamo-nizmu se mora povdarjati radikalen katolicizem. Socijalna politika je le izvrševanje krščanske ljubezni do bližnjega. Dr. Müller iz Luzerna (Švica) je govoril o krščanstvu in osebni lastnini. Lastninska pravica jc omejena. Razdelitev prevelikih posestev med tiste, ki nimajo ničesar, je dovoljena po postavni poti kot direktna razdelitev ali po obdačenju. Katoliški socijali-zem -tudi želi, da se delavec sprejme v vodstvo podjetja, da je deležen splošnega dobička. Vendar pa morajo potem delavci tudi biti odgovorni na kak način za liziko. Frančiškan Dioniz Ortsieser je govoril kakor prerok Jeremija o nravni propasti nemškega naroda vsled slabega slovstva, vsled kina in vsled razporok. Maraoniz-mu in uživanju se žrtvujejo otroci. Odločna vrnitev k praktičnemu krščanstvu še more rešiti Nemčijo. Vstop Poljske v malo antanto. Kot uspeh zborovanja ministrov Jugoslavije, Čehoslovaške, Rumu nije in Poljske se mora beležiti popolen sporazum v vseh vprašanjih. Kar se tiče avstrijskega problema je bil pri tej priliki izdelan načrt za sanacijo Avstrije in bo predložen te dni vladam v podpis in odobrenje. Bristol Poljske k mali antanti je istotako zasiguran, ker se je našemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču posrečilo, da je odstranil vse diference med Čehoslovakijo in Poljsko. Jugoslavija in Poljska. V Marijinih toplicah so se začeli razgovori med Poljsko in našo državo. Od naše strani se udeležujeta razgovorov Pašič in zunanji minister Ninčič, od Poljakov pa poljski poslanik v Pragi Erazem Piltz. Med obema državama bi se naj dosegel sporazum radi novo nastale politične situacije v Avstriji, ker se hoče Italija vmešavati v avstrijske sporne zadeve ne oziraje se na druge države. Iz reparacijske komisije. Predlog angleškega člana komisije sira Bradburya, da se dovoli Nemčiji brezpogojno moratorij do konca tega leta, je bil odklonjen s tremi proti enemu glasu. Nato je bil sprejet posredovalni predlog Belgije, da se dovoli Nemčiji plačilo reparacij, če ne more do konca tega leta jih izplačati v gotovem zlatu, v šestmesečnih zakladnih obveznicah. Proti Bradburyjevem predlogu sta glasovali Francija in Belgija, Anglija za in Italija se je vzdržala. Francoski politični krogi smatrajo ta sklep za dalekosežen ter pričakujejo, da pride na eni strani do diferenc med Millerandom in Poincaréjem, na drugi strani pa je tudi mogoče, da se izvrši zasedba ruhrskega ozemlja. -V prvem slučaju je računati z odstopom Poincaréja. , Reparacijska komisija, ki je te dni zborovala v Parizu in se bavila z nemško prošnjo za moratorij, je to prošnjo odbila in sprejela belgijsko-italijanski posredovalni predlog. Gibanje francoskih čet ob Renu. Francoske čete ob Reni so prejele povelje, naj bodo pripravljene na pohod. V renskem področju je bilo opazili v zadnjem času veliko premikanje čet, ki so tudi znatno ojačene. Ameriška komisija za sovjetsko Rusijo. Iz Was-hingtona poročajo, da odpošlje vlada Zedinjenih držav v nusijo posebno komisijo čisto tehničnega značaja ;:r ki ne bo imela pravice za pogajanja. Na podlagi poročil te komisije bo vlada sklenila, ako more sodelovati pri gospodarski obnovitvi Rusije, Brezposelnost v Ameriki. Iz Newy-Jorka v Ameriki javljajo, da je tvrdka avtomobilov Ford zaprla svoje delavnice radi pomanjkanja premoga; 100.000 delavcev je odpuščenih iz službe, ostalih 500.000 pa bo težko preneslo to obustavitev dela. Iz Dètroita javljajo, da bodo tudi tamkaj zaprli radi pomanjkanja premoga tvornice in bo v tem slučaju 85.000 delavcev brez dela in kruha. Trgovina in politika. Beograjsko «Vreme« prinaša razgovor svojega sotrudnika s šefom neke velike beograjske manufakturne trgovine v Beogradu, ki je poprej na veliko trgovala z bombažem. Trgovec je takole tožil in tarnal: «Nas je državna uprava na vso moč diskreditirala ter nas neprestano diskreditira na zunaj že od lanske jeseni. Da bi vedeli samo, kaj misli o nas sir Džems iz Manchestra, solastnik enega največjih tekstilno-bombažnih podjetij na Angleškem. On naravnost pravi, da bo nas pokopala naša notranja politika. Angleži dobro vedo, kaj se dogaja pri nas in prve hiše in tvrdke, ki so nam še pred letom odpirale kre-* dite za stotisoč funtov brez garancij, ne dajo sedaj našim trgovcem niti za gotovo. In to pomeni, da je naš kredit v Angliji uničen v temelju. S Francijo smo nehali delali, z Italijo istotako in kmalu tudi s Češko. In kaj potem? — Pri takem stanju smo mi od najboljših postali najslabši trgovci na kroglji zemeljski. Svojim obvezam ne moremo zadostiti in če bo šlo tako naprej, bo imelo trgovsko sodišče v jeseni obilo posla. — Zagreb se pa razvija na račun Beograda. Prej je bilo to penzijonistovsko mesto, sedaj pa njegovi trgovci obàv-ljajo posle, ki jih beograjski niso nikdar zmogli. Zagreb se vzdiga kot trgovsko mesto. To nas mora jeziti! (Verjamemo! Op. ur.) Posebno nas pa jezi, ker država sama sebe ugonablja na borzi. Pred nekaj dnevi se je dogodil slučaj, ki se pa često ponavlja. Narodna banka je ponudila češke krone po 297 in takoj se oglasi izvozna banka, ter ponuja po 293. Mesto da bi Narodna banka ostala pri svoji ponudbi, ona se umakne, seveda, ker se finančni minister vedno posvetuje z beograjskimi bankirji ter sprejema nasvete od njih. Zakaj vse to? — Tako jadikuje beograjski trgovec, zagrebškim trgovskim uspehom zavida, pa bo še prišel do spoznanja, da je edino beograjska vladno-caršijska osebna špekulativna politika kriva, da se vse tako in še bolj ne razvija kot Zagreb. Ministrovo maščevanje. Lansko leto je bil finančni minister Kumanudi na argonaadskem potovanju, da pri bavi državni kasi zlata, in po mešetarskem posredovanju našega konzula v Londonu Joče Jovanoviča bi bil tudi sklenil dogovor posojila z banko Bolton & Co., če se ne bi bil oglasil upokojeni minister Čeda Mijoto-vič ter v javnost iznesel vse porazne pogoje tega posojila in z njim zvezane umazane kupčije. Čeda Mijotovič je seveda mislil, da je izvršil patrijotično delo, izpostavil se je pa pri tem' maščevanju finančnega ministra, ki mir sedaj noče izplačati penzije. Beograjska «Tribuna« javlja, da se je Mijotovič obrnil do nekega prijatelja s pismom, kjer toži, da že več mesecev ni prejel penzije in draginjskih doklad ter prosi, naj mu prijatelj pomaga, da pride ta stvar pred narodno skupščino. Kar ni dosegel finančni minister v svoje dobro In državno škodo lani pri Bollonu, to je dosegel letos pri Bleeru in Čeda Mijatovič kot poštenjak je na stara leta obogatel za bridko in težko izkušnjo, da ni dobro in koristno razkrivati SHS ministrov. Izvozničarji in verižniki. časopisa «Novi List« in radikalska «Tribuna« silno napadata načelnika v ministrstvu za kmetijstvo in trdita, da je on svoje poročilo o stanju žetve v državi nalašč sestavil tako, da bodo imeli od tega korist le izvozničarji, katerim načeluje g. minister Pucelj. Ti krogi hočejo le pridobiti čas, da pokupijo žito od kmetskih producentov in da ga pravočasno izvozijo. — Kakor se vidi, so sklenili ministri vso verižniško korupcijo zvaliti na Puclja. Najprej napadi v «Balkanu«, sedaj v «Novem listu« in «Tribuni«, stvar pa ni tako nevarna in Pucelj se ne bo dal motiti v svojem poslu. Vsi ministri od prvega do zadnjega so v zvezi z izkoriščevalci in samo zato, da se javnosti od časa do časa natrosi peska v oči, se vzdigne v vladnih listih zdaj pa zdaj kampanja proti temu ali onemu. Da je Pucelj sestavil svoje poročilo v korist špekulantom, to je brez vsega dvoma, drugi ministri so pa pomagali, ko se so pri vseh razgovorih o draginji menili samo z veletrgovci, bankirji in mlinarji ter že od nekdaj skrbijo za to, da pridejo pridelki v veletrgovske in bankirske roke ter tako postanejo nekak monopol najhujših izkoriščevalcev in špekulantov. Pašič in Wranglovo zlato. V posebni izdaji prinaša «Videlo« sledeče poročilo iz Londona: Dvorni in politični krogi gledajo z gnusom na korupcijsko politiko Jugoslavije. V Londonu je dobro znano, da Wranglovo zlato bi nikdar ne moglo preko jugoslovanskih mej, ako ne bi bila tega omogočila visoka jugoslovanska politična osebnost. Baš g. Nikola Pašič je posredoval, da se Angležem odstopi Wranglovo zlato. Nagib za to posredovanje mu je bila mastna nagrada, katero je vtaknil v žep g. Pašič in sicer v zdravi angleški valuti. Ta posredovalna nagrada je vrgla g. Pašiču 250.000 funtov, kar znaša v srbski valuti 85 milijonov dinarjev. Glad v Rusiji — glad v SHS. «Jutarnji list« poroča: Komisar Krestinski je dovolil nekaterim prijateljem Jugoslavije, da se osnuje v Moskvi poseben komitet za pomoč gladnim po Dalmaciji in dalmatinskih otokih, ker je letošnja žetev v Rusiji dobro izpadla in bo mogoče nekaj prehrane odstopiti Evropi. Ni znano, koliko je lani prejela gladna Rusija od Jugoslavije, a vsekakor prehranjuje SHS večje število ruskih Wrang-lovcev. Dvomimo, da bi moskovski komitet za odpo-anoč Dalmaciji imel bogzna kake uspehe, vsekakor pa se lahko zgodi, ako bo tirala beograjska vlada še naprej tako pogubno gospodarsko finančno politiko, ni več daleč dan, ko bo ponudila sovjetska Rusija Jugoslaviji posojilo od 100 milijard sovjetskih rubljev na amortizacijo 99 let. Visoko pedagoško šolo so ustanovili v Beogradu. Ustnovil jo je prosvetni minister Pribičevič po svoji znameniti navadi in na svoje znamenite načine. Poslopja za to visoko šolo še ni nikjer, pač pa so že dve leti imenovani profesorji za to visoko šolo in sicer v «rangu« izrednih vseučiliščnih profesorjev, ki ves čas brez dela vlečejo lepo plačo. Batinanja še ni konec. Naše pomisleke o iskrenosti in moči ministrove naredbe proti batinanju opravičuje tudi ta-le slučaj: V občini Kruščici v Banatu sla se napila v neki krčmi dva srbska žandarja obmejne straže ter ponoči pijana vdrla v hišo seljaka Radosavljeviča in zahtevala, naj jima izroči sol, ki jo je pritihotapil iz Romunije. Kmet pravi, da nima soli in protestira proti temu, da ponoči udirata v njegovo hišo. Žandarja sla razbesnela, pograbila kmeta ter ga odvlekla v svoje stanovanje, kjer sta ga strašno mučila in pretepla. Tepla sta'ga po podplatih, gazila po njem z nogami, tolkla s puškinim koitom, zbadala ga z iglami za nohte in končuo onesveščenega pustila ležati. Drugi dan, ko sla se streznila, sta se zbala da iu zatoži in začela sta z lepa in z grda prigovarjati, naj tega ae j stori. Kmet se m ual pregovoriti in je vse ovadil, žan-j darja sta pa še vedno v službi in nič se njima ni zgo-! dilo. — To je obljubljeni «kulturni duh« ministrove naredbe. Obljube ministra policije. Minister Timotijevič je ! izdal naredbo proti batinanju, batine so pa ostale in Ja pride g. minister do zavesti, da papirnate naredbe ne i zaležejo, se je dogodil te dni nov batinaški zločin pred ; njegovim nosom v beograjskem policijskem kvartu. — : Policaji so pretepali nekega Čedomirja Petroviča, mimo ! je šel profesor Stefanovič, ter slišal stokanje in vpitje. ! Stopil je v stražnico, da vidi, kaj je in malo je manj-! kalo, da se še on ni 'nalezel policijskih batin. — Sedaj 1 se ogorčeno oglaša po beograjskih listih ter zahteva, naj minister od papirnatih obljub «kulturnega duha« preide na nujno potrebna dejanja ter eksemplarično kaznuje batinašey ki uganjajo svoje nasilje in zločine : sredi Beograda. Dnevnice za SHS delegate na Poljskem. Kak jr ! znano, se pripravlja trgovska pogodba med našo drža-: vo in Poljsko in od nas je v Varšavi več delegatov pod ! vodstvom bivšega prometnega ministra dr. Velizarja ! Jankoviča. Čitali smo najprej po vladnih listih, da i Velizar Jankovič s svojimi delegati pridno obiskpje poljska mesta, da si vse prav dobro ogleda, in sedaj, ko zopet čitamo o dnevnicah te delegacije, tudi vemo j zakaj. Ministri so delegatom te trgovinske misije do-! volili dnevno — 250 dinarjev poleg vseh plač in doklad, j ki jih tako in tako uživajo posamezni delegati. — Ena ! poljska marka je danes — 0.06 jugokrone in sedaj si ’ lahko mislimo, kako bodo nastopili SHS delegati s svo-! jo dnevnico ali doklado od 25Ö dinarjev na dan. — j Dnevnice delegatov v inozemstvu spadajo na vsak na-! čin tudi med specijalitete beograjske vlade. Odposla-I nec v Ameriko dobi približno toliko kot prezident Ze-' dinjenih držav, ki bi ia-.^o kupile celo Evropo, in tako ne sme tudi delegacija v Poljski v nobenem oziru ; zaostajati. — Nobel, nobel in sicer tako nobel, da se ! povsod zapirajo vrata, ko trka SHS finančni minister ter prosi za posojila in kredite. j lerjavščma. Če brskamo po burni zgodovini slovanskega naroda, bomo težko naleteli na tako gorostastne umaza-j nosti, kakršne so v zvezi z imenom dr. Gregorja Žerjava. K tej ugotovitvi nas nikakor ne vodi slepa stran-I karska strast, ampak le želja osvoboditi zasužnjeno j slovenstvo od oseb, ki s svojimi umazanimi rokami ! onečaščajo ponos in dober sloves našega naroda. Ni ! samo sramota za stranko, ki ima voditelje nečistih rok, ampak tudi za narod, kateremu se dotičnik prišteva. I Trpeti v svoji sredi tako osebnost pa pomenja najslab-; še spričevalo za tiste, ki tako nezdravo stanje okrog se-; be vzdržujejo in celo prikrivajo s plaščem usmiljenja I ali dobičkaželjnosti največje lopovščine posameznikov. Odkrito rečeno, mi nismo imeli nikdar visoko mnenje o vodilnih osebnostih demokratske stranke. — Kjer ni vesti in krščanstva, ne more biti poštenja. Vendar nismo nikdar pričakovali, da morejo izobraženi ljudje, ki si laste akademsko čast, pasti tako globoko, da glasujejo za zaupnice človeku, katerega bremenijo težke obdolžitve. Priznati moramo, da so med liberalci častne izjeme, ki so se ravno zaradi žerjavščine v stranki umaknile v ozadje. Še več pa jih je izstopilo in iščejo nove orijentacije v drugih strankah. Če so odšli poštenjaki, kaj naj potem še ostane v demokratski stranki? Dr. Kukovec, Ribnikar, dr. Kramer, Pirkmajer in njim enaki vsekakor ne bodo zapustili vrst, strnjenih z lepilom žerjavščine. Preidimo k dejstvom. Po bankrotu Agromerkurja I se je dr. Žerjav potegnil iz javnosti in odšel v Gorico, j odKoder je poskušal rešiti svoje ime s pomočjo nemške i posojilnice v Kočevju, trkal na vrata pri dr. Tavčarju j in celo pri dr. Šušteršiču. Tudi njegov svak dr. Lov-j renčič je storil zanj, kar je mogel. Kljub vsem tem naporom je dr. Žerjav ostal političen mrtvec. Kot tak, seveda, ni mogel imeti na sebi političnih grehov. V obdobju majske deklaracije so liberalni starini prepustili prostor mladinom. Dr. Kramer je prevzel uredništvo «Slov. Naroda«, dr. Brezigar se je spravil nad krušne karte na Dunaju, dr. Žerjava pa so liberalci, baje kot «špijona« določili za stik z Jugoslovanskim klubom. Prišel je prevrat. Mladinom se je posrečilo potisniti dr. Tavčarja in njegove prijatelje v politični pokoj ter zavladati v liberalni stranki. Dr. Žerjavu je na ta način bila odprta pot k rehabilitaciji in politični karijeri. S spletkami njegovih prijateljev v Beogradu je uspel doseči mesto podpredsednika deželne vlade za Slovenijo. S tega mesta je potem razpredel niti v svoj© in svoje stranke ureditev na političnem in jugoslovanskem obzorju. Ni se ustrašil nobenega, še tako umazanega sredstva. Nastopil je pot, ki je neizogibno vodila v prepad. Slovenstvo in interesi naroda so bili brezobzirno žrtvovani beograjskim mogotcem in kopičenje denarnih sredstev iz najmračnejših virov. Kot predsednik deželne vlade je imel stalen stik z tedanjim ravnateljem Jadranske banke A. Praprotnikom. V družbi s Praprotnikom je dr. žerjav izvršil prvi večji atentat na integralnost in moč slovenskega naroda, Vseučilišč-ni fond in fond za koroški plebiscit je doživel prvi udarec. Kupčija z državnim svincem je vrgla lepe milijone za demokratsko stranko, o katerih pa je vedel samo Žerjav in njegovi ožji somišljeniki. Pod svojim imenom je imel naložen denar za «kmečki fond«. S tako pridobljenimi gmotnimi sredstvi, pomnoženimi pozneje z izvozničarsko politiko trgovinskega ministra dr. Kramerja, se je ustanovila Pucljeva samostojna (žalostna samostojnost!) stranka, ld ima nalogo služiti za priprego politični žerjavščini. Prišle sonato na površje nacijonalizacije raznih podjetij. Zlasti se je žerjavščina oklenila tiskarn in časopisja. Na prevaren način so se polastili Bambergove tiskarne za sramotno ceno enega milijona kron. Njej je sledil Maribor in Ptuj. Z vsemi sredstvi so skušali kupili javn® mnenje v Sloveniji; za vslugo, da jim je Beograd prepustil prosto polje, pa so prodali Slovence in njihova koristi batinaštvu in centralizmu cincarske porodice. Delniška tiskarna je pri «nacijonalizaciji« vevške papirnice dobila več tisoč delnic, ki so izginile med žer-javščino. «Zarade« so se vršile pri vseh mogočih podjetjih. Mahinacije z delnicami Trboveljske družbe so ravno sedaj v perilu in gnjus, ki ga vzbujajo te nečedne afere, kriči do neba. Dr. Kramer kot trgovinski minister in interimistič-ni pravosodni minister je kril s svojim hrbtom marsikatero verižniško-izvozničarsko lopovščino, pomilostil dr. Žerjava od šestmesečne zaporne kazni «a lažno bankrotstvo, Anton Kristanova afera «Vojne zveze«, pri kateri je Kristan zaslužil milijone, pa je bila spretno potlačena in spravljena s sveta. Brezigar (vulgo Peter Smola) se je uveljavil na način, podobnem sleparijam s krušnimi kartami. Ferfolja, ki je imel z Brezigarjem in Kristanom prave svinjske kupčije, je poklonil žerjavu celo avtomobil, ker so tako ded*-o uspevale kupčije z izvozom prašičev. Žerjavščina je zasadila svoje roparske kremplje v, vse panoge našega samoniklega narodnega življenja. Naše narodno telo pokriva ena sama velika rana —i žerjavščina. Njej slediti v podrobnosti in jih analizirati, bi pomenjalo nositi sove v Atene. Žerjavščina j« prekoračila zenit možnosti. En sam zloduh Sloveni j® pač ni zmožen strmoglaviti tako strašno zlo na slovenski narod. Žerjav je dal ime in sistem, izvrševali so pa njegovi prijatelji razni Kukovci, Puclji, Pestotniki* Brezigarji, Ribnikarji, Kristani in vsa znana liberalna in socijaldemokratska družba. Po vseh teh lopovščinah, ki jih je izvršila žerjavščina, ni več čudno, zakaj se še vedno drži na površju dr. Žerjav in spretno odlaga mnogoštevilne sodne obravnave. Obsodba dr. žerjava bi pomenjala obsodbo sistema in obsodbo izvrševalcev tega sistema, Zato je dr. Žerjav pri umazanih ljudeh «mož čislih rok«. Ako hočemo očistiti ozračje v Sloveniji, uveljaviti moralo in poštenje tudi v politiki in uvesti redno in pravilno delovanje v narodni organizem, — je treba brezobzirno izrezati gnjijočo in smrdljivo reejavščino iz našega narodnega telesa. Proč z brezvestnimi pijavkami in židovsko-kapi-tahstičnimi zlo-tvori in dfžavno-tvori pod sokolsko framazonsko krinko narodnosti! Proč z bre?dajno malho koruptne žerjavščine! Dnevne novice. Vspored obhoda mešane komisije za obmejni promet na črti Št. Ilj—Sv. Duh je tale: V torek, S. septembra ob 9. uri zjutraj posluje komisija na licu mesta na Plavču na meji (okrajna cesta), ob 2. uri popoldne aa Špičniku (državna meja), v sredo, 6. septembra zjutraj v Št. j ur ju ob Pesnici, isti dan popoldne pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, v četrtek, 7. septembra ide komisija od Sv. Duha proti Kaplji. Vspored obhoda od Kaplje do Dravberga določi slovenjgraško okrajno glavarstvo. —* Opozarjamo naše ljudi, da se udeležijo komisijske razprave in da zahtevajo protokolacijo svojih zahtev glede prehoda čez mejo. Dolžnost županov je, da opozorijo ljudi na Važnost komisije. Na Sladkem vrhu pri Cmureku se vrši shod SLS, na katerem poročata poslanca Roškar in Žebot dne 8. sept. pop. ob 3. uri v veliki kmetski hiši gospoda Pučkota blizu slad-korske tovarne. Shod obeta biti dobro obiskan. V Sent Jakobu v Slov. goricah je doživel dne 3. sept. poslanec SKS Mermolja strahovit poraz. Župan in gostilničar gospod Peklar mu sploh ni hotel dati zbororalnega prostora ne v hiši in ne na prostem. Razjarjeni fantje in možje bi tega škodljivca najraje linčali, ako ne bi zmerni naši možje to preprečili. Vojaki mariborskega vojnega okrožja, ki službujejo v južni Srbiji nam opisujejo svoje mukepolno življenje. Po zapuščenih gorskih kotih, po pravih brlogih’ so jih nastanili in neprestano gonijo oh naj silne j ši vročini sem in tja po bregovih. Predstojniki so robati in okrutni, strašno psujejo in za vsako malenkost kaznujejo z gledanjem v solnce in z dirjanjem v najhujši opoldanski vročini, da žrtve nezavestne obležijo na tleh. Za izgubljene in pokvarjene stvari lirjajo velike denarne odškodnine, če vojak izgubi puškino patrono, mora za njo plačati 5 dinarjev. Hrana je slaba in nezadostna: na dan liter fižolove juhe, 6—8 dkg slabega ovčjega mesa, malo kruha, če komora (tren) izostane, pa posadke po par dni še brez lega stradajo. — Pismo poziva in roti starše, naj se pri bodočih volitvah spominjajo svojih trpečih sinov-vojakov. Meščanska šola v Ormožu. Kmečkim občinam in okraj-aem zastopu v pomislek. Minulo soboto se je vršilo v Ormožu posvetovanje kmetskih občin, okrajnega zastopa in drugih korporacij o razdelitvi vzdrževalnih stroškov za meščansko šolo v Ormožu, ki je od državne uprave že dovoljena in s poučevanjem že letos prične. Vzdrževalni stioški ki se razdelili takole: Okrajni zastop prispeva 45 odstotkov in dobi dva odbornika, ormoška občina prispeva 25 odstotkov, dobi tudi dva odbornika, Okrajna posojilnica v Ormožu tudi 25 odstotkov, dva odbornika in središka občina 5 odstot., dobi 1 odbornika. Ge si pogledamo natančneje ta načrt razdelitve stroškov in odbornikov, ki jih dobijo posamezne korporacije, pridemo do zaključka, da pristaši SLS, ki so ne samo v Ormožu, temveč tudi v okraju v večini, torej plačajo z okrajnim zastopom največ, dobijo samo dva odbornika, a demokrati pa umetno večino. Iz tega sledi zopet, da bodo demokrati pri nastavitvi učnih moči na šoli odločevali, kar je zelo velevažno za versko vzgojo, oziroma podučevanje v veronauku. Opozarjamo vse kmečke občine in tudi okrajni zastòp, ki ima našo večino, da celi projekt dobro prouči in potem šele definitivno v tej zadevi sklene. Vprašamo, če bi ne kazalo sklicati občinske in zaupnike vseh občin na zaupni sestanek v Ormož, kjer bi govorili in se posvetovali vsi prizadeti davkoplačevalci, da pa bi se SLS pristaši ormoškega, ki so v veliki večini, dali komandirati od par •rmoških demagogov in takih, ki živijo od ljudstva, pa ga za zahvalo zatirajo; tega pa ne dovolimo nikdar! Meščanska šola v Šoštanju. Vpisovanje clečkov in deklic v prvi, drugi in tretji razred bo dne 12. septembra od 8. do 12. ure v poslopju bivše nemške šole. K ■rpisovanju je prinesti: zadnje izpričevalo, krstni list ali izpisek, domovnico in izpričevalo o cepljenih kosah. Radi drugih podatkov spremstvo staršev potrebito. — Ravnateljstvo. Boj invalidov proti vladi. V Beogradu so zborovali te dni delegati vseh invalidskih organizacij iz naše tiržave. Zborovanju je prisostvovalo 40 odposlancev iz vsakega okrožja po eden. Na seji so tudi sklepali o zadržanju invalidovvnapram vladi. V invalidskih krogih prevladuje mnenje, da treba začeti najodločnejšo borbo proti sedanjemu režimu, ulede protivladnega nastopa invalidov bodo ti stopili v stik z delavskimi, uradniškimi in zemljoradniškimi organizacijami. Dne 16. t. m. se bo vršil v Beogradu mednarodni kongres invalidov, tei dan bo tudi razglašen generalni štrajk po celi državi v znak protesta proti sedanjemu režimu. železniška zveza Slovenije z Madžarsko. Na obmej-bì postaji Hodoš v Prekmurju popravljajo progo in vzpostavljajo zvezo z Madžarsko, ki je prekinjena od ■osvoboditve Prekmurja. Na ta način bo dosežena direktna zveza z Madžarsko iz Murske Sobote na Ker- j ]»adin. Začasno se bo dovažal na tej progi samo mad- | žarski premog za našo progo Murska Sobota—Hodoš, j Teror v Grni gori. «Balkanov« dopisnik iz Črne gore g, Jovovič natančno opisuje nasilna dela režimov-čev v Črni gori. Vse zločinske nakane snuje in vodi takozvani «Omladinski odbor«. V tem odboru je tudi Beki pukovnik Mašan Boževič, potem Blažo Božovič, I poslanec Todor Božovič in več drugih, ki so po večini v državnih službah. Še pred volitvami so ti ljudje terorizirali celo Črno goro, pošiljali svoje bande v eden ©krog za drugim, da požigajo hiše in plenijo, po volitvah je bilo pa še hujše. Prej so se znašali nad sorod-aiki pravih in izmišljenih odmetnikov, potem so pa začeli preganjati «komuniste« in vsi policaji in žan-darji so stali tem «omladinskim« banditom na razpolago. Pred dobrim letom se je vrnil iz Rusije dr. Vu-kašin Markovič, Mož je popolnoma mirno živel na svoji domačiji, zdravil je ljudi na okrog, za nikogar se ni brigal, imel je pa to smolo, da se je sprl s Todor jem Božovičem. Ta je zahteval od srezkega načelnika 20 žandarjev, da ubije dr. Markoviča, ter jih tudi dobil. Doktorja so napadli, ko je nič hudega sluteč zdravil v Beki hiši bolnike. Doktor se je branil in četudi ranjen, je vendar še mogel pobegniti — od tedaj je «odmetnik«. Srezki načelnik, ki je dal žandarje in Radovan Boško-vic, sedaj okružni načelnik v Podgorici, sta izvedla drugi dan proti ubeglemu dr. Markoviču pohod z vojaško asistenco, strojnimi puškami in topovi in porušeno je bilo par vasi, četudi je bilo očividno, da se doktor v njih ne skriva. Mnogo ljudi so tudi zaprli in na vsako hišo in glavo so naložili kontribucijo po 100 dinarjev. Od tega časa divjaštva in nasilja ni ne konca ne kraja, kdor je vrhovnim banditom na poti, se obdolži, da je v zvezi z odmetniki, z dr. Markovičem in drugimi, in gre mu za premoženje, če ne še za glavo. Vsi protesti so zamanj, če se odredi kaka preiskava, vedno poprej obvesti poslanec Božovič iz Beograda pajdaše, da se pripravijo in izbrišejo glavne sledove svojih zločinov. Vse preiskave in inšpekcije so bile za Črno goro doslej brez vseh koristi. Popi — upraVni organi v Bački. Bačka je tako srečna, da ima pope za upravne organe. V Subotici je bil že leta 1921 nameščen neki pravoslavni bogoslovec za pomočnika komisarja železniške policije. Radi nekih nerednosti in umazanosti je bil premeščen za nekaj časa v Slovenijo, tu je zopet uganjal strašno korupcijo in menda v zahvalo za to je sedaj zopet v Subotici in j sicer kot šef železniške policije v činu srezkega načel- j nika. Konferenca svečeništva. Dne 20. t. m. se bo vršila v j Sarajevu konferenca svečenikov vseh veroizpovedovanj, | ki bo razpravljala o duhovniškem vprašanju. Na kon- j ferenci bo zastopano tudi versko ministrstvo po svojih j delegatih. Jugofašisti na delu. Pred nekaj dnevi so jugofaši-sti pozno zvečer razdejali uredništvo madžarskega lista «Hirlap« ▼ Subotici. Ko je bil samo eden od urednikov v uredniški sobi, da opravi večerne posle pri listu I in telefonu, je vdrla v sobo banda kakih deset mladih j fantov z revolverji, ki so uredniku zagrozili, naj se us gane z mesta, ter pote mzačeli svoje vandalsko delo. — ! Vse so razmetali, kar so našli pisanega in tiskanega, po ! tem so pa še pohištvo pokvarili in razbili. Urednik je ! mogel iz psovk in groženj razdivjanih banditov sklepati, da se vrši celo razbojstvo vsled tega, ker je list pisal proti srezkemu načelniku Markoviču, ki je skrajno zagrizen strankar in nasilnik ter baje tudi zapleten v afero somborskega podžupana Stojkova, ki je radi štiri milijonske goljufije zaprt. Kolikor od lista še policija pusti, ki proti Madžarom gotovo ni obzirna, to so razdelili sedaj fašisti, ki se kažejo kot nekaka država v državi. In prišlo bo še tako daleč, da bodo fašisti vse pobili, ki si drznejo razkrinkati kako goljufijo pod državotvornim ali režimskim plaščem. Po vzoru italijanskih fašistov se organizirajo nasilniki in banditi pod imenom nacionalistične omladine ali «orjune« ter vlečejo državno podporo. Vršijo se od strani teh ljudi kruta nasilja, državna oblast pa noče o tem in o organizaciji i ničesar vedeti. -Nešteto nasilja so že izvedli ti ljudje j proti opozicijonalnim strankam, uruštvom in članom, i V Gospiču je bil končno ubit eden od teh napadalcev in izzivačev in sodišče je obsodilo nekega Hrvata, na 4 leta ječe, orjunci so pa na dan te obsodbe ubili nekega Hrvata v Gospiću, malo poprej so v Zagrebu ubili mirnega meščana Rožiča, v Senju so pripravljali' pokolj nad opozicijonalci, pa so tako nerodno ravnali s svojim orožjem — bombami in revolverji, da so ranili svoje pristaše, muslimanskega opozicijonalnega poslanca Ajanoviča so krvavo pretepli, na dr. Shaha so pripravili revolverski atentat ter zadeli nekaj njegovih kmetskih pristašev, in tako bi lahko našteli celo vrsto fa-šištovskih zločinov, če se že ne oziramo na vse to, kar so že javno grozili, — državna oblast pa o vsem tem še vedno ničesar ne ve, ter ne pozna te divjaške nadvlade nad človeškim življenjem in zakonom. Fašistovsko umorstvo v Gospiču. Dne 28. avgusta je prišel v gostilno Jove Vraneša v Gospiču organiziran član fašistovske čete Vraneš, diurnist sodnijske oblasti v Gospiču, kjer je naletel na Tomaža Jelača, posestnika v Gospiču. Ko je zapazil Vraneš Jelača, je začel psovali Hrvate. V istem hipu je pograbil za stol in udaril z njim Jelača. Ko se je začel Jelač braniti, je dala žena Jove Vraniča Vraniču nož, katerega je ta zasadil Je-laču v prsa. Jelač je izkrvavel in zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke, od katerih je najstarši star pet let. Brezvestni napadi na hrvatsko učiteljstvo. Hrvatske učitelje, ki se niso dali upogniti pod centralistični Pribičevičev jarem, je doletela «zaslužena« kazen. — Uradni list pokrajinske hrvatske vlade od 28. avgusta objavlja službeno obvestilo o premeščenju nad 300 učiteljev in učiteljic v razne oddaljene kraje in dostavlja, da kdor izmed premeščencev ne bo že 1. septembra na svojem mestu, izgubi službo! — i.ako dekretira Pri-bičevič potom svojega zaupnika in prijatelja hrvatske-ga pokrajinskega namestnika Demelroviča nalašč učiteljske premestitve, dobro vedoč, da so njegovi ministrski in strankarski kolegi že tako daleč balkanizirali poštne razmere, da bo redko kateri od premeščenih učiteljev dobil premestitev pravočasno na znanje. — Uradni listi bodo prihajali še le 3., 4., 5. septembra i:i še pozneje, ko bi učitelji že davno morali biti na svojih novih mestih in uprava bo našla dober izgovor, da spravi nekaj «protidržavnih« uslužbencev ob kruh in — službo. Afera Stojkov. Somborski podžupan dr. Stojkov, trden steber režima je opeharil državo za okroglih štiri milijone dinarjev in sedaj, ko je končno le pod ključem, se trudijo neki radikalni in tudi demokratski poslanci v Beogradu, da potlačijo njegovo zadevo, dobro vedoč, da bo razprava dobro osvetila njegove pomočnike iz vladnih političnih krogov, ki bi brez rizika radi nadaljevali svoje delo. Doslej so poskušali izmenjati preiskovalnega sodnika. To se jim ni posrečilo, kar še pa ni rečeno, da bodo pustili vse druge poskuse za po-tlačenje te umazane afere. Sodnik, ki krade testamente. V Požarevcu v Srbiji je pred dobrim letom umrla neka Ljubica Stanojevič, ki je v svoji oporoki zapustila imetje — hišo in zemljišče fondu za siromašna dekleta in ža šolanje ubogih gojencev poljedelske šole. Ta testament je pa izginil in sedaj so radi tatvine te oporoke zaprli sodnika Lazareviča, ki je pri okrožni sodniji v Požarevcu vodil zapuščinske zadeve in njegova pajdaša kavarnarja Pavloviča in trgovca Marinkoviča. Sodnik Lazarevič ima ženo iz sorodstva pokojne Stanojevič, ki se je najprej mnogo trudila, da poroko ovrže in ker to ni šlo, jo je uslužni sodnik kratkomalo ukradel..— To je že drugi škandal iz požarevške sodnije, o prvem smo že poročali, kako sta se dva sodnika sredi trga v največjo zabavo občinstva zmerjala in tepla. Vlaka sta trčila na progi Beograd—Niš. Dne 31. t. m. popoldne sta zopet trčila skupaj vlaka na progi Beograd—Niš in sicer med postajama . vuke Pane in Velika Orašja. Tovorni vlak, ki je vozil iz Beograda, je zadel na osebnega iz Smedereva. Veliko vagonov je razbitih, mrtev je sprevodnik osebnega vlaka, število drugih mrtvih ter ranjencev še neugotovljeno. Dne 31. m. m. je zadel potniški vlak, ki je odpeljal iz postaje Stalača na vagone, polne drv. Lokomotiva in nekaj vozov osebnega vlaka je skočilo s tira. Več potnikov je lažje in težko ranjenih. Promet ogrožen. Radi stalnega padanje vode v Savi in Donavi je velika opasnost, da bo v najkrajšem času promet po dveh rekah se moral prekiniti. Cerkveni tat. Dne 25. m. m. je udrl v zakristijo cerkve v selu Mače pri Zlatarju tat. Vlomil je v omaro in izmaknil iz nje monštranco, vdrl je tudi v tabernakelj, iz katerega je ukradel ciborij. Ukradeni predmeti imajo veliko zgodovinsko vrednost in se cenijo na 100.000 kron. Preiskava je dognala, da je ukradel cerkvene predmete neki Vekoslav Bilie, trgovski pomočnik. — Brlič je pobegnil z ukradenimi dragocenostmi v Zagreb, kjer ga je iskala nekaj časa zagrebška policija zamanj, a jej je padel uzmovič sam v roke. no prihodu v Zagreb se je zlikovec nastanil v neki baraki pri čer-nomercu, kjer spijo delavci, in je tam pokradel odeje. Delavci so ga pa zalotili, pri tatvini, mu odvzeli pokradene odeje in za kazen še njegovo lastno. Nato so ga natirali iz barake. Brez odeje je Brlič sedaj jezen razsajal po Črnomercu, na kar so delavci opozorili na raz grajača policijo. Policija ga je zaprla, spoznala in ga začela privijati radi cerkvene tatvine. Brlič je priznal tatvino in izpovedal, da je monštranco razložil na posamezne dele, katere je zakopal v baraki, kjer je prenočil. Monštranco je policija res našla zakopauo. U ukradenem ciboriju je pa rekel, da ga je oddal nekemu Dalmatincu, ki bi ga naj spravil v Nemško Avstrijo in ga tamkaj prodal. Policija je iztaknila tudi tega Dalmatinca in tako sta oteta dragocena monstranca i* ciborij. Velika železniška nesreča. Dne 30. m. m. je skočil med postaje Banova-Jaruga in Poljane v Slavoniji s Ura vlak. Devet osebnih vagonov se je prevrnilo, 7 potnikov je težko ranjenih, število lahkih ranjencev pa še ni ugotovljene. Vzrok nesreče so trhli pragi in je proga razprana na razdaljo kakih 150 m. Nesreča se je zgodila okoli 5 ure popoldne. Zopet eksplozicija v Bitolju. Velika eksplozietja v Bitolju še ni pozabljena, pa se je zgodil te dni nov — žalosten slučaj. Dimitrije Hristič je našel veliko granato poljskega topa in se začel z njo igrati. S Hristi-čem je še bilo 7 spremljevalcev, ki so zrli z zanimanjem kako se ukvarja Hristič z granato. Granata pa (je eksplodirala in raznesla Hrističa s sedmimi drugovi. Dolarski tat. Dne 25. m. m. je odšel od dom» seljak Anton Kopudžija-Vukič iz okraja Karlovac. T njegovi odsotnosti je udrl skozi okno njegove ki»e —* kmet Vinko Vukič-Jančir, mu ukradel 8000 dolarjev i» ga oškodoval v naši valuti za 70.000 din. Eksplozija bombe ,y banjaluškem vlaku. Dne Sl ». m. se je pripetila težka nesreča v vagonu III. razreda banjalu-škega vlaka. V tem vagonu se je vozil neki vojak, ki j« imel pri sebi bombo, ki se je iz nepojasnjenega vzroka razpočila, ranila 6 oseb težko, 13 pa lahko. Ogromen požar na Sušaku. V sredo 30. m. m. je izbruhnil v prostorih tovarne za likerje na Brajdiči v Sušaku pe-žar. Vkjub gašenju od strani ognjegascev, vojaštva in {»•-bivastva je pogorela tovarna do tal. Škoda znaš» prek» 210.000 dinarjev. Virtemberške ovce. Te dni je prevzela posebna aaša komisija v Virtembergu 57 tisoč ovac na račua vojne odškodnine. ' Poslovnik JOZ. bo v kratkem dotiskan ter se d»po5ife vsem odsekom in krožkom ter okrožjem po 3 izvode. Poslovnik stopi v veljavo takoj in stara izdaja postane » tem nerabna. Cena v prodaji 8 din., za obvezne izvode sam» 7 din. Odseki, ki si hočejo prihraniti povzetnino, pošljejo znesek naprej po položnici ali nakaznici JOZ v Ljubljani in sicer takoj! Na položnico naj napišejo, da je e»esek za «Poslovnik». — Naj si ga naročijo tudi bratje sami. Učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo trajal do 31. avgusta 1923, t. j. deset mesecev. V ta tečaj s« sprejemajo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta svoje starosti in ki so še neoženjene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govoru in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti pismeno prošnjo za sprejem v ba-biško šolo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oz. mestnem magistratu do dne 10. oktobra 1922. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list, ati, če s» vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjen« nravstveno spričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave i» telesno in duševno sposobne za uk, potem izpričevalo, da imaj« cepljene koze ali da sa jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in če so ubožne, tudi zakoniti ubožni list. prednost imajo za ta tečaj prosilke iz mariborske oblasti. Dne 2. novembra 1922 ob 8. uri se morajo prosilke osebno javiti v državni ženski bolnici v Ljubljani, Stara pot štev. 3, kjer najprej opravijo predpisani sprejemni izpit. Vse učenke morajo ves čas bivati v internatu. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejemajo v internat brezplačno, premožnejše pa morajo plačevati hrano v internatu. Iz Maribora. Jugoslovanska Strokovna zveza, mariborski odsek je priredila v nedeljo, dne 3. septembra romarski izlet na Ptujsko goro. Udeležencev je bilo nad 700. Od postaje Sv. Lovrenc se je razvila veličastna procesija. — Med molitvijo in krasnim petjem smo prišli v starodavno Marijino svetišče, kjer je bila sv. maša, med katero je gotovo nad polovico romarjev pristopilo k sv. obhajilu. Po sv. maši je pridigoval ravnatelj g. dr. Je-rovšek, ki je po pridigi imel tudi slovesno sv. mašo. Po službi božji je bilo veliko zborovanje pred cerkvijo, katerega so se udeležili ludi domačini. Govorita sta g. Krepek in g. dr. Jerovšek. Zadnji je navduševal zborovalce k značajnosti in vztrajnosti, da se povsod, doma in v javnosti neomahljivo drže katoliških načel. Romanje je lepo uspelo in slišal se je le glas: To moramo vsako leto ponoviti. Shod obrtne zveze v Mariboru dne 1. septembra zvečer v dvorani gostilne Orovič je pokazal, da se naše obrtništvo močno orientira na program SLS. Članov šteje mariborska podružnica obrtne zveze nad 500. Shod je bil zelo dobro obiskan. Otvoril ga je in vodil predsednik Ivan Lorber. Govorili so poslanca Žebot in Pušenjak ter obrtnika Glazer in Raček. Določilo se je, da se vrši v nedeljo dne 17. sept. ob 10. uri dopoldne v Mariboru veliki shod krščanskomislečih obrtnikov cele Slovenske Štajerske. Iz Ljubljane pride ta dan ogledovat obrtno razstavo ljubljanska Obrtna zveza. Na 1 shodu bodo govrili trije poslanci, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice in drugi zastopniki obrtništva. Vabim« že f Stran 4. Sedat vse zavedne naše obrtnike, da se sigurno udeležijo na-tsega shoda 17. septembra. Isti dan ali dan poprej si lahko ‘Vsak ogleda obrtno razstavo. Zdravstveni odsek za Slovenijo je določil od 1. sept. 1922 dalje za mariborsko splošno bolnico sledeče oskrbnine. Dnevna oskrbnina I. razreda 100 din., II. razreda 75 din., III. razreda 20 din. Za inozemce dvojna oskrbnina, v Im 31. razredu je plačevati poleg dnevne oskrbnine še enkia no oskrbnino za vporabo operacijske dvorane in instrumen aii-Ja v znesku 100 din., za zdravila, obvezila, rendgenske preiskave in slike, električne kopeli, solnčenje, pa faktične režijske stroške, zvišane za 20 odstotkov za vporabo aparatov In drugih predmetov. Reklamni davek. Tar. post. 8. srbskega taks. zakona prepisuje, da se mora vse lepake in objave špekulativnega značaja prelepili s kolki, čez kateie se moia potem tiskati besedilo. Teh kolkov pa v celem mestu ni dobiti! Vprašamo merodajno oblast, ali misli, da imajo podjetja uslužbence samo za to zaposlene, da letajo po mestu in stikajo za koleki? Ako so zakoni predpisa.ii, preskrbite, da se iste zamore izvesti in ne oležkujte jih s pomanjkanjem kolekov i. dr. Olepševalno društvo za mesto Maribor priredi dne 8. 'septembra 1922 vrtno veselico v velikem stilu v Ljudskem vrtu. Od razstave v Prešernovi ulici bo vozil ves popoldan na dan veselice poseben avto na veselični prostor. Program veselice je izvanredno zanimiv in bujen. Zanimanje za veselice je veliko in je pričakovati živahne udeležbe od zunaj. Pričetek šolskega leta 1922—23 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje v vadnico in v I. letnik v pondeljek, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sprejemajo, v kolikor to dopuščajo prostori, v torek, dne 12. septembra popoldne. Bivši gojenci in gojenke zavoda se vpisujejo v sredo, dne 13. septembra od 10.—11. ure dop. — Ravnateljstvo. Mestno kopališče bo ta teden odprto v sredo, četrtek in soboto. V petek ostane radi praznika zaprto. Paru i kopel io v sredo in soboto ves dan za moške, v četrtek pa za ženske. Kadna kopelj je vse omenjene dni vsem strankam dostopna. - Izžrebani porotniki v Mariboru. Za jesensko zasedanje mariborskega porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči porotniki: Golob Vinko, posestnik Močna 21; Drozg Ivan, posestnik na Ranči; Hlade Franc, gostilničar, Jurski vrh; Purga j Josip posestnik Dragučova; Rebernik Rudolf, gos-iilničar Brezno; Kralj Ivan, posestnik Pavlovci; Bolnar JJabrijel, posestnik, Ročica; Gracej Jožef, posestnik, Št. Vid; Torič Franc, posestnik Frankovci; Breznik Jakob, posest. Razvanje; Verdnik Franc, posestnik Slov. Bistrica; Damiš Ivan, posestnik, Gornji Gasteraj; Ramota Dominik, posest, pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Veršič Franjo pos. Nova vas; Tolmaier Ivan, posestnik Selnica; Likovec Jernej, posestnik Trčova; Zemljič Jožef, župan Zabovci; Papež Lovro, posest. Spod. Hoče; Sinič Krane, mlinar Gornje Hoče; Leber Franc, posestnik Jelovnik; Ploj Anton, posestnik Mestni vrh, Pluj; Mak Franc, posestnik Vodole; Draž Franjo, posestnik 'Sent lij; Kuharič Ludvik, trgovec, Ormož; Polanec Ernest, lončar, Sv. Lenart; Petek Ivan, posestnik, Hardek; Vrabelj •Franc, gostilničar Branoslavci; Hlade Janez, posestnik Jelovec; Vilčnik Franc, posestnik Muretinci; Mahorič Franc, gostilničar Ptuj; Gorjak Jožef, posestnik Cezanjevci; Rajko -Jožef, posestnik Sp. Duplek; Hiter Hinko, posestnik Jelovec 18; Kričej Janez, Slovenjgradec; Venger Janez, Vajgen; Zamolo Stanislav, gostilničar Sv. Lenart. Nadomestni po-Totniki: Serec Josip, trgovec; Novak Rudolf, mizar; Božič Ignacij; Prohaska Franc, gostilničar; Ratzek Jožef, dimnikar, Grosmann Martin; Guzelj Leopold, trgovec; Kühar Vinko, trgovec in Troha Karel, posredovalnica, vsi iz Ma* Tibora. GLADIATORJI. (144. nadaljevanje.) Po noči so odpeljali otroka iz skrivališča in so bežali z njim vso noč in ves drugi dan. Prijazno, pomirljivo so mu govorili in ko se je obrnil od njih in klical svojo mater, so mu rekli, da je umrla —. Niti zadnje časti jej niso skazali. Ko so ji zatisnili oči, so legije vdrle preko njihovih slabotnih bramb, vse je ležalo — in visokorodna, knežja Guenebra je ostala v zapuščeni koči, kjer je umrla prepuščena na milost in nemilost zmagovalcem —.» Smrtnobled je bil Licinijev obraz, ko je Kalha pri zadnjih besedah pogledal vanj in kaplje znoja so mu stale na čelu. Njegovo krepko telo je trepetalo, da je oklep rožljal —. Vstal je in stopil k vhodu šatora, kot da bi iskal svežega zraka —. In zopet se je vrnil k svojemu gostu in dejal z rahlim, pa mirnim glasom: «Slutil sem, vedel sem da mora tako biti! — Eska je sin — one, ki sem jo srečal jaz v svojem življenju in — in zakaj bi se sramovavl ti priznati — in ki je prešinila s svojim ljubečim uplivom vse moje življenje —. Poglej me, star sem in sivolas —. Kaj imajo taki ljudje, kakršen sem jaz, opraviti z mamljivimi upi in željami, ki ob njih hitreje plane mlado, sveže srce in zaplameni gladko lice —? Danes pa ti povem, — od boja utrujen in zdelan sem, — zdi se mi, da mi je bila ponuđena čaša življenja, pa komaj toliko, da sem omočil svoje žejne, hlepeče ustnice — in že mi je bila kruto odvzeta —. Zakaj neki sem moral okusiti srečo, če je pa nisem smel uživati — ? Kaj, ti imaš srce, ki človeški čuti! Pogumen mož si, tvoja obleka je i sicer miroljubna, — pa danes bi ne bil tukaj sredi sovraž-j nega tabora, da nisi pogumen! In tebi, — ali moram tebi povedati, — ko sem stopil v tisto zapuščeno kočo in videl na ubogem ležišču pri svojih nogah hladno in mrtvo njo, ki sem jo nad vse goreče ljubil — če bi ne bil rimski vojščak, moj lastni zvesti meč bi bil moja zadnja tolažba in padel bi bil ob njej, da bi naju položili v isti grob —. In sedaj je ne bom videl nikdar več —1» Zakril si je obraz z rokami in s strastnim glasom ponavljal: «Nikdar več —! Nikdar več ■—!» «Nikdar ne misli tega! Ne verjemi take obupne uso-j del» je vzkliknil Kalha. Oko se mu je iskrilo, lica so mu j rdela — saj je zopet našel popotnika na samotni stezi ! življenja in mu je mogel pokazati pot proti večni domovini —. «Ali misliš,» je nadaljeval, «da si ti ali jaz, ali oni, ali kdorkoli od nas, da smo rojeni le za trpljenje in za v nesrečo drugim —? Da se borimo, da hrepenimo in se, žalostimo in da končno pademo v grob, kakor zrelo jabolko raz vejo — ižgubljeni in pozabljeni —? Ali misliš, da je življenje pri kraju za mene in za tebe, če eden pade v svojem oklepu na čelu desete legije, zadet od sovražnega kopja, in drugi umrje križan pred mestnim obzidjem kot ogleduh ali pa kamenjan pri mestnih vratih kot izdajalec svojega rodu —? To je usoda, ki čaka nas vse morebiti že pred jutrišnjim večerom. — Ne verjemi tega plemeniti Rimljani S mrtjo življenja ni konec, — le duša za- i pusti svoje telo in gre svojo pot, — pot, ki jo pelje v domovino ------.» «Pa kam —?» je vprašal Rimljan. Resnoba njegovega gosta mu je vzbudila zanimanje in njegove prepričevalne besede so mu segle v srce. «Ali je to tista domovina, ki so o njej pevali naši pesniki? Sanjali naši modrijani? Drugi pa se smejali tem sanjarijam? — Dežela sanj, mračna pokrajina senc onstran Stiksa? — To so le sanje, lene vizije mislecev! Mi pa samo možje dela in dejanja, kaj imamo mi opraviti s takimi sanjarijami? Mi, ki imamo posla z dejstvi —!» «In kaj je dejstvo?» je odvrnil Kalha. «Ali je v nas? Ali je zunaj nas? — Ozri se izza vhoda svojega šatora, plemeniti Rimljan, in poglej krog sebe! Tu urejeni tabor, legijonarji v svojih oklepih, orli, kupi orožja, bojni plen. In tam onstran — stolpi in strehe jeruzalemske in snežno-beli tempelj s svojo blestečo se zlato streho —. In daleč tam rdečkasti griči Moaba onstran Mrtvega morja —. Prelep svet dejstev in resničnosti serazprostira piedi teboj. — Pa pride blisk iz grmečega oblaka, ali pa puščica z obzidja —. Življenje ti je ostalo, pa pogled svojih oči si izgubil —. Kje je sedaj resničnost, kaj je dejstvo? Luč ali tema? širna planjava sijajneda. solnca zunaj tebe, ali pekoča bolečina ali črna noč v tvoji duši — ? In tako je z življenjem. Tit v svojem zlatem oklepu, Vespazijan na prestolu Cezarjev, pogumni vojščak, ki se tamle naslanja na svojo sulico — in onemogli ujetnik, ki umira od gladu gori v mestu — ali niso to bitja ene in iste vrste? In kako to, da je njihov delež na skupni usodi tako neenak —? Zato ker je malo na tem, kake prevare nas mamijo v sedanjem življenju — ker bomo končno vsi: dospeli do istega dejstva, spovznali isto resničnost —!» Licinij se je zamislil —. Kakor mnogi drugi poganski misleci, se je že tudi on bavil s tistim velikim vprašanjem, ki se vsiljuje od časa do časa vsakemu mislečemu človeku: »Zakaj so stvari tako in ne drugače —?« Tudi njega je dimila očividna razlika med človeškim kopernenjem in njegovimi uspehi — nepreračunljiva slučajnost sreče, navidezna krivica usode —. S pogumno samozavestjo krepke narave je začeli svoje življenje in mislil, da je odločni moči in odločenemu pogumu vse mogoče. Kadar se mu je kaj ponesrečilo,-si je samemu sebi delal očitke z nekakim zaničevanjem,-ako je uspel, mu je rastlo zaupanje v lastno moč in v resničnost njegovih nazorov. Pa v ponosu mladosti in sreče ga je bridkost vzela v šolo in ga naučila bridkih naukov ki si jih je bolje izkusiti prej ko pozneje. Kajti dokler ni plug razoral zemlje, ne more roditi sadu. In čim globlje je razorala bridkost in tuga in razočaranje človečko dušo, tem sprejemljivejša jeza dobro seme, tem obilnejši je sad, ki .ga prinese življenje —. In v celem življenju in na vrhuncu svojih uspeho\r je postal Licinij zamišljen in resen —. Ker je ostal samoten in bil razočaran. Gledal je zamotane niti usode krog sebe, priznal, da jih sam ne more razvozlati. Drugi so mislili, da je odločen in samozavesten, on pa je poznal: svojo slabost in revščino in njegov strti duh je bil portižer»; in dovzeten za dobre nauke kakor duša otrokova —. . Dalje prihodnjič. Svarilo. Svariva vsakogar dati na na-najino ime denar ali kako drugo blago najinemu sinu Hinkotu Ravnjak, ker nisva zanj plačnika. Martin in Antonija Ravnjak, stariši. Bresternica, 1. septembri 1922. Želod in novi fižol Dn