416
Pogovori vrednika.
v
I na D.: Za življenjopis Z. prosimo. — Gosp. K. v G.:   Na pismice   Vaše,   v kterem  nas   vprašujete   v   imenu mnozih:   čigavi so spisi v „Novicah", nad kterimi in pod kterimi ne stoji ime pisatelja, in v kterem nam dalje željo razodevate: naj Jbi  vsi pisatelji vselej podpisovali celo svoje ime,   ker bravec   rad ve,  kdo  je to in uno pisal, —Vam radi damo sledeči odgovor: Kar se tiče pervega vprašanja, je večidel   vse   to,   kar   nima   nobenega  podpisa   ali sicer kakega zaznamka, moje delo. Ker pa se vseh 13 let nisem nikoli hotel s tem sponašati, da kot vrednik „Novicu sem tudi njih naj pridniši pisatelj, že veliko   let ne   podpisujem   svojega  imena  nikjer. — Kar se tiče druge Vaše želje:   naj bi vsi  pisatelji   razglaševali svoje celo ime,   se bo to teško spolnilo ,   ker  vredništvo   nima pravice imena pisateljevega podpisavati, če ga on sam ne podpiše , in mar-sikrat ima kak pisatelj poseben vzrok,   da noče,   da   bi   se   njegov* ime vedilo; dosti je,   da   ga   le   vrednik ve,   ki je  potem ž njim vred odgovoren za natisnjeni spis.    Res je, da pri   večjih  znanstvenih delih je veliko   na tem ležeče vcditi:   kdo   je  pisatelj;  al pri manjših stvareh je zadosti, če pisatelj to le zaznamuje z eno ali dvojima pismenkama ali kak drugač; bravci  ga  potem,  akoravno ne popolnoma,  vendar že   po njegovih spisih  poznajo.    Menimo,   da  ne bomo napak ravnali, ako v vsem  ostanemo pri navadi sedanji.