44 Zavibrira mi telefon, klic z neznane številke. Takoj vem, koliko je ura. Na drugi strani zaskrbljen glas. »Halo, je to društvo za netopirje?« Pritrdim go- spe. »Našli smo netopirja. Mi vi lahko svetujete, kako mu lahko pomagamo?« Izvem, za kakšno srečanje je šlo, jo po- mirim in podam kratka navodila, naj netopirja previdno in s pomočjo krpe ali rokavic premakne v manjšo škatlo. Ker kliče iz Ljubljane, se odpeljem pre- verit situacijo. Pred nami je poletje, ko bomo v Sloven- skem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) vsaj nekajkrat na te- den prejeli podoben klic. Največ pozivov o najdbi ali pomoči onemoglim netopirjem prejmemo prav poleti. To je povezano z vrhom aktivnosti netopirjev v toplem de- lu leta, še posebej pa s časom združevanja teh letečih sesalcev v porodniške kolonije in kotenjem ter vzgojo mladičev. Z neto- pirji si dandanes nemalokrat popolno- ma nevede delimo skupen prostor, saj za dnevna zatočišča uporabljajo strukture, ki jih je postavil človek in kjer so podobne razmere kot v naravnih zatočiščih (npr. razpokah v skalnih stenah ali drevesih). Prostorna podstrešja, reže za lesenimi opaži fasad in betonskimi ploščami stol- pnic ali drevesna dupla dreves v parkih in drevoredih so primeri takih zatočišč, ki omogočajo netopirjem bivanje celo v me- stu. Bližina človeka pa prinaša tudi mar- sikatere grožnje in nevarnosti, zaradi ka- terih se netopirji poškodujejo ali znajdejo v stiski, ljudje pa večkrat pridejo v stik s takimi netopirji in jim želijo pomagati. V SDPVN se na najdbe pomoči potrebnih Našli smo netopirja. Kako mu lahko pomagamo? Besedilo in foto: Simon Zidar in Eva Pavlovič netopirjev in tudi nejevoljo ljudi nad ne- topirskimi sosedi, ki so vsi tudi pravno zavarovani, preko različnih kanalov (tele- fon, e-mail, FB) odzivamo že dve desetle- tji. V tokratnem prispevku želimo osvetli- ti nekaj najpogostejših možnih scenarijev srečanj z netopirji in podati osnovna pri- poročila za ukrepanje. V splošnem najdba netopirja podnevi pomeni razlog za skrb, saj je ta sicer plašna in temoljuba žival najverjetneje v stiski. NETOPIR NA TLEH Netopir, ki ga najdemo na tleh, je zelo ver- jetno onemogel ali poškodovan in potre- buje našo pomoč. Previdno ga prestavimo na varno. To npr. pomeni premik v nalu- knjano škatlo za čevlje ali drugo kartona- sto škatlo brez odprtin, v katero na dno položimo krpo ali brisačko. Pomembno je, da škatlo dobro zapremo. Netopir je divja žival in kljub svoji majhnosti lahko ugri- zne človeka, zato ga nikoli ne prijemamo z golimi rokami, temveč si pomagamo s krpo ali rokavicami. Netopirju s kapalko ali žlico ponudimo vodo, v škatlo pa mu lahko postavimo tudi plitek pokrovček z vodo (npr. pokrovček kozarca za vlaga- nje). Če imamo doma ličinke mokarjev (ali druge žuželke), lahko netopirja po- skušamo hraniti z mokarji, ki mu jih po enega ponudimo h gobčku. Pogosto je potrebno nekaj potrpljenja in iztis notra- njosti mokarja h gobčku, da netopir hrano prepozna. Preko dneva škatlo umaknemo na varno, kjer ne bo izpostavljena prevelikim vre- menskim vplivom. Zvečer, ob sončnem zahodu, škatlo premaknemo na prosto, jo položimo na višje mesto, nedosegljivo mačkom (npr. okensko polico, balkon, drevo …), in odpremo. Tam jo lahko pusti- mo odprto nekaj ur in s tem omogočimo netopirju čas, da se segreje in odleti. Če netopir ne odleti ali ima vidne poškodbe (strgano letalno opno, zlom kosti, druge rane), bo verjetno potreboval dodatno oskrbo, zato se obrnemo na Azil za pro- stoživeče živali ali po dodaten nasvet na naše društvo – npr. preko Netopirofona. NETOPIRSKI MLADIČ Netopirske mladičke najdemo le junija, julija ali v začetku avgusta. V drugih delih leta so najdeni netopirji kljub svoji majh- nosti (velikosti palca) v resnici odrasle ži- vali. Mladiči so ob skotitvi goli – rožnati, sprva še nimajo odprtih oči in so popolno- ma odvisni od mame. Kasneje jim požene kožuh, ki je sprva še kratek in žametast. Po nekaj tednih že začnejo s prvimi poleti, ki so sprva še lahko nerodni in končajo tu- di s pristankom na tleh. Če mladič pade iz zatočišča, ima največ možnosti za prežive- tje, če se vrne v materino oskrbo. Netopir- ja s krpo previdno prestavimo nazaj v režo ali na mesto, od koder bi lahko padel. Če zatočišča ne poznamo, netopirja čez dan umaknemo s tal in ga zvečer postavimo na varno, a odprto mesto v neposredni bliži- ni najdbe. Upamo na uspešno snidenje z mamo, v nasprotnem primeru se obrnemo Odrasel nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii) na začasni oskrbi v kartonasti škatli, obloženi s papir- natimi brisačkami. 45 na Netopirofon ali na Azil za prostoživeče živali. Oskrba mladiča je zaradi specifičnih zahtev (primerna temperatura, vlažnost, stalno hranjenje z mlekom za mačje mla- diče in nega) zahtevna naloga. NETOPIRJA JE UJELA MAČKA Nemalokrat so leteči sesalci plen naših mačk in takšno srečanje se ne konča vedno v prid prhutarjev. Četudi gre le za igranje z ulovom, lahko mačke povzročijo velike po- škodbe, od katerih so najbolj opazne raz- trganine prhuti. Netopir je lahko poškodo- van tudi zaradi drugih vzrokov, npr. trkov s prevoznimi sredstvi. V primeru vidnih poškodb in nezmožnosti letenja netopirja se obrnite na Azil za prostoživeče živali ali bližnjo veterinarsko postajo. In še poziv vsem mačjeljubcem – čez noč svojo mačko zadržite doma. To priporočilo še posebej velja v času netopirskih mladičev. Neto- pirji vam bodo hvaležni. NETOPIR NA FASADI Netopir, ki biva pod napuščem strehe na fasadi, v nasprotju s pogostim prepriča- njem ni v stiski. Temni koti mu služijo kot udobno dnevno zatočišče. Netopirjev s ta- kih mest ne preganjamo, temveč jih sprej- memo za svoje nove koristne žužkojede sosede! Če nas motijo njihovi iztrebki, pod stalno mesto visenja netopirja namestimo polico, ki bo zadrževala gvano. Zelo po- gosto na takšnih mestih najdemo vejicate netopirje (Myotis emarginatus), ki jih izda značilen opečnat kožuh. Če netopirja opa- zimo nižje na fasadi, na izpostavljenem me- stu in čez dan celo obsijanega s soncem, je to znak za ukrepanje in pomoč živali. NETOPIRJI ZA LESENIM OPAŽEM Netopirska zatočišča v naseljih pogosto najdemo v špranjah za zunanjim lesenim opažem, za polkni, za žlebovi, v kase- tah rolet ali v drugih podobnih zunanjih špranjah na stavbah. Netopirjev iz njiho- vih zatočišč ne preganjamo. Navsezadnje so koristne in tudi zavarovane živali. Če nas motijo iztrebki, pod takšno zatočišče namestimo polico, ki bo zadrževala gva- no. Nekaterim drugim vrstam netopirjev bolj ustrezajo večji prostori, zato za svo- je zatočišče uporabljajo podstrešja, kleti ipd. Če poznamo zatočišče netopirjev in načrtujemo ali vemo, da bi ob načrtovani obnovi stavb lahko prišlo do uničenja za- točišča netopirjev, se obrnemo na Zavod RS za varstvo narave. NETOPIRJI LETIJO V STANOVANJU Ljudje se še vedno lahko močno ustrašijo, ko netopirji »prifrčijo« v stanovanje. Ne le da jih je strah, občasno jih zajame prava pa- nika. Samo mirno. Če netopir leti po sobi, najprej zapremo vrata, ki vodijo v druge prostore, ter na stežaj odpremo vsa okna v sobi. Ugasnemo luči in počakamo, da neto- pir sam najde pot ven. Če se netopir nekam usede in imamo možnost, da ga ulovimo, netopirja previdno primemo s krpo ali ro- kavicami ter ga prestavimo na prosto. Če netopirja v stanovanju opazimo čez dan, ga poskusimo ujeti in ga do večera namestimo v dobro zaprto škatlo. Ko se zunaj začne te- mniti, netopirja izpustimo. In – brez skrbi – ne bodo se vam zapletli v lase. NETOPIR MED DRVMI Predstavljajte si, da se pozimi odpravite v skladovnico po drva in med njimi naj- dete malo spečo živalco. To se zgodi, saj se nekatere vrste, med njimi pogosto nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii), zatekajo prav v špranje med drvmi. Tam hibernirajo, zato netopir ob motnji ne bo takoj odletel. Če je mogoče, del drv, v ka- terih smo našli netopirja, previdno polo- žimo nazaj in jih to zimo več ne premika- mo ali pa netopirja preselimo med druga drva, ki jih to zimo ne bomo uporabili. Ne- topirje, ki jih ni mogoče vrniti v njihovo prezimovališče, je treba v večini primerov prezimiti v oskrbi, saj bi izpostavljeni mrazu lahko poginili. V takih primerih se zato obrnemo na Netopirofon ali na Azil za prostoživeče živali. Netopirja zaskrbljene gospe iz uvoda smo prevzeli v začasno oskrbo, saj je bil videti nekoliko shujšan. Po nekaj obilnih obro- kih z mokarji in napojitvi je bil mali neto- pir že naslednji večer izpuščen na mestu najdbe. Želimo si, da bi se to poletje čim več zgodb končalo s tako pogumnim »od- prhutanjem« v noč. UPORABNI KONTAKTI: Netopirofon: 068 650 090 (predvsem občina Ljubljana z okolico) Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev: netopirji@sdpvn-drustvo.si, FB: SDPVN Azil za prostoživeče živali: Golob d.o.o., Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, Muta; tel.: 02 876 12 85 in 041 518 939 Klinika za ptice, male sesalce in plazil- ce: Veterinarska fakulteta UL, Cesta v mestni log 47, Ljubljana; tel.: 01 4779 248 in 01 4779 251 Zavod RS za varstvo narave: https://zrsvn-varstvonarave.si Člani društva se na Netopirofon in dru- ge kanale obveščanja odzivamo v pro- stem času, zato vse klicatelje prosimo za obzirnost in potrpežljivost. Če se ne odzovemo takoj, nas poskusite znova poklicati kasneje ali nas kontaktirati preko drugih kanalov. Pomagali vam bomo v najkrajšem možnem času. Ne- topirji so zavarovani in jih je prepove- dano vznemirjati ali z njimi rokovati, razen v primeru pomoči netopirju v sti- ki. Onemoglega netopirja lahko prevza- memo v začasno oskrbo, a moramo po treh dneh o tem obvestiti pristojni Azil za prostoživeče živali. Prispevek je nastal v sklopu projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 6, ki ga sofinancira Mestna občina Ljublja- na in je namenjen osveščanju o pomenu in ogroženosti netopirjev v prestolnici.