yu issn 0040-1978 LETO XL., ŠT. 2 Ruj, 15. januarja 1987 cena IGO dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Stanarine spet dražje (stran 2} Odločno proti šušmarstvu (stran 2j Dedek Mraz in pomanjkanje denarja (stran 4) Še zmeraj: Ptuj — Maribor (stran 5) Delegat Lujzek (stran 6) Ingoličevih 80 let v slovenskobistriškem gradu so v počastitev praznika občine prejšnji četrtek, 8. januarja, pri- pravili zanimivo srečanje s svo- jim rojakom in častnim občanom Antonom Ingoličem ob njegovi 80-letnici. Janez Mušič, urednik Mladinske knjige, je Bistričanom predstavil najprej zadnje — se- demdeseto delo*— tega plodovi- tega pisatelja Leta dozorevanja, ki zaključuje njegovo avtobio- grafsko trilogijo. Zatem je govo- ril o tudi o ostalih delih in pove- dal, da je bilo kar 24 knjig preve- denih v 14 tujih jezikov. Skupna naklada vseh prevedenih Ingoli- čevih del je milijon tristotisoč, s slovenskimi vred pa okrog dva milijona tristotisoč. Ti podatki povedo, da je pisa- telj vse svoje življenje posvetil pisani besedi. V njej je izrazil vse, kar človek doživi ali pa vsaj občuti. Osemdeset let življenja in šestdeset let pisanja, ob tem pa še petintrideset let učiteljevanja in precej let aktivnega družbeno- političnega delovanja .; . Kako v kratkem opisati izredno pestro in delovno pot Antona Ingoliča, ro- jenega na Spodnji Polskavi? Ne- mogoče! Ob visokem življenj- skem jubileju pa mu je moč izre- či le iskrene čestitke in zahvalo za vse, kar je doslej naredil in napisal, obenem pa mu zaželeti še dosti zdravih in pisateljevanja polnih let. N. D. Snežnega presenečenja ni bilo Prve obilnejše padavine v letošnji ^imi niso prese- netile, čeprav jih vremenoslovci v takem obilju niso napovedali. V ponedeljek zjutraj je bilo v Ptuju 38 do 40 centimetrov snega, vse pomembnejše poti pa očiščene. Res je bilo na njih še nekaj stlačenega sne- ga in je bila vožnja precej ovirana. Prvi delovni dan tedna ni bilo večjih avtobusnih zamud, v povprečju so zamujali 10 do 20 minut. Iz redkih smeri avtobusi niso pripeljali, med drugim iz Trnovske vasi in Buč- kovcev. Če so bile ceste razmeroma dobro očiščene, pa tega za pločnike ne moremo trditi, saj mnogi hi- šni sveti oziroma lastniki stavb svoje obveznosti, ki jo nalaga odlok, niso opravili. Sicer pa, velik del zi- me je še pred nami in dovolj bo še priložnosti, da se izkažemo. JB Poleg snega pa nas je presenetila tudi »sibirska« zima. Živo srebro se je spustilo pod minus 20 stopinj, tako da je tudi Drava pri Borlu zamrznila. (Foto: M. Ozmec) O avtocesti in gospodarskih težavah v občini Razprave o koridorju bodoče avtoceste Ptuj —Maribor so, kot kaže, v minulem tednu le dobile svoj epilog. Možne variante so pre- tehtavali na več sestankih iz kar se da raz- ličnih zornih kotov, podkrepljenih z rezultati hidroloških, kmetijskih, geoloških spomeni- ško varstvenih in drugih (ne poceni) študij. Ena najeminentnejših in jobsežnih tovrstnih razprav pa je nedvomno potekala v četrtek, 8. januarja, v mali dvorani Srednješolskega centra Ptuj, kjer so svoja mnenja in stališča kresali predstavniki ptujske in mariborske občine, vodarji, kmetijci, cestarji, projektanti, politiki, skratka vsi, ki bi jih naj, ali vsaj mo- rala omenjena zadeva zanimati. In glej ga zlomka, prav omenjene študije so ob podrob- ni razlagi in prikazu vrisanih predlogov trase na kartah korenito izpodrinile dosedanje na- gibe Ptujčanov, ki so se do sedaj leta nazaj ogrevali za varianto avtoceste ob stari strugi Drave. Razen redkih izjem so bili razpravljal- ci kar precej enotni, da je sedaj najbolj pri- merno (ker so tako pokazale študije), č? bo bodoča avtocesta potekala ob kanalu hidroe- lektrarne Zlatoličje, čeprav bo pri tem uniče- no precej dobrih kmetijsko obdelovalnih po- vršin in čeprav bo cesta potekala tik ob naj- večjih zajetjih pitne vode v Sloveniji. Enako stališče so zavzeli tudi na seji izvrš- nega sveta dan za tem, v petek, 9. januarja in sklenili, da bodo »obkanalsko« varianto predlagali v sprejem zborom občinske skup- ščine ter v zvezi s tem tudi spremembo druž- benega plana občine. Posebej so se opredelili tudi do gramoznic v občini ftuj, kjer je treba končno narediti red. Sicer pa so na petkovi seji izvršnega sveta SO Ptuj razpravljali tudi o poslovanju zdru- ženega dela v devetih mesecih lanskega leta in o izvajanju sanacijskih programov po za- ključnih računih za leto 1985. Dejstvo je, da se negativni trendi, ki so jih izkazali v devet- mesečju, v glavnem nadaljujejo, pojavilo pa se je tudi nekaj novih organizacij, ki posluje- jo z motnjami ali na robu rentabilnosti. Tre- nutno je najtežja situacija v DO Olga Meglič in v temeljni organizaciji Lesna industrija Ptuj. Precej zaskrbljujoče je tudi v Gumami, Haloškem Biserju in Elektrokovinarju. Žal se napake še nadaljujejo, saj se poraba ne vseh nivojih še zmeraj povečuje, namesto da bi bi- la sorazmerna ustvarjenemu dohodku. V nadaljevanju so preimenovali delovno gradivo odloka o zimski službi v predlog ter se dogovorili o višini zajamčenega osebnega dohodka zaposlenih v temeljni organizaciji Lesna industrija Ptuj. M. Ozmec Obrambno in samozaščitno usposabljanje Svet je danes razdvojen zaradi številnih protislovij, ki jih poraja- jo razlike v gospodarski razvitosti posameznih delov sveta. Različne ideološke opredelitve, nacionalna čustva, verska in druga prepričanja krepko izrabljajo za pritiske in vplive na vsa družbena dogajanja. V ozadju so tudi velike sile, ki si z raznim prikritim delovanjem posku- šajo podrediti posamezne države in območja. V svetu so tudi vse po- gostejši primeri terorizma in razni drugi pojavi podtalnega delovanja. Vse to in dejstvo, da smo v Jugoslaviji v zadnjih letih vse bolj iz- postavljeni različnim političho-propagandnim in gospodarskim priti- skom, raznim ideološko-kulturnim vplivom in podobno, je spodbudi- jo pristojne organe, da v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi •n družbeni samozaščiti ter zveznega dogovora o enotnih osnovah programov usposabljanja prebivalstva pripravijo teme za obrambno samozaščitno usposabljanje v letu 1987. . Program obsega dve temi »Naša krajevna skupnost v obrambnih pripravah« in »Obramba in zaščita pred podtalnim delovanjem«. Or- ganizator izvajanja programa obrambnega in samozaščitnega usposa- ljudi in občanov v ptujski občini je Občinski komite d^lt iri družbeno samozaščito ob pomoči strokovnih delavcev Od- ta^ u K^^ 'judsko obrambo občine Ptuj. V krajevnih skupnostih pa je " naprej na ramenih krajevnih konferenc SZDL in komitejev bLO m družbeno samozaščito. . Program naj bi uresničili do konca februarja. Prvi so začeli z iz- dajanjem programa v KS Markovci, kjer so začeli s predavanji že 12. januarja. Temo »Naša krajevna skupnost v obrambnih pripravah« j odo občanom tolmačili predstavniki krajevne skupnosti, o obrambi podtalnim delovanjem pa bodo govorili člani raznih niozašč t^ s^^tov, odborov in komisij s področja SLO in družbene sa- FF Programska seja OK SZDL Jutri, 16. januarja, se bodo sestali delegati občinske konference SZDL Ptuj na programski seji. V krajevnih konferencah SZDL so že razpravljali o obšir- nem gradivu, posebej še o opravljenem delu in o delovnem programu za leto 1987. Na jutrišnji seji bodo tako najprej ocenili delo v preteklem obdobju, za- tem pa razpravljali o organiziranosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in skupnih služb krajevnih skupnosti. Delegati bodo obravnavali tudi teze za spremembo ustave in zakona o združenem delu, ob koncu pa sprejeli še smernice za politično delo in delovni program za letos. N. D. 0 poslovanju SOZDA Unial Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, daje včeraj, 15. januarja pote- kal v TGA Kidričevo delovni pogovor o poslovanju sozda UNIAL, na katerega so povabili tudi Franceta Popita, Dušana Šinigoja, Lojzeta Briškega in Janeza Stanovnika. Po ogledu proizvodnih prostorov in gradbišča nove elektrolize in tovarne anod so se pogovarjali s predstavniki sozda Unial, ter ptujske in slove- njebistriške občine. Popoldne so se v Ptuju pogovarjali tudi o gospodarjenju v občini. Več o vsebini pogovorov pa v naslednji številki Tednika. - OM Začetek izobraževanja kmetovalcev v ponedeljek bodo pričela predavanja, ki sodijo v program zimskega izo- braževanja kmetovalcev. V kmetijski zadrugi Ptuj so pripravili obširen program izobraževanja in k sodelovanju pritegnili številne strokovnjake s področja kme- tijstva. V januarju bodo naslednja predavanja: za člane pašnih skupnosti bodo predavanja 19. januarja v Stopercah, 20. v Žetalah in 21. v Destrniku. O sodob- nem pitanju prašičev bo predavanje 22. in 27. januarja v Ptuju, v prostorih ob- dravskega zavoda. Kako pridelati čim več kvalitetne krme, bodo slišali kmeto- valci na predavanjih, ki bodo 19. januarja v Dornavi, 20. v Vidmu. 22. v Juršin- cih, 23. v Podlehniku in 26. januarja na Hajdini. O sodobnem poljedelstvu in pridelovanju krme na melioriranih površinah pa bodo predavanja 22. januarja v Juršincih, 23. januarja v Trnovski vasi, 26. v Medvedcah in 27. januarja v For- minu. JB UVODNIK ----- Avtocesta ob kanalu v minulem tednu so se člani Komiteja za kmetijstvo. Komiteja za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve. Odbora za varstvo okolja ter Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj odločili o možni različici avtoceste med Ptujem in Mariborom. Ker je ta cestna zve- za pomembna z vidika povezave med srednjo in južno Evropo in ker so tako severni kot južni sosedje na svojih odsekih takoimeno- vane pirinske ceste že precej daleč z ureditvijo cestišč, je ta odločitev nujna in z njo več ni bilo mogoče odlašati. Pred približno tremi leti so strokovnjaki Cestnega podjetja Maribor oblikovali tri različice možnega poteka avtoceste. Med njimi sta dve, ki sta prišli v ožji iz- bor in sta bili tako predmet večletnih pogajanj med ptujsko in mari- borskimi občinami. Prva je takoimenovana obkanalska, druga pa obdravska. Obe sta vezani na izhodiščni križišči v Miklavžu in Haj- dini, razlikujeta pa se predvsem iz štirih vidikov: ekonomskega, kmetijskega, ekološkega in geološko-hidrološkega. Najekonomi- čnejša in s cestno-prometnega vidika najugodnejša je obkanalska različica. Od tiste ob stari strugi Drave je krajša za kilometer in pol. poteka pa po terenu, ki ne bo zahteval toliko utrjevanja in do- datnih sprememb, brez težav pa ho to traso možno priključiti na že obstoječe odseke. Do zadnjih razprav so imeli predstavniki ptujskega kmetijstva pomisleke zaradi prevelike izgube kakovostne obdelovalne zemlje in melioriranih področij v primeru, da bo obveljala obkanalska različi- ca. Ker pa so pred leti svoje dvome izrazili, je Cestno podjetje Mari- bor naročilo raziskavo o tem problemu pri Kmetijskem zavodu Ma- ribor. Iz nje je razvidno, da gre pri obkanalski različici za manjšo izgubo kakovostnih obdelovalnih površin. Tako so se člani komiteja za kmetijstvo z dvema vzdržanima glasovoma odločili za obkanal- sko različico. Tudi z naravovarstvenega stališča je. vsaj po mnenju Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, bolj upravičena obkanal- ska različica, ker bi drugače uničili zaščitene in redke živalske vrste v biotopih ob stari strugi Drave, pomisleke pa je imel le njihov ar- heolog, kije menil, da pri obkanalski različici prav tako naletimo na pomembna najdbišča in bo potrebno delo skrbno nadzirati. Pri zadnjem vidiku, geološko-hidrološkem, pa je odločitev o ustrezni različici veliko bolj zapletena in težko se je bilo odločiti, pri nekaterih pa je pustila tudi precejšnjo mero dvoma v odločitev. Znano je, da so na Dravskem polju največje rezerve neoporečne pit- ne vode v Sloveniji in da je v Skorbi zaščiteno področje vodnih vi- rov. Obkanalska različica avtoceste bo to zavarovano področje pre- rezala in potencialna nevarnost onesnaženja tega življenjsko po- membnega vira bo veliko večja kot če avtoceste ne bi bilo. Z doda- tnimi tehničnimi ukrepi pa je mogoče ta vodni vir temeljito zavaro- vati. Obveljala je torej obkanalska različica, razprava pa je pokaza- la, da Ptujčani zaradi slabih izkušenj z drastičnimi posegi v njihov prostor, kot je bila na primer gradnja akumulacijskega jezera za hi- droelektrarno Formin, zahtevajo več argumentov in postavljajo po- goje vsakemu, ki bo posegal v okolje. Pogoji so torej postavljeni, ar- gumenti predlagatelja so obveljali — ostaja pa seveda dolga pot uvrstitve tega projekta v srednjeročne in dolgoročne programe raz- voja ter pridobivanja ustreznih denarnih sredstev. V najboljšem pri- meru lahko pričakujemo, da bo izgradnja tega odseka avtoceste prišla v načrte za obdobje 1990—2000. Darja Lukman Razprava do konca januarja Svet za vprašanja življenjskih in delovnih pogojev delavcev in predsedstvo občinskega sveta ZSS občine Ptuj sta v ponedeljek, 12. januarja, skladno s svojim programom dela organizirala javno razpra- vo o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavlja- nje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Javne razprave seje udeležila le dobra tretjina vabljenih — od 80 le 25. Zvone Masten, vodja stanovanjske dejavnosti v občini Ptuj, je podal podrobno obrazložitev osnutka ter stališč, ki so jih oblikovali v predsedstvih samoupravne stanovanjske skupnosti, komunalne skup- nosti in upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč v občini Ptuj. Razpravljalci so imeli največ pripomb na ti;etji člen, ki govori o združenju sredstev skladov skupne porabe v OZD za reševanje stano- vanjskih vprašanj. Predlagatelj kot tudi Zvone Masten sla mnenja, da gre za novo kakovost in ne za odtujevanje sredstev, kot to razumejo v delovnih okoljih. Analize so namreč pokazale, da se kar 60 odstotkov teh sredstev porablja nenamensko. Tako združevanje je izredno ugod- no, oziroma naj bi bilo ugodno za male organizacije, kjer več deset let ne zagotovijo dovolj sredstev za nakup enega stanovanja. Na koncu so glede tega člena izluščili, da ga bodo podprli, če bo- do videli obojestranski interes. S tem soglašajo tudi v sindikatih. V nadaljevanju so soglašali, da bi podprli peti člen poglavja, ki govori o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in se nanaša na združevanje sredstev za vozače, kjer naj se doda beseda do- micil. V javni razpravi bo potrebno doreči tudi vprašanje, kako v ta pri- zadevanja vključiti kmete — kooperante. Le-ti so deležni vseh mož- nih kreditov, le za stanovanjsko izgradnjo ne dobijo ničesar. Na to naj bodo pozorni predvsem v kmetijski zadrugi in kombinatu, so me- nili udeleženci ponedeljkove razprave. ftujčani v 10. členu predlagajo eno rešitev in zahtevajo obrazlo- žitev predlagatelja glede reševanja stanovanjskih vprašanj za upoko- jence in invalide. Glede standardov, ki so opredeljeni v 20. členu, so menili, da so prenizki. Pripomb je bilo še več, o njih pa se bodo še kresala mnenja, saj je javna razprava podaljšana do konca meseca. Lotili naj bi se je resno, saj temeljna razprava o stanovanjskem gospodarstvu v zborih občin- ske skupščine, razen v družbenopolitičnem zboru, ni dosegla namena. Predvsem pa si bomo morali prizadevati za hitrejšo reševanje stano- vanjskih vprašanj glede na to, da v zadnjem času stanovanjska izgrad- nja nazaduje in da je pričakovalcev veliko. V združenem delu naj bi se v tej javni razpravi naslanjali na os- nove. ki spreminjajo samoupravne družbenoekonomske odnose na tem področju. MG 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. januar 1987 - TEDNIK IZ OBMOČNE ENOTE iSKRA OELTA V PTUJU PRIPRAVE NA RAČUNALNIŠKO PROIZVODNJO S prvim januarjem letos je biv- ši tozd Gorenja Poslovna opre- ma pričel poslovati z novim nazi- vom. Delavci so se za vključitev v sistem Iskra Delte odločili na referendumu, ki je bil 29. sep- tembra prejšnjega leta. Bojan Klinkon, bivši vodja tozd, pa je postal pomočnik di- rektorja perifernih enot v obmo- čni enoti Iskra Delta v Ptuju. Po- vedal je, da bodo v tem in še v prihodnjem mesecu delali po sta- rem. Izdelali bodo 10 tisoč televi- zorjev, polovico od tega za itali- janskega kupca — družbo BGC v Milanu. Za leto 1986 bo poslovni rezul- tat negativen. Koliko bo izgube, še ne vedo, vendar bo manjša kot v devetih mesecih leta. Ocenjuje- jo, da bo izgube med 250 in 300 milijonov dinarjev. Količinsko so plan za temeljno organizacijo izpolnili 90 odstotno. Izdelali so 50 tisoč TV aparatov in če se ne bi čez vso leto srečevali z nered- nimi in nekakovostnimi dobava- mi, bi plan TV aparatov 100 od- stotno izpolnili. V enotah biro- tehnika in mali poslovni sistemi, kjer delajo računalniški program za Birotehniko in vzhodne ter iz- hodne enote za Iskro — Delto, pa so načrtovane količine prese- gli za 20 odstotkov. Izpolnili so tudi izvozne količine pri TV pro- gramu. Kakšna so pričakovanja od vključitve v Iskra Delto? »Pričakujemo, da se bomo v bodoče lažje razvijali in da se bomo dokončno rešili izgube, ki nas spremlja že pet let. Prizade- vali si bomo za intenzivno zapo- slovanje strokovnjakov s področ- ja elektronike, računalništva in strojništva. Zgradili naj bi lasten razvoj in pričeli lastno znanje proizvajati in prodajati,« je med ostalim poudaril Bojan Klinkon. Kaj bo z letošnjimi plani? »Programi so v okviru Iskra Delte dorečeni. Letos bomo pri- čeli proizvajati terminale in sicer že v mesecu aprilu. Količine so velike, ta dela in naloge bo opra- vljalo okrog 80 zaposlenih. Pove- •čali bomo tudi proizvodnjo^ tip- kovnic, ki jih sicer že izdelujemo, pa tudi proizvodnjo tiskalnikov. Uspešno proizvajamo napajal- nike za računalnik Partner. Pove- čali bomo proizvodnjo tudi v »birostroju« — to so zlasti raču- nalniki za male poslovne sisteme RGB 130, RGB 110 in računal- nik bimark, ki ga je razvil Biro- stroj. Pri tem bomo še naprej »uporabljali« izkušnje računal- niških medijev Birostroja in Iskra Delte. V birotehniki pa ne načrtuje- mo večjih proizvodnih spre- memb; razen pri količinah.« Kako se bodo zaposleni usposo- bili za nove naloge? »Usposabljamo se nepo- sredno pri delu. Sedaj prenaša- mo tehnologijo iz velenjskega dela Iskra Delte. Delavci se bo- do tudi dodatno izobraževali v ptujskem srednješolskem centru in v izobraževalnem centru Iskra Delte v Novi Gorici,« je sklenil Bojan Klinkon. Za zdaj delavci območne eno- te prejemajo osebni dohodek še po starem, prvi dohodek v Iskra Delti pa bodo prejeli prihodnji mesec. MG Odločno proti šušmarstvu Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj je v prejšnjem letu del svojih aktivnosti namenil tudi obravnavi delov- nega osnutka družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospo- darstva v občini Ptuj v obdobju 1987—1990. O njem bodo v nasled- njih štirinajstih dnevih razpravljali vsi nosilci, zatem pa II. februarja že zbori občinske skupščine. Komitejevsko razpravo je v torek (13. ja- nuarja) dopolnil še odbor za drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu, v sredo (14. januarja) pa tudi izvršni svet. Delovno gradivo dogovora je dobro oblikovano, so menili člani komiteja. Dodali so nekaj vsebinskih dopolnitev, predvsem pa se zav- zeli za to, da je potrebno v poglavju o obrtnih conah stvari podrobne- je opredeliti, prav tako pa glede izobraževanja in vloge srednješolske- ga centra ter delavske univerze. Pozvali so tudi obrtno združenje Ptuj, ki mora narediti več pri oblikovanju tega dogovora. Zvone Masten iz stanovanjske skupnosti občine Ptuj je še predla- gal, da bi se v bodoče pri dodeljevanju prostorov za obrt posluževali natečajev. Trenutno imajo čez 100 vlog za obrtne prostore. Z ureditve- nim načrtom za Prešernovo ulico oziroma za staro mestno jedro naj bi uredili vprašanje, katere obrti v to ulico oziroma območje. Drugo vprašanje, ki se ga je komite lotil na seji 8. januarja, prav tako zadeva obrt. Gre za šušmarjenje v ptujski občini. Informacija je sestavljena na podlagi ocene, saj podatkov o razširjenosti šušmarstva ni, pojavlja pa se na vseh področjih družbenega življenja in dela. Naj- več ga je v gradbeništvu, avtoličarstvu, avtokleparstvu, avtomehaniki, soboslikarstvu in frizerstvu. Torej na področjih, ki za ptujsko občino niso deficitarna. Menili so, da se bo potrebno vseh vprašanj okrog šušmarstva lo- tevati bolj organizirano. Uspehov ne bo čez noč, saj tudi sam zakon in drugi predpisi ne zagotavljajo »pravega« boja, sankcije pa so mini- malne. V gospodarstvu občine Ptuj je precej »bolnikov«. Izgubašev je bilo v devetih mesecih prejšnjega leta pet, s skupno izgubo nekaj nad milijardo 138 milijonov 295 tisoč dinarjev. Z motnjami je v tem ob- dobju poslovalo kar 28 organizacij združenega dela. Povsod, kjer so težave, bodo morali pripraviti sanacijske programe in jih pričeti ures- ničevati, ne pa tako, kot doslej, ko so jih samo pisali in ne uresničeva- li. Zelo kritično je v Olgi Meglič in v Haloškem biseru. MG Stanarine spet dražje Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj bodo na seji, ki bo 27. januarja, odločali o povišanju stanarin za stanovanja v družbeni lasti in najemnin za poslovne prostore. Stanari-' ne naj bi se povišale za 57 odstotkov, najemnine pa za 80 odstotkov. Že sedaj je znano, da to ne bo edino zvišanje stanarin, saj je naslednje predvideno za junija letos. Iz analize, ki jo bo pripravila zveza stano- vanjskih skupnosti do prvega polletja pa bo mogoče ugotoviti, ali bo junijsko povišanje tudi zadnje v tem letu. Zakaj je pravzaprav potrebno nenehno poviševanje stanarin? Ptujska občina ima izredno bogat stanovanjski fond, tako po številu stanovanj kot — žal — po letih. Zaradi tega je bil že pred leti sprejet sporazum o postopnem prehodu na ekonomske stanarine, ki naj bi prinesle dovolj denarja za kakovostno vzdrževanje tega fonda, pred- vsem pa tudi za prenovo starega mestnega jedra. Čeprav ekonomske stanarine še niso uveljavljene, stanovanjska skupnost vlaga precejšnja sredstva v obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš, saj z zviševanjem stanarin — kljub hkratni nenehni rasti cen — vendarle pridobivajo več sredstev kot preij, 18. decembra 1986 TEDNIK januar 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Vlak bratstva in enotnosti '87 Manifestacija »Vlak bratstva in enotnosti« je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi iz- gnanci iz SR Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz nji- hovih domov, in njihovimi gosti- telji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika veči- na je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in se- strah, ki so skupaj z njimi preži- vljali težave vojne vihre ter pre- našali nadčloveške napore in tr- pljenje. Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjeva- nja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k na- daljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovan- skih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi iz- gnanci in njihovimi gostitelji. Po- stal je porok, da velike revolucio- narne izkušnje ne bodo nikoli izumrle. S to manifestacijo se re- volucionarna izročila prenašajo tudi na mlajše rodove. Tej manifestaciji dajemo velik pomen tudi v ptujski občini. Vedno ko »Vlak bratstva in enot- nosti« pripelje v Slovenijo in tu- di ko odpelje v Srbijo, smo v ob- čini priča številnim aktivnostim. Pri Občinski konferenci SZDL Ptuj, ki je nosilka vseh aktivno- sti, so na minuli seji predsedstva že imenovali nove člane koordi- nacijskega odbora za organizaci- jo sprejema naših dragih gostov iz Srbije. Junija letos bo namreč »Vlak bratstva in enotnosti« znova pri- peljal v Slovenijo. Iz Srbije bo krenil 4. junija zvečer, 5. junija pa bo popoldne prispel v Slove- nijo, kjer bodo gostje bivali pri svojih gostiteljih do 8. junija, ko se bo popoldne vlak vračal v Sr- bijo. V občini Ptuj pričakujemo, da bomo imeli v gosteh več kot 30 udeležencev »Vlaka bratstva in enotnosti«. Naši občani, kot medvojni iz- gnanci v Srbijo in dosedanji ude-' leženci te velike manifestacije bratstva in enotnosti, so v teh dneh gostom iz Srbije poslali va- bila in se na pomemben letošnji dogodek že tudi pripravljajo. Koordinacijski odbor »Vlaka bratstva in enotnosti« pri Občin- ski konferenci SZDL Ptuj pa bo v naslednjih dneh sprejel po- drobnejši program bivanja naših dragih gostov iz Srbije v občini Ptuj Franci Golob Prisrčen sprejem gostov Iz Srbije v Ptuju. Tudi letos jih bomo pričako- vali in sprejeli na Trgu mladinskih delovnih brigad. Aktivnosti v ptujskih sindikatih Slušatelji ptujske sindikalne šole jutri v tovar- ni perila DELTA Ptuj Jutrišnji dan bodo slušatelji Sindikalne šo- le občinskega sveta Zveze sindikatov Sloveni- je Ptuj preživeli v delovnem kolektivu Labod TOZD Delta Ptuj. Tokrat jim bodo predava- telji najodgovornejši nosilci funkcij temeljne organizacije združenega dela. Seznanjeni bo- do z gospodarjenjem, delom v proizvodnji, s pogoji ustvarjanja dohodka in njegovo delit- vijo, zlasti pa s sistemom nagrajevanja po de- lu in rezultatih dela. Beseda bo tudi o samou- pravljanju, obveščanju in o delu družbenopo- litičnih organizacij. Ob 14. uri pa bodo sode- lovali na razširjeni seji izvršnega odbora os- novne organizacije zveze sindikatov, na kate- ri bo razprava o osnutku pravil o organizira- nosti in delovanju osnovne organizacije zve- ze sindikatov Labod Novo mesto TOZD Del- ta Ptuj. Bogate izkušnje tega marljivega kole- ktiva bodo koristno uporabili za delo v last- nih delovnih okoljih. V ponedeljek seja predsedstva občinskega sve- ta Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj bo na 12. seji 19. januarja razpravljalo o aktual- nih problemih v samoupravnem organizira- nju združenega dela in sprejelo program obravnave tega vprašanja v delovnih organi- zacijah in v dislociranih temeljnih organiza- cijah združenega dela. Predsedstvo bo tudi oblikovalo smernice za aktivnosti osnovnih organizacij zveze sindikatov ob razpravi o zakjučnih računih za leto 1986 ter o osnutku statutarnega sklepa občmske organizacije zveze sindikatov in o osnutku poslovnika o organiziranosti in delovanju občinskega sve- ta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj, njegovega predsedstva, svetov, odborov in komisij ter občinskih odborov sindiKatov delavcev de- javnosti v občini Ptuj. O obeh navedenih do- kumentih bo potekala razprava v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, o njunem sprejemu pa bo sklepal Občinski svet ZSS FHuj na letni programski seji, 19. februarja 1987. Občinski odbori sindikatov delavcev dejavnosti občine Ptuj pred svojimi letnimi programskimi sejami V Delavskem domu Franca Krambergerja je bil včeraj akcijski posvet predsednikov ob- činskih odborov sindikatov delavcev dejav- nosti občine Ptuj. Dogovorili so se o enotnih in temeljitih vsebinskih pripravah na letne programske seje, ki morajo biti izvedene do konca januarja. Dogovorili so se, da bodo v ospredje letnih programskih sej postavili vsa tista vprašanja, o katerih so največ govorili člani zveze sindikatov na svojih letnih pro- gramskih konferencah osnovnih sindikalnih organizacij v decembru minulega leta. To pa pomeni, da se je potrebno temeljito poglobiti v besede in hotenja sindikalnega članstva in skozi njih oblikovati oceno lastnega dela ter opredeliti težišče aktivnosti za delo med de- lavci v osnovnih organizacijah zveze sindika- tov. V ptujski občini deluje dvanajst občinskih od- borov sindikatov delavcev naslednjih dejavno- sti — kovinske in elektroindustrije; predsed- nik Franc KOROŠEC iz Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo; — kmetijstva in živilske industrije, pred- sednik Drago ZUPANIČ, Kmetijska zadruga Ptuj; — prometa in zvez, predsednik Anton HRGA, Certus TOZD Potniški promet Ptuj; — trgovine, predsednik Marjan BER, Emona Merkur ftuj; — gostinstva in turizma, predsednik Jan- ko GRDIŠA, Emona Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj; — gradbeništva ter stanovanjske in komu- nalne dejavnosti, predsednik Franc GRA- BROVEC, Komunala, gradbeništvo in pro- met Ptuj; — gozdarstva in lesne industrije, doseda- nji predsednik Vlado ŠAFRANKO, za nove- ga pa je predlagan Anton GALUN iz gozd- nega gospodarstva; — tekstilne in usnjarsko predelovalne in- dustrije, predsednik Ivan HORVAT, Planika TOZD tovarna obutve Majšperk; — vzgoje, izobraževanja in znanosti, pred- sednik Ivan ŠUMANDL, Osnovna šola To- neta Žnidariča Ptuj; — kulture, predsednica Lidija MAJNIK, Ljudska in študijska knjižnica ftuj; — zdravstva in socialnega varstva, pred- sednica Verica TURK, Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj — TOZD Osnovno zdrav- stveno varstvo Ptuj in — družbenih in državnih organov, pred- sednik Milan ČUČEK, strokovne službe ob- činske skupščine in izvršnega sveta občine Ptuj. Sindikati delavcev dejavnosti omogočajo delavcem izražanje, usklajevanje in razreše- vanje njihovih posebnih interesov, dogovar- janje o razreševanju skupnih vprašanj, zato pričakujemo v prihodnje njihovo še večjo sindikalno angažiranost pri urejanju samou- pravnega in družbenoekonomskega položaja delavcev v posameznih dejavnostih. pg Do konca še tri zanimive okrogle mize v preteklem tednu so se slušatelji občinske mladinske politične šole zbrali v Klubu mladih kar dvakrat. V torek so se s članom uredni- štva Mladine Francijem Zavrlom in s predsednikom Centra za infor- miranje, raziskovanje in založništvo pri Republiški konferenci mladih Mojmirom Ocvirkom pogovarjali o mladinskih informativnih medijih in o njihovih težavah ter se dogovorili za sodelovanje v oblikovanju mladinskih glasil in objavljanje pomembnejših dogodkov iz naše ob- čine v Mladini. V petek pa sta bili gostji javne tribune o nacionalizmu in mladih psihologinja Mirjana Ule in sociologinja Silva Meznarič. Uletova je sodelovala v jugoslovanskem projektu raziskovanja vrednot mlade generacije, Meznaričeva pa je avtorica knjige Bosanci in Slovenci, ki je izšla v Knjižnici revolucionarne teorije. Skupna ugotovitev obeh je bila, da se iz raziskave vrednot in ankete Slovensko javno mnenje ja- sno vidi, da je nacionalizem pogosto maska, za katero se skriva veči- na nerešnih problemov, ki so predvsem ekonomskega značaja. Prika- zali sta celotno pahljačo dejanskih težav mladih iz različnih okolij Ju- goslavije, ki je še kako prišla do izraza v skupnem jugoslovanskem projektu. Raziskava vrednot mladih je pokazala, da so med mladimi razlike v ocenjevanju lastnega položaja v posameznih družbah in s tem tudi različne vrednostne orientacije, kar je popolnoma razumlji- vo. Ker je taka raziskava prva te vrste, seveda ni možnosti primerjave ali so se vrednote z razvojem spreminjale in kako, zato ima ta raziska- va predvsem vrednost v tem, da omogoča, razumevanje različnosti mladih in s tem tudi njihovo medsebojno spoštovanje razlik. Zanimiv je bil tudi prikaz rezultatov raziskav načina življenja in težav mladih v Zvezni republiki Nemčiji, ki gaje Mirjana Ule podala na osnovi svo- jega poznavanja velikega števila raziskav mlade generacije. Do konca šole bodo še trije pogovori oziroma okrogle mize. Prva bo danes ob 16. uri v Klubu mladih. Zmaga Kavčič bo predstavila ra- ziskave o odnosu mladih do religije. Cez teden dni pa bo Andrej Hartman z Inštituta SRS za planiranje predstavil poglavitne značilno- sti sedanjega ekonomskega položaja Slovenije in Jugoslavije. Zaklju- ček šole bo 30. januarja, ko bodo gostje ponovno člani Republiške konference mladih in s katerimi se bodo mladi pogovorili o aktualnih problemih, posebej pa še o preživljanju prostega časa, novih oblikah mladinskega dela in pobudah lanskega kongresa mladih v Krškem. Obiskanost dosedanjih pogovorov je zelo dobra in kaže, daje orga- nizator — komisija za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Ptuj — šolo zelo dobro zastavila. Teme so aktualne, predavatelji pa zanimivi. d. 1. POSNETKI Z RADIJSKEGA KVIZA Poročali smo že, da je bil v avli Srednješolskega centra Dušana K vedra v Ptuju v soboto, 20. decembra 198,6 radijski kviz o poznava- nju delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na območju sodelujočih bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije. V kvizu so sodelovale po tričlanske ekipe mladih iz 12 občin, po šest iz vsake re- publike. Več znanja in tekmovalne sreče so imeli mladi iz hrvaških občin. Potek kviza je skrbno spremljala strokovna komisija, (od leve: Franc Lačen, Radio-Tednik Ptuj, Branka Tepeš iz Pregrade, Antun Kozina iz Krapine, Katica Mikulan iz Čakovca in Franc Fieršek, avtor kviza Foto: L. Cajnko Prvo nagrado si je priborila ekipa občine Čakovec v sestavi: Daniela Pergar, Jasminka Petek in Mladen Vargek, vsi iz OŠ »Martin Preštek« Cakovec Foto: L. Cajnko Drugo nagrado je osvojila ekipa občine Ivanec v sestavi: Tomislav Eri- ščič, Damir Jagič in Davor Štefičar Foto: L. Cajnko Tretjo nagrado si je po izločilnih vpraSanjih priborila ekipa mladih iz občine Varaždin v sestavi: Zlatko Erjavec, Stjepan Habunek in Siniša Tkalec. Foto: L. Cajnko Političina šola ZK v občini Ptyj v začetku decembra je v Ptuju začela z delom politična šola Zve- ze komunistov, ki jo sedaj obiskuje 21 rednih slušateljev, predavanja pa so odprta tudi za druge. S predavanji začenjajo vsak torek in četr- tek ob 16. uri in trajajo skupaj z razpravo po 3 šolske ure. Celotni pro- gram obsega okoli 80 ur in ga bodo opravili do konca februarja. Ob- sega 6 nosilnih tem, vsaka pa ima od 3 do 4 podteme. Predavatelji so ugledni komunisti in strokovnjaki iz I*tuja. Med letošnjimi slušatelji prevladujejo večinoma mladi, saj jih je kar 17 starih do 35 let in le 4 so to letnico že prekoračili. Prav tako 17 jih je s končano srednjo izobrazbo, 2 z nižjo in 2 z višjo, zato so tudi razprave o posameznih temah na višini. Slušatelji so iz 15 osnovnih organizacij ZKS, 13 jih dela v gospodarstvu, 8 pa v družbei ih dejav- nostih. Ustanovili so tudi že aktiv komunistov — slušateljev šole in sprejeli program dela, ki v bistvu pomeni dopolnilni program šole ZK v občini. FF 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 15. januar 1987 — XEDNIK Ogrevanje iz centralne kotlovnice TGA Krajani tistega dela naselja Kidričevo, kjer so bili že do sedaj bloki centralno ogrevani, se od sredine decembra grejejo iz skupnega vira in sicer iz centralne kotlovnice TGA Kidričevo. S tem so realizi- rali del ene najobsežnejših nalog, zastavljenih v lanskem letu, ki pa jo bodo nadaljevali in širili še do konca tega srednjeročnega obdobja. Predsednik sveta skupščine KS Kidričevo Ivan Mazera je o tem povedal: »Res je, da je toplifikacija naselja ena naših najobsežnejših nalog, vendar moram povedati, da so akcijo prevzeli in jo vodijo v sa- moupravni komunalni skupnosti občine ftuj in v samoupravni stano- vanjski skupnosti, ki sta vložili tudi svoja sredstva. Lahko bi rekel, da smo v KS pri tem le simbolično prisotni, saj smo za realizacijo te na- loge vložili le svoj napor in prizadevanja. Sicer je toplifikacija naselja razdeljena v tri etape in v prvi skupini se sedaj iz centralne kotlovnice TGA ogrevajo že stanovalci tistih blokov, ki so že do sedaj imeli in- stalirane ogrevalne sisteme in telesa (cevi in radiatorje). Koristniki te- ga grelnega sistema so zelo zadovoljni, pa ne samo zaradi enakomer- ne toplote radiatorjev, temveč tudi zaradi tega, ker odpadejo stroški in dela po manjših kotlovnicah v posameznih stanovanjskih objektih. Zato smo nadvse hvaležni strokovnim delavcem TGA Kidričevo, ko- munalni skupnosti, še posebej pa strokovnim službam samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, saj so vsi do sedaj našo skupno zastavljeno nalogo uresničili kvalitetno in brez pripomb. Vsi Kidričani vedo, da smo pri gradnji toplovodnega omrežja skupaj z mladinsko organizacijo, ki je zadnje čase vse bolj aktivna, uredili zelenice, nasadili nove grmovnice in cvetje, tako da bo imelo naselje spet lep videz kot pred tem.« Kako pa ocenjujete realizacijo zastavljenih oziroma uresničenih nalog v lanskem — prvem letu tega srednjeročnega obdobja? »Na kratko lahko rečem, da je minulo leto za KS Kidričevo po- menilo leto priprav za realizacijo nalog v ostalih letih tega srednjero- čnega obdobja, do leta 1990. Ena od bistvenih nalog je izgradnja tele- fonskega omrežja. Z odgovornimi delavci podjetja za PTT promet iz Maribora in ptujskega tozda smo se že dogovorili o akciji in pričaku- jemo, da bo to vprašanje v kratkem realizirano. Mislim predvsem na razširitev krajevne avtomatske telefonske centrale za 200 priključkov. Ko bomo od PTT strokovnih služb prejeli finančno konstrukcijo, bo- mo nadaljevali tudi s konkretnimi razgovori z bodočimi koristniki, ki jih ni malo. Ena od pomembnih nalog je tudi na področju ekologije. V sode- lovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo smo se dogovorili, da bo- mo vse naloge na področju ekologije reševali skupaj in to prioritetno kolikor je le mogoče. Ena od pomembnih nalog skupnega pomena je tudi izgradnja doma naših upokojencev, za katerega smo lani porabili okoli 4 milijone. Če nam bodo uspeli dogovori s TGA, da bi oni prev- zeli pokroviteljstvo — saj je največ upokojenih delavcev TGA - po- tem lahko računamo, da bo v letošnjem letu ta dom končan. Precej smo storili tudi za ureditev našega pokopališča, za izboljšanje var- nostnih razmer, saj smo precej cest obnovili in redno vzdrževali, še zmeraj si prizadevamo, da bi v Kidričevem dobili bencinsko črpalko, trenutno najbolj aktualna pa je problematika Zdravstvenega doma Kidričevo. Pričakujemo, da bomo v sodelovanju z Zdravstvenim cen- trom in občinsko zdravstveno skupnostjo to problematiko letos le premaknili z mrtve točke.« Kako pa je z realizacijo zastavljenih nalog v naseljih? »V Apačah potekajo dogovori za sanacijo trgovskega naselja, v Njivercah smo že lani uspeli zgraditi nov transformator, za Kungoto pričakujemo te dni dokumentacijo za izgradnjo vodovodnega omrež- ja, v Strnišču bomo letos čim bo mogoče začeli s postavitvijo druge prevleke asfalta, itd. Razen teh nalog pa imamo še nekaj skupnih, kot je recimo iz- gradnja avtobusnega postajališča in v neposredni bližini parkirnega prostora.« Za vse to so sredstva verjetno zagotovljena? »Razen za toplifikacijo imamo vsa ostala sredstva zagotovljena iz krajevnega samoprispevka in prepričani smo, da s financiranjem ne bo težav.« M. Ozmec Tekmovanje ZRVS v soboto, 27. 12. 1986, je KO ZRVS Kog v sodelovanju z OK ZRVS in OŠTO Ormož pripravila občinsko tekmovanje, kjer so se člani ZRVS pomerili v strelskem tekmovanju z vojaško puško, teoreti- čnem znanju iz teme Oviranje, taktični nalogi in orientaciji ter telesni vzdržljivosti. Tekmovanja se je udeležilo pet najboljših ekip iz Koga, Ormoža, Miklavža, Ivanjkovcev in Tomaža. Ekipe so bile izbrane na predhod- nih oblikah usposabljanja in preverjanja znanja, ki je teklo v posa- meznih krajevnih organizacijah ZRVS v občini Ormož. V merjenju spretnosti, znanja in vzdržljivosti je prvo mesto osvo- jila ekipa ZRVS iz Koga, drugi so bili tekmovalci iz ekipe ZRVS Ivanjkovci, tretje mesto pa so osvojili člani ekipe ZRVS iz Tomaža. Med posamezniki se je najbolje odrezal domačin s Koga Stanko Ple- menič, drugi je bil član ekipe ZRVS iz Ivanjkovcev Roman Caf in tre- tji Marjan Veselko, prav tako iz Ivanjkovcev. S tem že tradicionalnim tekmovanjem na Kogu so se člani ZRVS pridružili proslavi praznika KS Kog. Po tekmovanju se je sestalo predsedstvo OK ZRVS Ormož na redni seji in ob pregledu dela v letu 1986 ugotovilo, da je program de- la za iztekajoče se leto v popolnosti izveden. Dogovorili so se tudi za sklic letnih konferenc krajevnih organizacij ZRVS, te bodo v januar- ju, in za sklic konference OK ZRVS, ki bo 30. januarja 87. FiM Praznik Zgornje Ložnice Zgornja Ložnica pri Slovenski Bistrici je prijazna vasica pod Po- horjem. Sredi vasi je cerkev, šola, pošta in trgovina. Je središče ene najmanjših krajevnih skupnosti v občini. Nad vasjo so lepe Podpo- horske gorice z znamenitimi Visolami, pod njo pa travniki in polja, ki jih zadnje čase izsušujejo. Na sončnih Visolah je nekoč živel sloven- ski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak, ki je med kmečkim ljudstvom širil narodno zavest ter pomagal ložniškemu mlinarju ustanoviti leta 1863 na Zgornji Ložnici kmečko »Bralno društvo pod Pohorjem«, pr- vo slovensko potujočo knjižnico. Vošnjakova zasluga je, da sta bili ljudski šoli na Zgornji Ložnici (nekoč tudi Venčeslju) in na Tinju slo- venski. Med ljudmi še živi spomin na dr. Josipa Vošnjaka, zato so si za krajevni praznik izbrali njegov rojstni dan, 4. januar. Letos so ga praznovali že devetič. V soboto, 4. januarja 1987, so v šoli pripravili lepo proslavo, na kateri so nastopali ložniški pionirji, šolska folklorna skupina s štajerskimi plesi, skupina ljudskih pevk, predsednik kraje- vne skupnosti pa je opisal uspehe in načrte, ki jih še želijo uresničiti. Krajani so s samoprispevkom že posodobili večino vaških cest, rešili vprašanje pitne vode, v prednostne naloge pa so si postavili ureditev telefonske napeljave in ureditev igrišča pri šoli na Zgornji Ložnici. Po proslavi je bilo srečanje krajanov ob pogrnjeni mizi, kjer je stekel sproščen pogovor, zadonela pa sta tudi domača glasba in ljudska pe- sem. Edmund Pogorevc ZAKAJ NAM ZA OTROKE VEDNO ZMANJKA DENARJA? Pred novoletnimi prazniki je napočil čas, ki se ga najbolj veselijo otroci. Obiskal jih je namreč dedek Mraz. Ta prihod naj bi bil po- sebno doživetje za vsakega otroka in kar tudi je v večini občinah. Naš ptujski dedek Mraz pa ima z ostalimi skupno le sivo kučmo in belo brado. Organizacija prihoda dedka Mraza in nje- gov nastop v Ptuju doživljata vsako leto ostro kritiko, pa vendar se do sedaj še nič ni pre- maknilo na bolje. I^tujski dedek Mraz bo po- stal ali ostal tisti, ki bo ponudil za svoj na- stop najnižjo ceno. Torej je vseeno ali ta de- dek Mraz zna najti stik z otroki, ali zna odgo- varjati na njihova vprašanja, ali zna postati njihov prijatelj ali ne. Ne, važno je, da je to oseba, ki je poceni. Vprašujem se, zakaj v na- ši občini štedimo vedno takrat, ko bi morali kaj narediti za naše otroke in zakaj vedno zmanjka denarja takrat, ko bi morali otro- kom kaj ponuditi. Ker sem letos poslal ponudbo za nastop dedka Mraza Zvezi prijateljev mladine v Ptu- ju, sem seznanjen tudi z organizacijo prihoda dedka Mraza. Vse skupaj bi lahko komenti- ral le z enim stavkom: ne ve se kdo pije in kdo plača. Na vseh številnih sejah so prišli vedno do istega zaključka, na naslednji seji se morajo dogovoriti ali dedek Mraz na Ptu- ju bo ali ne bo. In tako v neskončnost. Nad mojim programom so bili navdušeni, kasneje pa so mojo ponudbo sprejele le posamezne krajevne skupnosti. Zveza prijateljev mladine pa me je odklonila z razlogom, da so dobili cenejšega. Ta članek ne pišem zaradi zavrnitve moje ponudbe, temveč iz enega samega razloga, ker so mi na Zvezi prijateljev mladine potoži- li, da bi letos radi imeli »kvalitetnega dedka Mraza« in se zanimajo zame. Kasneje pa se niso niti toliko potrudili, da bi dali negativen odgovor na mojo ponudbo. Vzrok za slab, nekvaliteten program ni torej zato, ker »ne dobijo človeka, ki bi kvalitetno zastopal ded- ka Mraza«, vzrok je verjetno v financah. Kakšna pa je potem ta Zveza prijateljev mla- dine, če enkrat na leto ne more zbrati toliko denarja, da bi našim otrokom ponudila pro- gram na ravni? Je to potem še vedno prijate- ljica mladine, če se mora stiskati in zategova- ti pasove vedno takrat, ko gre za naše otroke. Očitno je v naši občini razširjena praksa, da ti odpovedo nastop tik pred zdajci, saj se mi je to zgodilo tudi v primeru nastopa na osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju, kjer sem imel dogovorjen program za torek, 30. decembra. Odpovedal sem gostovanja na drugih šolah, ker sem bil prepričan, da bom delal na tej šoli, pa mi je tovariš ravnatelj te- den dni pred nastopom »vljudno« povedal, da niso več zainteresirani. Pa kaj si predstavljajo ti ljudje da so, da v imenu otrok odločajo o tem, ali dedek Mraz bo ali ne bo, da v imenu mladine izbirajo programe za njih in jih kasneje samovoljno odpovedujejo! Zaradi takšnih ljudi ostajajo izvajalci programov brez dela, sami pa tarna- jo, da imajo programe nekvalitetne in to po njihovi krivdi. Naj se enkrat za vselej v naši občini dogo- vori kdo je odgovoren za nastop dedka Mra- za, kdo je odgovoren za finance, kdo je odgo- voren, da bo nastop kvaliteten. Naj se ob pri- hodu dedka Mraza pojejo otroške pesmi in naj se ne igrajo koračnice, naj bo uvodna be- seda namenjena otrokom in ne naši težki go- spodarski situaciji, naj bo dedek Mraz oseba, ki bo kvalitetno izvajala svoj program, šele takrat bo namreč tudi ptujski dedek Mraz res dedek Mraz. Jaz pa bom prvi, ki bo osebno čestital vsem tistim, ki se bodo za to potrudi- li. Konec koncev, največ od tega bodo na- mreč imeli naši otroci. Marjan Lizzi Sprejem za športnike v KS Turnišče v ponedeljek, 22. decembra, je bil v KS Turnišče sprejem za naj- zaslužnejše športnike in športne delavce, ki so ponesli ime te KS tudi širše. Športnike so sprejeli Franc Žula, predsednik skupšči- ne KS, Ivan Hahberger, predsed- nik KK SZDL in Franc Primo- žič, podpredsednik sveta KS Turnišče. Velikokrat smo v na- šem Tedniku prebrali, da v KS Turnišče uspešno delujeta Strel- ska družina Turnišče že 33 let in mlado športno društvo Turnišče s 3. obletnico delovanja. Prav športniki iz teh dveh organizacij so eni izmed najboljših tudi v ob- čini Ptuj. In kdo so ti športniki in delavci na športnem področju? Zdenka MATJAŠiC; članica SD Turnišče, je v svoji strelski karieri osvojila številna prizna- nja, kot so enajst republiških na- slovov in tri osvojena druga me- sta na prvenstvih Jugoslavije. Skoraj vsako leto je tudi ena iz- med najboljših športnic občine Ptuj. Rudi RAKUŠA; strelsko ka- riero je pričel v SD Turnišče ter jo nadaljeval kot lovec. Osvojil je številna priznanja v streljanju na leteče cilje kot udeleženec re- publiških, zveznih in mednarod- nih prvenstev, v minulih sedmih letih pa pobira številna priznanja na tekmovanjih s svojo psičko Ajšo, na takoimenovanih huma- nih lovih. Stanko PAL in Ivan RATAJC sta ena od ustanoviteljev SD Turnišče. Veliko svojega dela in denarja sta vložila, da bi danes imeli tako priznan šport v KS kot je strelstvo. Prav tako pa sta bila tudi v šestdesetih letih ena najboljših strelcev v takratnem Strelskem okraju Ptuj. Stanislav PULKO; uspešen strelec, ki pa danes veliko svoje- ga dela in izkušenj posveča mla- dim. Je mentor najboljšega strel- skega krožka v občini Ptuj in si- cer na OŠ Hajdina ter dolgoletni član^D Turnišče. Štefan SKOK je bil eden od ustanoviteljev SD Turnišče ter dolgoletni predsednik te družine. Ob vsem tem pa je opravljal šte- vilne funkcije tudi v nekdanjem okrajnem strelskem odboru in danes v OSZ Ptuj. Veliko svojega časa je posvetil predvsem mla- dim strelcem, da bi- se le-ti uve- ljavili v tem športu. Adolf MIHELAČ je danes predsednik SD Turnišče, prav ta- ko pa tudi OSZ Ptuj. Veliko časa je žrtvoval strelskemu športu, kot funkcionar in tudi aktiven stre- lec. Branko ZUPANiC je prav ta- ko strelec, član SD Jože Lacko iz Ptuja, veliko pa je prispeval k razvoju ostalega športa v KS kot ustanovitelj in sedanji predsed- nik Športnega društva Turnišče. Seveda je to le drobec iz boga- tega delovanja teh športnikov, ki so najbolj zaslužni izmed vseh športnikov v KS Turnišče ali se na ta ali na drugačen način po- svečajo športu. Ob vsem pa moram poudariti, da je vse športnike ta sprejem presenetil in bi moral priti v zgo- dovino KS, kajti do dandanes se nihče v vodstvu te KS ni ozrl na delo športnih delavcev in špor- tnikov. Pa vendar sta zmagala volja in zagnanost teh ljudi, da kljub težavam v domačem okolju uspejo prav v športu in ostanejo v vrhu teh humanih športnih di- sciplin. Zavedamo se, da v športu lah- ko nekdo hitro uspe, prav tako pa tudi hitro pade. Vendar prav šport v KS Turnišče nenehno že vrsto let raste in ni bojazni, da bi nekega dne padel iz vrha v ne- skončno brezno. ZB Most nesoglasja med krajani — izgovor za tiskovno konferenco Po zakonu o javnem obveščanju prosim uredništvo Tednika, da v prvi naslednji šte- vilki objavi moj odgovor, da bodo tako bralci seznanjeni tudi z drugo platjo dogodkov in seveda resnico v zvezi z objavo prispevka, ki ga je napisal vaš časnikar Jože Bračič in je bil objavljen v 39. številki Tednika. Tov. Bračiča so sosedje »prosili naj napiše sestavek, v katerem,nas bodo javno prizadeli. Vprašujem se, zakaj so se dogovorili za obisk ravno na dan naše odsotnosti. Zanima me, če je pravilno takšno obveščanje, da so bili bliž- nji in daljni sosedje seznanjeni o prihodu tov. Bračiča, mi pa ne. Tov. Bračič piše, da je zadeva znana tudi vodstvu krajevne skupno- sti v Žetalah, predvsem tajniku. Mislim, da jim tudi ni tako dobro znano, če je, pa je zelo enostransko. Zraven tega pa ta zadeva ni stvar krajevne skupnosti, ker zanjo ne pred- stavlja nobene ovire, ker gre za spor med so- sedi zaradi mostu in ceste. Takšne stvari opi- sujejo nekateri časopisi in revije obojestran- sko, pa naj ima prav ena ali druga stran. Tov. Bračič piše, da smo se pričeli upirati javni uporabi te poti in mostu leta 1975, kar pa ni res. Butolenova ima še danes odprto pot pre- ko lesenega mostu na svoje dvorišče, res pa je, da si je sama delno zaprla pot, ko je beto- nirala temelje za ograjo. Trditev, da smo mi pričeli spor z Butolenovimi, ni resnična, za- kaj — pa vedo Butolenovi najbolj. Glede ostalih sogovornikov, ki so pripove- dovali ravno tako namišljene zgodbe in zgod- bice, pa lahko postavim vprašanje: ali so res tako »čisti« kot se delajo? Zanima me, kako lahko krajani, ki se čutijo prizadete, govorijo tov. Bračiču, da utegne priti do fizičnega obračuna, ko pa je do tega že prišlo. Predlani, četrtega apriia okrog 21. ure je prišlo do napada na našem dvorišču. Žrtev napada smo bili mi, ne pa otroci prizadetih, kot piše tov. Bračič. Napad, ki so izvedli otroci prizadetih ter njihovi naprošeni sode- lavci, je bil organiziran, kar dokazuje odvzeti kos električnega kabla, dolgega okrog pol metra s premerom 25—30 mm ter na enem koncu pritrjenim usnjenim pasom. Ekipa se je po krajšem času »razšla,« kar dokazujejo izgubljeni čevlji ter pozabljeni mopedi. Zade- vo smo prijavili PM Majšperk, miličnika sta prišla stvar pogledat, naredila sta zapisnik, z mopedov sta izpisala tovarniške številke ter naročila naj jih pustimo ob plotu, češ bodo že prišli ponje lastniki. Kabel in čevlje pa sta odpeljala. Po odhodu miličnikov smo odšli k počitku, v upanju da bo mir. Naslednji večer, to je 5. aprila 85, pa spet ni bilo miru, tokrat je prišla močnejša ekipa, nas napadla, a se žal zelo hitro razšla. Dokaz o napadu je bil odvzeti moped. Ponovno smo obvestili PM Majšperk, miličnika sta prišla, napisala za- pisnik, številko mopeda ter odšla. Po vseh teh dogodkih človek ne ve več kaj naj počne, saj na svojem dvorišču pred domačo hišo nisi varen. V soboto, 6. aprila 85, sta prišla mili- čnika pogledat ter nam svetovala, naj zvečer ne hodimo po dvorišču. Od nikogar pa nisem uspel zvedeti, zakaj v ekipi »herojev« ni bilo nikogar, ki se čuti prizadetega, ampak so bili naprošeni sodelavci. Nismo pa doživeli samo fizičnega napada, bili smo tudi materialno oškodovani. Večkrat so nam prerezali vrvico za sušenje perila, ka- tero smo zamenjali z jekleno žico, prevlečeno s plastiko. Seveda pa tudi ta ni dolgo služila namenu, ker so jo uničili. Uničili so nam tudi leseno ograjo, sohe pa razmetali po sosedo- vem travniku. Kdor ne verjame, se lahko pre- priča, saj so ostanki vidni. Vsa ta nečastna dela pa jim še niso zadostovala, zato so nam odnesli leseni drog, dolg 15 m. Menda je ka- teremu zmanjkalo drv. Se posebej pa nas zanima, kako lahko trdi- jo sogovorniki tov. Bračiča, med njimi 74-le- tni Anton Jus, da so prizadeti, ker ne morejo preko mostu voziti pridelkov, krme, drv in ta- ko naprej. Koliko nam je znano ter še marsi- komu, nima nobeden od sogovornikov iz vi- šje ležečih Žetal (12 hiš, katerih) zemlje na tej strani, da bi bil upravičen do vožnje preko mostu ter okoli naše hiše. Cesta skozi zapuš- čeni kamnolom pa je prevozna ob vsakem vremenu, daljša za dobrih 800 korakov, zra- ven tega pa je to cesta krajevne skupnosti. Tako nam ni jasno, kako lahko nekdo trdi in govori, da se kdo od nas vleže pred nasproti vozečega ter tako ustavlja promet. Leseni most uporabljajo prebivalci iz višje ležečih Žetal kot pešpot čez naše dvorišče. Za obnovo mostu smo se tudi dogovorili, da bi zbrali denar, vendar smo zaradi nestro- kovno tehničnih predlogov souporabnikov delo preložili za nedoločen čas. Za zaključek. Je to stvar, ki jo mora reševa- ti novinar, ali je za to pristojen kdo drug? Obvestilo v malih oglasih v Tedniku ni mo- glo biti povod za sklicanje tiskovne konferen- ce, pa še to brez prisotnosti resnično oškodo- vanih in ogroženih. Obvestilo v malih oglasih je bilo namenjeno vsem tistim, ki so širili ne- resnične govorice o tem, kako smo Butoleno- vi zaprli prehod preko mostu ter na dvorišče. Dragi bralci in bralke! Je moraa prav, da ti nekdo venomer grozi s pretepi ter celo s smr- tjo (grozil je tov. H. J. iz D. 7)? Grozi pa se nam zato, ker nismo takšni, kot bi si sosedje ter ostali s tov. Bračičem želeli! Dajnko Pripis: Vsaka medalja ima dve strani. Tudi ta. Prav je torej, da se pojasni tudi stran, ki jo zastopajo Dajnkovi. Pojasniti pa moram le to, da pogovor s sosedi ni bil načrtno izbran za čas, ko nasprotne strani ni bilo prisotne. Na telefonski poziv sem se pač oglasil v Do- brini, vendar je bil dan izbran povsem slučaj- no, saj smo trije novinarji opravili na tistem območju tega dne vsak svojo nalogo. Moja vloga v tem primeru je povsem nepristran- ska, saj sem s posredovanjem izjav prizade- tih, ki so v precejšnjem številu, opravil le svo- jo dolžnost, ki mi jo nalaga zakon o javnem obveščanju. Opozoril sem prizadete, da s se- stavkom v Tedniku problema ni mogoče reši- ti. Edino osebno mnenje pri tem je, da izhod tudi ni v nenehnih tožbah na sodišču, še po- sebno ne, če nasprotni si strani ne upoštevata sklepov sodišča. J. Bračič TEDNIK — 15. januar 1987 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Program predstavitve je že pripravljen v okviru slovenskega kultur- nega praznika bo v Cankarjevem domu in Arkadah v Ljubljani predstavitev zakladov Ptuja in Ormoža — prikaz kulturne dedi- ščine in razvoja skozi stoletja. Tako se uresničuje ideja sedanje- ga vodstva ptujskega Pokrajin- skega muzeja in skupna akcija republiške in občinske kulturne skupnosti, Cankarjevega doma in ptujskega združenega dela. Brez podpore občinskega vod- stva in razumevanja našega zdru- ženega dela zamisli ne bi mogli realizirati, saj bo za razstavo in nekatere vzporedne prireditve potrebno okrog 30 milijonov di- narjev. Za organizacijo in izvedbo sta bila imenovana dva odbora — operativnega vodi predsednik skupščine Gorazd Žmavc, čast- nega pa podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič, sicer pa naš ptujski rojak. Go- razd Zmavc nam je o pripravah na razstavo, ki bo ena osrednjih slovenskih prireditev ob kultur-' nem prazniku, dejal: »Zamisel o postavitvi take raz- stave v Ljubljani je že v osnovi zaslužila vso pozornost, vendar smo se pri praktičnem delu sre- čali z več vprašanji, predvsem pa — kako v realizacijo pritegniti tudi združeno delo, ki bi poleg svoje bogate in izjemne preteklo- sti prikazali tudi kako si predsta- vljamo Ptuj jutri. Rečemo lahko, da bo razstava Pričevanja in za- kladi Ptuja in Ormoža predstavi- la pomepibnejše obdobje naše zelo bogate 400-letne zgodovine z izjemno kulturno dediščino, s katero se ponašamo v Ptuju in tudi širše. Ob tem se zavedamo, da smo ena od manj razvitih občin, ozi- roma sredin s pretežno kmetijsko dejavnostjo, pa tudi to, da smo ena izmed najbolj bogatih s kul- turno dediščino. Vso to bogastvo pa je vredno zelo malo, če mu ne dajemo ustrezne vsebine in če na njem ne gradimo svoje vizije pri- hodnosti — kako to danost izko- ristiti v razvojni strategiji. Otvoritev razstave bo, kot že rečeno, osrednji slovenski kultur- ni dogodek. Odprli jo bomo 6. januarja, dan pred podelitvijo le- tošnjih Prešernovih nagrad, slo- vesnost pa bo opravil Janez Zemljarič, podpredsednik zvez- nega izvršnega sveta. Priprave potekajo skladno s programom kulturne skupnosti Slovenije in občine Ptuj ter v or- ganizaciji Cankarjevega doma in Pokrajinskega muzeja. Prikazani bodo naši najdragocenejši kul- turni eksponati iz fondov Pokra- jinskega muzeja, arhiva. Ljudske študijske knjižnice, minoritskega samostana, deželnega muzeja iz Gradca ter iz drugih kulturnih in cerkvenih ustanov. Zavedamo se, da se Ptuj mora odpirati navzven in naša predsta- vitev v slovenski metropoli bo za to najlepša priložnost. Poleg kul- turnega bogastva bomo predsta- vili tudi naše razvojne projekte in naše možnosti za jutri. .Zato lahko govorimo o Ptuju včeraj, danes in jutri. Ptuj je mesto MU- ZEJ in REVOLUCIJE, želimo pa, da bi bil tudi mesto OBNO- VE. Ponašamo se s 1900-letnico Ptuja, več kot 700 let starimi vin- skimi kletmi, s 100-letno turisti- čno tradicijo, desetimi leti zdra- viliškega turizma — imamo pri- rodne danosti, ki jih v tem tre- nutku moramo izkoristiti in predstaviti tudi širše, skozi nje pa postaviti strategijo razvoja z vsemi nosilci. Poleg naše kultur- ne dediščine je tu še proizvodnja hrane, v kateri imamo največje možnosti, in turizem, v katerem pa bo potrebno še veliko napo- rov in aktivnosti, da ga dvigne- mo na tako raven, ki nam je v tem trenutku potrebna. Vsemu temu smo podredili program aktivnosti, ki bodo te- kle ob naši ljubljanski predstavi- tvi. 2. februarja se bosta srečali naša in ljubljanska politična ko- ordinacija. Osrednja tema pogo- vora bo možnost sodelovanja med Ljubljano in Ptujem na go- spodarskem in kulturnem po- dročju. Tega dne bomo imeli po- poldan tudi tiskovno konferen- co, na kateri bomo o dogovorje- nem seznanili predstavnike sred- stev javnega obveščanja, pa seve- da tudi avtorji razstave z vsebino in namenom. Otvoritev bo 6. januarja, nakar bo pokrovitelj Janez Zemljarič opravil še pogovore z našimi go- spodarstveniki — kakšni so naši razvojni načrti. Ptuj pa se bo predstavil še skozi poslovne dne- ve v Maksimarketu in sicer naši nosilci prehrambene industrije, kot so Emona Kmetijski kombi- nat, Perutnina, Mercator ... Za- ključna prireditev pa bo na pu- stni petek, ko bomo pod pokro- viteljstvom Ljubljane in Ptuja predstavili našo folkloro in ku- rente na Trgu revolucije. Na ploščadi pred Maksimarketom bo tudi modna revija, zaključek pa v Emonini kleti s Pustova- njem po ptujsko. 15. marca bo še literarni večer s sodelovanjem znanih ptujskih kulturnih delav- cev.« Gre torej za zelo zahteven pro- jekt, v katerega bomo morali vlo- žiti veliko znanja in sredstev, saj vse druge pogoje že tako imamo. Gre pa tudi za enkratno prilož- nost, da storimo vse potrebno korake, ki jih v akciji za prenovo Ptuja moramo narediti. ir Se zmeraj: Ptuj-Maribor Do 20. januarja je v javni raz- pravi predlog o mreži šol za šol- sko leto 1987/88. V dvanajstih regijah naj bi bil po tem predlo- gu 901 oddelek 1. letnika sred- njega usmerjenega izobraževanja s 26.986 učenci, obenem pa še 315 oddelkov za izobraževanje odraslih z 9.440 udeleženci. Po predlogu, ki je sedaj v javni raz- pravi, naj bi v Srednješolskem centru Dušana Kvedra Ptuj izo- braževali v kmetijski kovinsko predelovalni, metalurški, eko- nomski, družboslovni in naravo- slovno — metematični usmeritvi. Vpisali naj bi 24 oddelkov 1. le- tnika, torej 720 učencev. Odprli naj bi tudi 7 oddelkov za odrasle z 210 udeleženci. V predlogu mreže ni predvi- den vpis v elektrotehniško usme- ritev v ptujskem srednješolskem centru. Ptujska občina je posebni izobraževalni skupnosti za elek- trotehniško usmeritev predlagal? vpis v šest oddelkov prvega letni- ka — po dva oddelka v progra- mu elektroenergetika, elektroni- ke in računalništva, v vseh pri- merih en oddelek četrte in en od- delek pete stopnje zahtevnosti. Do tega predloga je prišlo zaradi izredno povečanih potreb zdru- ženega dela po kadrih teh pro- gramov. Samo Iskra Delta bi po- trebovalo srednje, višje in visoko izobražene elektroinženerje, saj načrtuje intenziven razvoj elek- trotehniške industrije, zlasti ra- čunalništva v svoji ptujski poslo- vni enoti. Seveda pa so ob tem še potrebe ostalega združeneega de- la, ki so stare že pet let. Prav pred petimi leti je ptujska občina prvič predlagala vpis v programe elektrotehniške usmeritve, ven- dar takrat še ni izpolnjevala pr- vih dveh od treh osnovnih pogo- jev — ni imela ustreznih učil in kadrov za poučevanje, medtem ko so bile potrebe združenega dela še takrat dovolj velike. Zato so delegati posebne izo- braževalne skupnosti za elektro- tehniško usmeritev sklenili, da naj bi v Ptuju dolgoročno plani- rali vpis v programe te usmeritve oziroma, da naj bi v ptujskem srednješolskem centru odprli sa- mostojno šolo te usmeritve. Po- goji so sedaj zagotovljeni — za- gotovila jih je ptujska občina z lastnimi sredstvi, do vpisa pa tu- di v prihodnjem šolskem letu naj ne bi prišlo. Kje so razlogi? Osnovni razlog je v tem, ker se Maribor in Ptuj nikakor ne uspeta dogovoriti o razdelitvi oddelkov. Pogajanja trajajo odkar imamo srednje usmerjeno izobraževanje. Ra- zumljivo je, da se Maribor upira širjenju mreže v Ptuju na račun oženja števila oddelkov v Mari- boru. Tako za Ptuj kot za Mari- bor oddelek več ali manj pomeni več ali manj denarja in zaposlit- venih možnosti za prosvetne de- lavce. V Republiki namreč dor sledno zahtevajo, da se o razdeli- tvi oziroma oblikovanju šolske mreže v Podravju dogovorita Maribor in Ptuj, širitve v druga- čnem smislu niso predvidene. Medtem ko je Ruj zgradil no- vi srednješolski center, ga sodob- no opremil in poskrbel za odli- čno kadrovsko zasedbo — imajo namreč 91 odstotkov zahtevanih strokovnih kadrov, od tega dva magistra, šest pa jih študira na tretji stopnji, je Maribor poveče- val zmogljivosti domov učencev, da bi izboljšal pogoje izobraže- vanja za učence iz drugih občin. Očitno je torej, da se (in še zme- raj) Ptuj in Maribor borita — vsak na svoj način — za učence. Tokrat lahko rečemo, da ima Ptuj majhno prednost — poleg tega, da je zagotovil vse pogoje za izobraževanje v programih elektrotehniškeusmeritve, ima tudi učence, ki se želijo izobraže- vati v teh programih. Ta hip se vsak dan vozi v SERŠ Maribor za tri oddelke učencev iz Ptuja, en oddelek pa je v ptujskem cen- tru. V Ptuju domnevajo, da bi se ža izobraževanje v omenjenih programih odločilo več učencev, če bi se lahko izobraževali v Ptu- ju. Znano je namreč, da se učen- ci dosti raje vozijo vsak dan v šo- lo kot stanujejo v domu učencev, Ptuj pa je seveda bliže kot Mari- bor. Kakšen bo razplet sedanjih pogajanj o mreži šol, je težko na- povedati. Posebna izobraževalna skupnost je prepustila odločitev o opisanem problemu odboru za usmerjeno izobraževanje pri Izo- braževalni skupnosti SR Sloveni- je. Razširitev mreže šol v posa- meznih usmeritvah je v pristoj- nosti tega odbora, seveda, če se pojavijo potrebe združenega de- la po taki širitvi. Odločitev odbo- ra do zaključka redakcije še ni bila znana, zagotovo pa bo do 20. januarja, ko bo javna razpra- va o mreži šol zaključena. Nevenka Dobljekar Aids škodi tudi slovenščini Kadar kratic in okrajšav ne razvezujemo v podstavno besedo ozi- roma besedno zvezo (npr. npr. v na primer), jih izgovarjamo črkoval- no (itd. — '\tcAh ali itede) ali navadno bralno (SIS ~ izg. sis). V obeh primerih lahko pride do pravega pobesedenja, do kratičnic. Črkovat ne kratičnice velikokrat ohranijo le zadnji naglas (enobe enobeja) in prvotno pisno podobo (NOE NOB-ja), zlasti pri polglasniškem črko- vanju: SZDL namesto sezedele (vsi e so tu polglasniki). Pobesedenost bralnih kratic je v bistvu takojšnja (avtomatična), in to se kmalu poka- že tudi v navadnem zapisovanju: sis sisa je priporočljivejše kot SIS SISA. Če je končnica del prvotne kratice, je različica z vezajem napa- čna: Igo iga in IGO IGA, ne tudi IGO IG-a. Kot vidimo, se lastnoi- menske kratičnice pišejo z veliko začetnico. Podobno je v jezikih, iz katerih prevzemamo — med drugim tudi ravno kratičnice in celo kratice, iz katerih so nastale. Prevzete kratice praviloma izgovarjarno po naših pravilih (polglasniško črkovanje je tu redko: WC — vece in yhch. SOS - sos in esoes), le nekatere so se (pri črkovalnem tipu brez prave potrebe) ustalile v govorni podobi, ki posnema izvirno, tujo: BBC — bibisi, BCG — beseže, VW — favve (prvi v je t. i. dvoustnični), CARE — ker. Isto velja za kratičnice: NA- TO/Nato se ne izgovarja nejto (v), laserne lejzer, radar ne rejdar; le v lastnih imenih se nekatere črke izgovarjajo po tuje (UNESCO/Unesco — izg. unesko). Prevzete kratičnice, ki so občna imena, pišemo v skladu s sloven- skim pravopisom, npr. gestapo z malo začetnico, čeprav ima v nemšči- ni že kot samostalnik veliko. To pomeni, da se tudi glasovi zapisujejo s tistimi črkami, kakor se sicer v slovenščini: če bi bili laser prevzeli v izgovorjavi lejzer, bi ga morali tudi pisati lejzer. Nesrečni aids bomo morali torej pisati ejdz; če bo prevladala izgovorjava tistih, ki se na angleščino manj ozirajo, pa ejds (ejts/ejc) oz. ajds (ajts/ajc). Pisava aids aidsa ali AIDS AIDSA zahteva namreč dvozložno branje a(j)its ali a(j)its. Pisava z vezajem AIDS AIDS-a dopušča sicer tudi črkoval- no branje aidees(a), vendar samo kot (redko) varianto, zato »vzvrat- na« rešitev (tj. piši AIDS, govori samo aidees) ni smiselna. Prav daje- mo našemu dopisniku B. V. iz Ljubljane, da je namesto aids za slo- venščino daleč primernejša iz francoščine prevzeta kratičica sida (iz kratice SIDA), saj ne dela nobenih težav pri vklapljanju v slovenski jezikovni sestav. Še bolj pa podpiramo predlog istega dopisnika, naj si — kako Francozi — naredimo kratičnico iz ustrezno prevedene slovenske be- sedne zveze: »Slovenska kratica bi bila SPIP, če bi izhajali iz prevo- da, ki sem ga prebral v Delu: sindrom pridobljene imunske pomanj- kljivosti. SPIP bi se sčasoma prelevilo v samostalnik moškega spola- spip.« Morda bi bilo boljše od pomanjkljivosti npr. nezadostnosti (prim. deficiency, deficitaire), torej spin. (Enakoglasnost s fizikalnim ali športnim žargonskim izrazom spin ne bi smela motiti, saj se enako glasnici ne bi pojavljali v istem sobesedilu.) Vsekakor je izraz iz do- mače podstave najboljša možnost, sprejemljiva tudi za tiste, ki izraz sida nespametno zavračajo zato, ker ga ima tudi srbohrvaščina, in za tiste, ki se nočejo zameriti svoji strokovnim zvezam v anglosaškem svetu. Jezikovno razsodišče z gostujočim članom Velemirjem Gjurinom Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Bojan Lubaj razstavlja Hotel Poetovio že vrsto let uspešno prireja sli- karske razstave, bodisi tiste iz slikarskih kolonij, pregledne skupinske, ali posamične-samostojne. Z eno takih so pohiteli na samem začetku koledar- skega leta (9. 1. 87). Tokrat ima samostojno razsta- vo Bojan Lubaj, slikar iz Kidričevega, sicer pred- metni učitelj fizike in tehnične vzgoje. Lubaja smo doslej spoznali preko skupinskih razstav Likovne sekcije DPD »Svoboda« Ptuj, kjer je redno sodeloval s po dvemi, tremi akvareli. Redkeje se je predstavljal s kako sliko v oljni teh- niki. Tokrat imamo priložnost videti oboje, saj nam kaže na ogled osem akvarelov in dvakrat toli- ko oljnih slik. Takoj je treba reči, da je slikar zelo prizadeven in zato slikarsko ustvarjalen. Posledica zagnanosti za slikanje je vidna v kvaliteti njihovih del, jo izpričuje še posebej v akvarelih. To tehniko je osvojil tako suvereno, da bi mu jo lahko zavida- li tudi dobri akvarelisti. Značilno za njegove akva- rele je, da že z nekaj potezami čopiča zajame in predstavi vzdušje ob motivu, ki ga je pritegnil. Če- prav je slikar samouk, prav dobro ve, kdaj je treba sliko končati. Zato so njegovi akvareli tako sveži in dognani. Drugo kar opazovalca preseneti, je fi- guralika, ki jo je Lubaj uvedel v svoj slikarski svet. Tako že med akvareli najdemo dva akta, ki sta ze- lo uspela in sta izjemne kvalitete. Sicer pa vsa dela v oljni tehniki (razen Ptuja) obravnavajo figurali- ko, ali portret, pretežno z romsko tematiko. Nav- dih za to je dobil od dornavskih Romov, ki hodijo tudi po Gorišnici, kjer je slikar zaposlen. Med amaterji, včasih tudi med akademsko izobraženi- mi slikarji, figuralika ni tako prisotna, kot prav pri Lubaju. Tega ne gre prezreti in prav tu utegne biti Lubajeva prodornost v docela novo področje. Vi- deti je, da slikar zelo dobro obvlada kompozicijo, pa tudi risbo, zato ne bo imel težav v naslednjih stopnjah teh prizadevanj. Jasno je seveda že zdaj, da ima in tudi mora imeti vsak slikar kritičen od- nos do svojih stvaritev. Zdi se, da to Lubaju ni tu- je, zato lahko pričakujemo njegov nadaljni razvoj z velikim optimizmom. Razstava bo odprta do konca januarja in si jo je vredno ogledati. J. Ošlovnik Zdramil se je, ko mu je prinesla kosilo. Slastno je vse pojedel in postrgal skledo. Z materjo nista govorila ničesar razen očenaša, ki sta ga z otroškim glasom molila pred jedjo in po jedi. Nato se je spet za- vil v toploto peči, besed in lastnega sitega telesa. Čas je tekel mirno, uspavajoče, kakor daljna reka. Pred hišo na podstenju je bil velik kup repe. Tam je sedela mati in jo obrezovala. Pela je s tihim spremenje- nim glasom pobožne pesmi, ki so trkale na okno kakor angelske peru- ti, on pa je hitel na perutih padlega angela. Navzgor — navzdol? Proti večeru se je zdramil. Neznan nemir mu je razbil prijetno lu- pino sanj in spanja. V kuhinji je pripravljala mati večerjo, zopet je pe- la s tihim nevsakdanjim glasom, ropotala z lonci in burklami, dvigala težke kropjače s svinjsko pičo v peč. Skozi okna je tekla tema v mogo- čnih tihih valovih, skoz razpoke v peči pa je sijal ogenj, ki ga je zane- tila mati. Dvignil se je, da bi šel k nji, da ne bi utonil v temi. Zakaj sem se zdramil, zakaj nisem ostal onstran življenja? Kaj, če bi odšel samovoljno za vedno spat? Saj bi moral tudi čutiti življenje, toda čutil O' ga samo od daleč, ne sodelujoč, temveč samo sprejemajoč, kakor središče sveta, kakor najgloblje in najvišje mesto vesoljstva. Ne! Izgu- bil bi telo in z njim stik s svetom. Tudi ta razmišljanja so mogoča le tako dolgo, dokler diham, delam, ljubim, jem, sovražim, hodim, mi- slim. Dokler živim, sem vse. Tja bom šel. Saj me je povabila. Njeno telo je kakor moje. Ne J^ore biti. Drugačno je. Ona je mene izdala, to bom pa jaz izdal. Mati kuha večerjo, sami pa nič ne jedo. Oče ležijo v zemlji, zemlja na njih, Silva je zaprta, mogoče že mrtva, Krapf in vojskovodja tičita kakor podgani v večni pasti dveh krst, trohnita in ležeta narazen, cvetje umi- ra in gnije poleg njiju, profesorji popravljajo naloge in mislijo na ka- vamo, Repečka nestrpno pričakuje, da bi jo obiskal hudič, dijaki se podijo po temnem mestu in nekje je vojna, trapasta, dasi nevarna igra otročjih mož, ki se koljejo, pa sami ne vedo zakaj, mati kuhajo večer- jo, jaz pa pričakujem vznemirjenja telesa v dotiku ženske, ki je baje še nedolžna. Vse to mislim in vendar čutim nekje mrzlo in čisto hrepene- nje biti dober, kakor je luč, in sijati vsem. Pa niti z materjo ne morem biti prijazen! Vse to je laž, tudi jaz bom danes ali jutri vojak in sram bi me bilo, če bi me zavrgli. Obul se je in šel v kuhinjo. Mati je prenehala s pesmijo. »Si že lačen? Oženjene žgance kuham, pa mi krompir dolgo ne zavre. Kuro sem zanesla k štacunarju, pa mi je dal od svojega deleža melje. Jutri bom spekla kruh, za vsakega en kolač, zate bom skuhala mesa. Ključ bom zanesla h gospodarju, pa bova šla na pravico.« »Le ostaniva doma, pravice ni.« Umolknila je. Stopila je k njemu. »Na dobrem glasu smo bili, ne bi rada, da bi naju žandarji gonili.« »Vam nikdo nič ne more, samo držite jezik za zobmi. Jaz se bom pa skril.« »Saj se mi smiliš, ker si mlad. Ali misliš, da te jaz nimam rada. Kam greš?« Odšel je brez slovesa. Zunaj je bila pusta jesenska noč. »Tema je kakor v riti,« je jezno ugotovil. Stopal je po glasnem blatnem potu, ki se je vil po hribu. Narava je bila grozna kakor pošast. Povsod je pre- žal strah, iz nizkega pokvečenega neba je pršela groza. Potuhnjene vi- ničarije, kleti, stiskalnice so prežale ob poti kakor razbojniki, zahrbt- no grmovje je šumelo in udarjalo z vejicami po njem. Lepljivo blato ga je izdajalo, koraki so mlaskali kakor opravljive babe. Iz globokega klanca je smrdelo po mriičih Že se je hotel vrniti, toda skozi špranje lesene viničarije na dru- gem obržku je svetila luč in glasovi, smeh, zamolkli udarci po lese- nem koritu so mu odvzeli strah. Zaletel se je v globel, kakor bi skočil v vodo. Tema je pljuskala okoli njega, kakor da bi bredel po črnilu. Na najglobljem mestu globeli se mu je zdelo, da ga bo zalila, zlasti ker so se mu noge udirale preko gležnjev v močvirnato zemljo. Tekel je po strmem vinogradu, zaletaval se je v kolje, padal in vstajal, preganjan od samega sebe. Na sepu pred stiskalnico je obstal. Vrnil bi se, če se ne bi bal poti nazaj in če ga ne bi vabila svetloba luči in ženskega gla- su. Velik prostor, ujet iz tesanih, začrnelih in piravih tramov in nizke slamnate strehe brez stropa, je razsvetljevala ščemeča in smrdeča kar- bidka. Pravokotno leseno korito, dvignjeno na velikanskih lesenih podvalih precej visoko od tal, je zavzemalo nad polovico notranjšči- ne. Nad koritom je med dvojico močnih preslic visel premakljivo pri- trjen stiskalnik, ki se je dal s pomočjo vretena, obteženega s kamnito kašto, v sprednjem delu visoko dvigniti, v zadnjem delu pa tik nad košem, kjer je bilo nasuto stolčeno sadje ali pa pohojeno grozdje, te- sno zagozditi. Nato se je s pomočjo premakljivega vretena stiskalnik spustil nad koš, pokrit s težkimi lesenimi vrati, tako nizko, da je bil vzporeden z zadnjo zagozditvijo. Pritisk na koš s sadjem je še poveča- la kamnita kašta, ki se je pri spuščanju v prednjem delu z vretenom vred dvignila zaradi poprečnega zaveriženja v prednjih preslicah in vlekla navzdol že rahlo usločeni stiskalnik. »Rajši bi ležal pod njim kakor pod tem bremenom,« si je brez besed zašepetal Miran, ko je vstopil. Toda že ga je objel vrtinec žen- skih glasov, smeha, cviljenja, prerivanja žensk okoli velikega škafa, kjer so si umivale noge, preden so stopile v korito in začele z lesenimi tolkači tolči jabolka, nakopičena v koritu in v sodih ob straneh. Ma- rin se je hotel vrniti, kajti zdelu se mu je, da so vse pijane. Tedaj ga je pograbila izpita ženska in ga postavila sredi mednje. »Smo že ljudje, do sedaj smo bile samo babe.« »Kaj pa mi, ali nas boš tako imela?« se je oglasil nekdo iz kota, kjer je stalo nekoliko negodnih lanjšakov, ki so poleg starcev predsta- vljali moški rod v vasi v četrtem letu vojne. S cigareto v ustih se je pretegnjen fant postavil pred Marina. »Kdo pa si ti? Greš na koraš?« Z ostudnim hrakljem je izpljunil še ostudnejšo kletvico. Kakor v ne- dolžni igri je začel motoviliti z odprtim nožem Marinu pred nosom. Izpita ženska ga je z nesramnim udarcem sunila stran, da se je fantič stokaje opletel v kot. »Kaj se boš tukaj hrenil, ko pa sem ti zadnjič hotela pogledati na pismo, si bil še gol kot pišče pod repom! To pa je naš človek, Marinkin študent. Kdaj bo primicija? Jaz ti bom svatevca. Juhuhu!« Zdaj so zaregljale še ostale, večinoma slamnate viničarske vdove in njihove hčerke. Med vojno so doživljale neprostovoljno emancipa- cijo, ki je grozila, da bo uničila vse družinsko življenje. Z nepričako- vano odpornostjo in spretnostjo so se lotile vseh moških del, razode- vale so tako, do sedaj mogoče namenoma zatajevano silo in odlo- čnost pri delu, da je Marin večkrat pomislil, kaj bi bilo, če bi se žen- ske začele vojskovati. Ni si upal te misli razmisliti do kraja. Ker so večinoma opravljale same ves posel, so hitro pozabile na moželer si poiskale nadomestila, kjer so si mogle: pri ujetnikih, dopustnikih, re- kvizicijskih vojakih, nedoraslih fantih in starcih. Nadaljevanje prihodnjič 6 — ZA RAZVEDRILO 15. januar 1987 — TEDNIK »Trilili, zdaj pa le na sani in smuči...« Tak smo se nekda deca drli, te gdoje zapadna prvi malo hoj vejki sneg. Zdaj pa smo dobili t o tega be- lega prijotelja, ki je pokrija no pobela vse kaj je črnega na toten sveti. Zdaj se niti inflacija vun od snega ne vidi. Naša domovina je še hoj lepa kak je že itak. Zgleda kak kokšna bela devica. Če ne bi tejko domočih no mednarodnih pufof meli, bi človik misla, da smo se v provo Švico spreme- nili. Seveda bi pri nas že dovno lehko Švica bila, če hi na delovnih mestih boj švicali no imeli tokšne šefe, podšefe, nadšefe, predsednike, podpred- sednike. sekretarje, podsekretarje no tudi delavce, ki se glih tak obnoša- mo kak vsi svetniki, ki imajo običajno roke k sebi (ali pa v žep) obrnjene. Drgačik pa se nam je novo leto kar dobro začelo. V mislih man seve- da naše vrle smučarje no smučarke. Ste vidli kak je naši Svetovi Mateji tisti štrajk pomoga. Če ne zmoga, pa je zdaj najmanj druga ali pa tretja. Če bi nam začelo v gospodarstvi še tak iti, kak v smučariji, te bi mi prova velesila grotali. Saj drvimo navzdoj kak smučarji, samo v gospodarstvi bi morali navzgor drveti ali pa vsaj lezti. Vidite, v tem je vejka razlika med smučarijo no našim gospodarstvom! Vidite, kak smo v ženski smučariji hitro trenerja menjali, v gospodarstvi pa ostojajo trenerji še naprej tisti, ki vodijo zgubaše no druge invalidne organizacije združenega dela. Seve- da pa imamo na srečo v naši družbi tudi dobre gospodarstvenike in kole- ktive pa jih ne vemo ali pa nečemo dobro nagraditi ali pa pohvoliti. Malo preveč vse povprek vsi, tudi jaz nesem izjema, samo šinjiemo, tarnamo no jovčemo. De že držalo tisto, ke je ovokrot eden naš politik reka, da smo pri nas sami sebi najvejkši sovrožniki no kritizerji. Vse preveč črno vidimo, tudi zdaj kdo je narava tak lepo v belo odejo zamotana. Tejko za gnes, srečno pa gripe se izognite. Vaš gripasti LUJZ TEDNIK - januar 1987 ŠPORT IN DRUŠTVA — 7 Uspeh Andreja Murka in pionirjev Gorišnice Na 18. memorialnem tekmovanju za lovoriko Pohorskega bata- ljona, ki je bil preteklo soboto in nedeljo v Slovenski Bistrici, so se dobro izkazali tudi judoisti Gorišnice in ptujske Drave. Med člani Drave je bil najboljši Andrej Murko, ki je v kategoriji do 95 kg izgubil v finalu s Spesom iz Impola. Izgubil je po enakovred- ni borbi s sodniškim opominom. V kategoriji do 65 kg pa je Bogo Mernik, z dvema zmagama in dvema porazoma, zasedel 7. mesto. Ekipno so člani Drave zasedli šesto mesto. Odlično pa so se borili tudi pionirji judo kluba Gorišnica. V ka- tegoriji do 35 kg je Damir Kokot zasedel tretje mesto, v kategoriji do 38 kg pa je bil Marko Petek drugi. Damjan Petek je po finalnem obra- čunu s Kosom iz Branika zmagal v kategoriji do 46 kg. Ekipno so se pionirji Gorišnice uvrstili na tretje mesto med sedemnajstimi klubi. V skupni razvrstitvi za memorial Pohorskega bataljona so judoisti Go- rišnice zasedli odlično peto mesto med osemnajstimi judo klubi iz Slovenije. d. 1. Albin Zganec zmagal na novoletnem turnirju Šahisti tudi v novoletnih praznikih niso mirova- li. V organizaciji šahovskega društva MIP Ptuj je bil 2. januarja redni mesečni hitropotezni turnir, ki je sodil v sklop turnirjev za leto 1986, obenem pa je bil tudi nagradni. Da ima šah številne privržence, kaže podatek, da je na tem turnirju nastopilo 24 posameznikov in da so bili prostori društva skoraj premajhni za vse, ki bi želeli nastopiti. V izredno močni konku- renci je zmagal M K Albin Žganec z 19,5 točkami, kolikor jih je zbral tudi drugouvrščeni Janko Bo- hak, vendar je po posebnih kriterijih zmaga pri- padla prvemu. Sledijo Polajžer in Brglez 19 točk, Kneževič 14,5, Bezjak 13, Čič in Iljaž 12,5, Šeruga 11, Tatjana Košanski, Pernat in Butolen 10 točk, itd. Skupni zmagovalec v hitropoteznem šahu za le- to 1986 je MM Danilo Polajžer s 124 točkami, 2. Brglez 98,5, 3. Bohak 97,5, 4. Čič 75,5, 5. Šeruga 62, 6. Iljaž 46 itd. Prvi trije v skupi razvrstitvi za leto 1986 so pre- jeli pokale, prvih pet pa še praktične nagrade, ki so jih prispevale posamezne delovne organizacije. Umetniško sliko, nagrado pokrovitelja društva-de- lovne organizacije Mercator Izbira Panonija, Ptuj, je prejel zmagovalec novoletnega turnirja. V petek, 16. januarja, se bo ob 18. uri začel prvi hitropotezni turnir, v okviru katerega se bodo tudi dogovorili o izvedbi društvenega prvenstva. Prvo kolo omenjenega prvenstva bo v ponedeljek, 19. januarja, s pričetkom ob 17. uri. S. Razlag Prijateljsko srečanje šahistov v Gorišnici Pred novim letom so gorišni- ški šahisti odigrali prijateljski dvoboj s šahisti pobratene KS Strahoninec (prvaki medžimur- ske lige). Srečali so se na 25 de- skah (10 članskih in 15 pionir- skih). Skupni rezultat je bil 14,5:10,5 za Gorišničane, ki so bili boljši predvsem v pionirski konkurenci. Šahisti so se dogovorili, da bo- do postala srečanja tradicional- na. Tako se bo popestrilo šahov- sko življenje v obeh KS, hkrati pa razširile že tako bogate prija- teljske vezi med prebivalci obeh KS. I. V. Tečaj za nogometne sodnike MDNS Ptuj pripravlja tečaj za nogometne sodnike. Začeli ga bo- do 20. januarja ob 17. uri v prostorih Telesnokulturne skupnosti Ptuj, Raičeva ulica. Vse kandidate vabijo, da se ob omenjeni uri zberejo v čim večjem številu. 1. k. Ptuj-Kovlnar 84:85 (23:57) v derbiju kola druge republiške lige — vzhod si vodilna ekipa. Kovinar iz Stor, zmage ni zaslužila, dosegla pa jo je po zaslugi pri- stranskega sojenja. V prvem polčasu so bili gostje razred zase, doma- činom pa ni uspevalo nič. V 27. minuti je bila razlika kar 32 točk (38:70). V zadnjih trinajstih minutah je ekipa Ptuja, ki jo znova vodi Aco Kravina, igrala izredno dobro v obrambi ter učinkovito v napadu in ob pomoči trojk Marčiča in Dvoržaka prišla celo na točko razlike (84:85, 12 sekund pred koncem). Pri tem je prišlo do sporne odločitve pri odvzemu žoge in gostje so obdržali minimalno prednost. V nasled- njem kolu bodo Ptujčani gostovali v Gornji Radgoni. Ptuj: Novak 1, Dvoržak 26, Marčič 32, Gailhofer 2, Beranič 4, Cobelj 9, Kotnik 2, Dobrajc 8, Pajenk. I. Z. Občni zbor atletskega društva Konec prejšnjega leta je imelo Atletsko društvo Slovenije Bistrica prvi občni zbor. Udeležili so se ga člani, predsednik ATKS Slovenska Bistrica Bo- ris Jurak, predsednik Centra SŠD Vlado Ostruh, sekretar ZTKO Slovenska Bistrica Vili Stegne in drugi. Predsednik atletskega društva Janez Bradan je v uvodu podal poročilo o delu v letu 1986. Letošnje leto so si posebaj prizadevali za mlade perspekti- vne športnike-atlete in trenerje. Tako je k njim pri- stopil prekaljen as — metalec krogle Marjan Sti- mec. Zraven treniranja in tekmovanja niso pozabi- li na dograjevanje oziroma vzdrževanje atletskih objektov. Z udarniškim delom so pomagali pri urejanju stadiona, sami pa so opravili tudi monta- žna dela pri pripravi prostora za met krogle. Poročilo je prebral še predsednik strokovnega sveta Milan Borko, ki je med drugim omenil, da so med večjimi problemi društva skladiščenje atlet- skega orodja, nabava novih delov, tartan steza in da se bodo nekateri problemi rešili s pridobitvijo nove telovadnice. V društvu je zdaj šest trenerjev, od katerih imata dva višjo in kirje srednjo izobraz- bo. Njihovo delo je opazno, saj so bili Bistričani predlani na 25. mestu v Sloveniji, lani pa so med desetimi najboljšimi ekipami. Seveda pa uspeh ni samo rezultat dela in truda trenerjev, ampak tudi športnikov in gonilnih sil v društvu. Predsednik AD Janez Bradan in predsednik strokovnega sveta Milan Borko sta se zahvalila or- ganizacijam združenega dela in drugim, ki so jim skozi leto na kakršenkoli način pomagali. Zahvala je pripadala Elektru, Tozdu Montal, Upu, Emmi- ju, STKS-u in ZTKO-ju. Blagajničarka Panika Ozimoč je povedala, da je največ sredstev bilo porabljenih za nakup opreme, potne stroške, gostinske usluge. Vsega so porabili 148 starih milijonov. Poročilo gospodarja AD je navajalo, da v opre- mi ni bistvenih sprememb, vendar je v bodoče po- trebno na opremo bolj paziti. Razglasili so tudi najzaslužnejše atlete in jim podelili priznanja: Uroš Mastinšek — met kladi- va, Jani Fridrih — met kladiva, Milan Dajčman — met kladiva. Vida Leskovar — met krogle, Ervin Dokič — tek, kros, Peter Cvahte — tek na 300, 100 m. Najboljši trije v letu 1986 pa so bili: 1. Marjan Štimec (republiški rekord v metu krogle — 17,06 m), 2. Ilona Kolar (skok v višino — 4. mesto v SFRJ, 3. v SRS), 3. Matjaž Tramšek (tek na 400 m — 50,3 sek., 2. mesto v SFRJ, idr.) Samo Brbre Prvenstvo Ptuja v kegljanju Tekmovanje potekalo na dvo- steznem kegljišču KK Drava Ptuj. Kot prejšnja leta tudi to pot ni bilo negativnih pripomb glede organizacije in sodniške službe. Tudi udeležba ni zaostajala za prejšnjimi. Na veliko veselje or- ganizatorjev je sodelovalo 27 moških in 12 ženskih ekip, kar po številu posameznikov pomeni 34 ženskih in 103 moških tekmo- valcev. Kljub borbenosti je bilo obnašanje tekmovalcev izredno fair. V veliki želji za uspehom so »pogoreli« tudi nekateri favoriti. Kegljalo se je 100 lučajev moški in 50 ženske. Rezultati posamezno moški: 1. Danilo Colnarič, TGA, 435 ke- gljev; 2. Milan Saidl, Agis, 434 kegljev; 3. Drago Arnuš, TGA, 428 kegljev. Ženske posamezno: 1. Silva Razlag, KS Boris Ziheri, 204 ke- glje; 2. Sonja Kajnih, Emona KK, 202 keglja; 3. Zdenka Hala- deja, Olga Meglič, 197 kegljev. Ekipno moški: 1. TGA Boris Kidrič, 1648 kegljev; 2. Agis I, 1646 kegljev; 3. Emona Merkur, 1582 kegljev. Ekipno ženske: 1. KS Boris Ziheri, 516 kegljev; 2. Emona KK Ptuj, 599 kegljev; 3. TGA Boris Kidrič, 468 kegljev. Prvenstvo Ptuja med posamez- niki je torej osvojil član ekipe TGA Boris Kidrič Danilo Colna- rič-Coki, sicer standardni član ekipe Drave. Kot posebna zanimivost in spodbuda za nadaljne kegljanje v Ptuju je bila najmlajša, komaj osemletna tekmovalka Andreja Razlag (120 podrtih kegljev) v ekipi KS Boris Ziheri, hči prva- kinje Ptuja Silve RAZLAG in učenka OŠ Franc Osojnik. Ne verjamemo, da se je kateregakoli občinskega tekmovanja udeležila tako mlada tekmovalka. S. VIČAR Šahovski turnir športno društvo Turnišče pri- reja turnir za posameznike, ki bo v nedeljo, 18. januarja, od 9.00 ure dalje v Domu občanov Tur- nišče. Prijave bodo sprejemali vse do pričetka turnirja. Najbolj- ši trije posamezniki bodo prejeli lepe medalje. ZB w Šahisti pred novo tekmovalno sezono šahisti Šahovskega društva MIP Ptuj so po povratku iz republiškega prvenstva ocenili svoj nastop in se dogovorili za nadaljnja tek- movanja. 3. mesto v izredno močni konku- renci je velik uspeh pomlajene ekipe, ki je zraven tega še imela malo smole v odločilnih srečanjih, dosegla pa ga je izključno z lastni- nil igralci, razen Musila na 1. mladinski de- ski. Vso priznanje za odlično vodenje ekipe ^ dali tehničnemu vodji in kapetanu ekipe Danilu Polajžerju, ki je tudi bodoče delo za- črtal izključno na mladih, domačih igralcih. Tu so bivši mladinci Bezjak, Feguš, Zmavc, na katerem je potrebno resno računati tudi na članskih deskah. Vso pozornost je potrebno posvetiti delu z miadmci in ženskami, zato je tehnični vodja pripravil individualni program dela, ki ga bo dopolnjeval enkrat tedensko še v šahovski šoli za starejše pionirje in mladince. Mlajši pionirji bodo nadaljevali s tradicionalno pio- nirsko šolo ob četrtkih od 17. do 19. ure. Zra- ven rednih igralnih dnevov ob torkih in pet- kih pa bodo vsak četrtek ob 19. uri študijski dnevi za vse člane ekipe. Tekmovalni koledar Šahovske zveze Slove- nije za leto 1987 je izredno bogat. Člani ŠD MIP Ptuj ga bodo dopolnili še z nekaterimi društvenimi tekmovanji in sicer: — občinsko pionirsko ekipno in posamezno prvenstvo — občinsko prvenstvo za Pokal maršala Tita — posamezno prvenstvo društva, ki bo pono- vno eden od kriterijev za nastop v ekipi in na drugih turnirjih — Šahovski zvezi Slovenije bodo ponudili rnožnost organizacije kvalifikacijskega tur- nirja za nastop na posameznem republiškem prvenstvu — pred slovensko ligo v jesenskem delu naj- manj 4 prijateljska srečanja z moštvi iz 2. zve- zne lige in 1. slovenske lige — v počastitev 8. avgusta, občinskega prazni- ka močan mednarodni turnir, za kar bo po- trebno v društvu predhodno izvesti še kvalifi- kacijski turnir za nastop domačih igralcev na tem turnirju — ponovno bodO oživeli občinsko ligo ekip delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti in drugih. Vso podporo pri izvedbi začrtanega pro- grama pričakujejo tudi v prihodnje od pokro- vitelja, delovne organizacije Mercator Izbira Panonija Ptuj, ki je tudi dosedaj prisluhnila potrebam društva in jih reševala v oboje- stransko zadovoljstvo. Silva Razlag 8 - ZA RAZVEDRILO 15. januar 1987 - XEDNIK TEDNIK - 15. januar 1987 OGLASI IN OBJAVE — 9 v primerjavi z ostalimi sloven- skimi občinami je ptujska po šte- vilu obrtnikov med zadnjimi v Sloveniji, čeprav sodi med mesta z najstarejšo obrtno tradicijo. Zato bo nujno nekaj narediti. Obrtniki so v zvezi s tem dali že nekaj pobud, najglasnejše so iz lanskega oktobra, ko so se sestali z najodgovornejšimi občinskimi možmi. Zahtevajo, da se izpolni pobuda v zvezi z olajšavami pri investicijskem vlaganju, saj bo le-tako mogoče zagotoviti sme- lejši razvoj obrti v občini. Gotovo bo za to potrebno še vrsto prepričevanj, ker v določe- nih okoljih te zahteve nočejo podpreti. Menili so, da je napa- čno že to, da so v upravah za družbene prihodke usmerjeni le v polnjenje proračunov. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je si- cer o tej pobudi že razpravljal, vendar je zahteval za njeno uve- ljavitev razdelitev oziroma na- tančno navedbo, za katere obrti gre. V upravi za družbene pri- hodke so že sestavili novi pred- log, v katerem so delno že upo- števane zahteve obrtnikov. Pred- log ima dve različici — o njih je v sredo razpravljal izvršni svet. »Vroče« je bilo tudi pri obrav- navi delovnega gradiva o pospe- ševanju drobnega gospodarstva v občini Ptuj v obdobju 1987—1990. Ustavili so se pri vprašanju, kdaj je dogovor pod- pisan in kdo naj bi bili njegovi podpisniki. V dogovoru naj bi več povedali tudi o kooperacij- skem sodelovanju. Drugič v novem mandatu so člani odbora razpravljali o šu- šmarstvu v občini Ptuj in podprli aktivnosti za njegovo prepreče- vanje. Zavzeli so se tudi za čim hitrejšo reševanje vprašanj glede poslovnih prostorov, ki izhajajo iz odloka o poslovnih prostorih v občini Ptuj in o katerih bodo v bodoče razpravljali na vsaki seji. Nekatere zadeve so namreč stare že tri leta in je skrajni čas, da se pričnejo razreševati. MG Urejeno smučišče z vlečnico na Borlu v ptujski občini smo poleg or- ganiziranega smučišča pri Vidmu bogatejši še za urejeno smučišče z vlečnico na Borlu, kjer je sicer že leta nazaj staro in mlado smu- čalo v naravi. Zanimivo pa je, da seje urejevanja smučišča lotil Jo- že Roškar iz Stojnc, ki sicer že več let dela na žičnici Krvavec. Kupil je 200 metrsko vlečnico, borlski breg pa je prav tako na svoje stroške uredil s stroji. Hva- ležen je temeljni organizaciji Slo- venske gorice Ptuj, ki mu je odo- brila uporabno dovoljenje za zemljišče, na katerem je smučiš- če. Do zaključka naše redakcije (v torek) pa mu še ni uspelo do- biti dovoljenja za redno obrato- vanje smučišča, čeprav je — kot zatrjuje — smučišče lepo urjeno in označeno z opozorilnimi napi- si; pravtako vlečnica. Hvaležen bo pristojnim organom SO F*tuj, če bo dovoljenje dobil vsaj do pričetka zimskih šolskih poči- tnic. Okoliške in nekatere ptujske šole se za smučišče zelo zanima- jo, sicer pa bo pravgotovo najce- nejše v Sloveniji. Odrasli bodo za dnevno karto odšteli 1.700 di- narjev, kar je polovico ceneje kot na drugih smučiščih, za otroke pa bo treba dnevno odšteti le ti- sočaka, medtem ko bodo člani smučarskega kluba Ptuj dnevno plačali le 700 dinarjev. Ob borl- skem gradu se torej obeta zimsko veselje, ki bo za okoliško mladi- no prav gotovo prava počitniška poslastica. M. Ozmec Novozapadli sneg je omogočil tudi poiskusno obratovanje in prvi smu- čarji so bili s smučiščem in vlečnico zelo zadovoljni. (foto: M. OZmec) V Ormožu obvladujejo snežne razmere Delavci komunalnega podjetja v Ormožu se lahko pohvalijo, da jih sneg tokrat ni presenetil. Že v nedeljo popoldne so bili na ce- stah in ulicah v samem Ormožu. Delali so. vso noč, zato so bile ulice, pločniki in poti za pešce v ponedeljek zjutraj očiščene. Pri čiščenju pločnikov so pridno po- magali tudi stanovalci. Tudi pomembnejše prometni- ce na območju občine so bile pri- merno očiščene, zato ni bilo več- jih zastojev v avtobusnem pro- metu in ovir pri prevozih z oseb- nimi avtomobili. Kljub temu je bilo nekaj izpadov v lokalnem avtobusnem prometu. Ker so delavci milice sproti iz- loča,li iz prometa vse tovornjake, ki niso imele ustrezne zimske opreme, tudi ni prišlo do prome- tnih zastojev na glavnih prome- tnicah, ki vodijo skozi občino Ormož. FF DRUGA PONOVITEV LESTVE THEATER 93 se je predstavil z multi-medijalno Izvedbo Alei- ster Crowley-eve Poeme »The Ladder«. Druga ponovitev Le- stve je bila v gledališču, 29/XII- 1986 e. v. Uporabili smo naslednje me- dije: Svetloba (LVX), diapozitivi (Poezija Luči), glasba (Thelemic Ritual Music) ter Besede-Geste. Medije smo vključevali postopo- ma: Glas-Geste, Svetloba, Poezi- ja Luči in končno glasba. Zaradi boljše analize je bila celotna iz- vedba posneta. THEATER 93 postavlja teme- lje thelemitskemu gledališču, ka- terega prvi teorem je: thelemit- sko gledališče temelji na dušev- nem razvoju vsakega sodelujoče- ga. Za Razumevanje sebe in svo- jih stanj uporabljamo spoznanja Jungove globinske psihologije in metode svobodne volje, kar je tu- di starogrške Besede Thelema, katere vrednost je 93. Ob koncu je bila okrogla miza, ki je vključevala monolog o sim- bolih nezavednega-o Thoth Ta- rotu A. Crowley-a, o Drevesu ži- vljenja- ter o pomenu uravnote- ženosti. Končala se je v medita- tivnem vzdušju, ki ga je ustvarila izvedba Lestve. To je bilo verjetno prvo sreča- nje občinstva z arhetipi, ki vlada- jo v globinah človekovega biva- nja. Thothove Arkane bodo ves januar razstavljene na Mercator- jevem stopnišču. XIV. Arkana nam naroča: »Preišči notranjost zemlje, s prečiščenjem boš našel skrivni kamen.« Naj s pomočjo V.I.T.R.I.O.L. vsakdo najde ta skrivni kamen v sebi. Alenka BONE Večina kupcev je nestrpno pri- čakovala 12. januar, ko naj bi se uradno pričela razprodaja zim- ske ženske, moške in otroške obutve. Vendar letošnja razpro- daja ni takšna, kot smo je bili va- jeni pred leti ali kot v zahodnih državah. Popusti oziroma zniža- nje cen je od 20 do 60-odstotno, ponudba pa od prodajalne do prodajalne drugačna. V prodajalni Alpina so znižali cene obutvi od 20 do 40 odsto- tkov, znižanje cen pa velja samo za zimsko obutev. Že v ponede^ Ijek je bila v prodajalni izredna gneča, kljub veliki zalogi so veči- no obutve po znižanih cenah prodali že v začetku tedna. V prodajalni Borova so znižali cene od 20 do 60 odstotkov, kup- cem pa ponudili »zimski« pro- gram. Tudi v tej prodajalni so imeli polne roke dela, saj je bilo povpraševanje večje kot so ga va- jeni sicer. V Planikini prodajalni so veči- no obutve po nižajih cenah pro- dali že v času prednovoletnega popusta, ki je trajal do 31. de- cembra. Že 3. januarja so ponu- dili nekaj modelov ženske, mo- ške in otroške obutve po okrog 35 odstotkov nižjih cenah. Gre za zimsko obutev iz opuščenih programov. Na voljo so bile le manjše količine, zato kakšnega večjega povpraševanja ni bilo, čeprav so v ponedeljek tudi oni zabeležili večji obisk od običaj- nega. V Kraševi prodajalni so znižali cene nekaterim modelom zimske ženske in moške obutve do 40 odstotkov. Ker so industrijska prodajalna, so pričeli s prodajo po znižanih cenah že 3. januarja in večino ponujenega že prodali. Razprodaja pa bo trajala kljub temu do konca februarja. Kupci, ki so v ponedeljek zavi- li v prodajalno Peka, so bili prej kot ne razočarani. Cene so tudi v tej prodajalni znižali od 20 do 40 odstotkov, vendar so ponujali predvsem nizko žensko, moško in otroško obutev. Zimska obu- tev naj bi bila naprodaj po nižjih cenah šele konec januarja. Edina prodajalna, ki še ni pri- čela z razprodajo, je Astrina. Pravijo, da bodo prodajali po nižjih cenah šele od 1. februarja dalje, kolikšno bo znižanje pa še ne vedo. Sedanje sezonsko znižanje cen naj bi sicer trajalo do 10. febru- arja. Očitno pa se proizvajalci obutve — ti namreč ponujajo se- zonsko obutev po nižjih cenah — ne držijo dogovora o enotnem znižanju cen sezonski obutvi. Po- nudba je torej zelo različna — od pomladanske in jesenske do zimske obutve. Najbolje so bili za razprodajo založeni v proda- jalnah Alpine in Borova, v osta- lih prodajalnah je bila ponudba že prvi dan razprodaje pičla. Tisti, ki so že v ponedeljek zju- traj obiskali vse ptujske proda- jalne obutve in opravili nakup, so najbrž zadovoljni. Obuti so že za naslednjo zimo, ko bo zimska obutev zagotovo precej dražja kot je bila pred letošnjo zimo. Čeprav znižanja cen pri nekate- rih modelih niso bila občutna — 20 odstotkov pri naših cenah ni prav veliko — je prihranek pri nakupu obutve za štiričlansko družino kljub temu velik. Nekaj možnosti za cenejši nakup si lah- ko obetamo še ob koncu meseca, ko bodo znižali cene zimski obu- tvi tudi v prodajalni Peka v Ptu- ju. Vendar le, če bo ponudba do- volj velika. N. Dobljekar Razprodaja zimskih oblačil v ponedeljek, 19. januarja, bodo pričeli v trgovinah s konfekcijo prodajati zimska ženska, moška in otroška oblačila po nižjih cenah. Kot so povedali pri Mercator Izbiri Panoniji Ptuj, bodo cene nižje od 20 do 40 odstotkov, razprodaja pa bo trajala dva tedna. Smučarsko opremo bodo pričeli prodajati po nižjih cenah šele v februarju. N. D. Sneg, ki je zapadel čez minuli vikend, je na naših cestah povzro- čil pravo zmedo. Kljub temu pa so miličniki postaje milice Ptuj in od- delkov v dneh od 6. do vključno 13. januarja posredovali le v treh lažjih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili le dve lažji telesni po- škodbi udeležencev. Vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost vožnje in nenadno zavijanje, materialna škoda na vozilih pa je ocenjena na okoli 600 tisočakov. -OM Kako z odvozom sn ti^ v eni ponovoletnih oddaj Radia Ptuj nas je po telefonu poklical zvesti poslušalec iz Ptuja in želel zvedeti kakšen je kriterij odvoza smeti in zakaj komunalni delavci čez novoletne praznike smeti sploh niso odvažali, tako da je marsikje v gosto naseljenih krajih prišlo do zasičenosti kesonov in drugih posod za smeti. Za odgovor smo zapro- sili vodjo enote odvoza odpadkov v tozd Komunalni servisi KG P Ptuj Romana Kranjca, ki je povedal: »Čez novoletne praznike je res prišlo do precejšnjega izpada odvo- za smeti. Po planu izrabe delovnega časa v DO in tudi delavcev pri odvozu odpadkov je naša enota končala z delom 31. decembra 86, z delom pa pričela ponovno 5. januarja 1987. Tudi v času pred prazniki je večkrat prišlo do motenj pri odvozu smeti zaradi večjih okvar na edinih dveh specialnih vozilih za odvoz odpadkov. Moram poudariti, da so vozila starejšega tipa, izrabljena in da bi bilo nujno nabaviti vsaj še eno takšno vozilo. Tako smo zaradi omenjenih težav imeli v decembru z enim od teh vozil kar 9 mrtvih dni, kot pravimo dnevom, ko zaradi okvare ne more na cesto. Razmišljamo o tem, ali imamo zadostno število delavcev, saj se predvsem v zimskem času pojavljajo kronične težave na raznih prede- lih občine Ptuj. Logično je, da zaradi kurjenja v zimskem času odvozi- mo ena in pol krat več smeti kot običajno, zato je del vzroka zazaosta- nek pri odvozih tudj v številu zaposlenih. Da bi zamujeno čimprej popravili, so naši delavci prvi delovni dan, v ponedeljek pričeli z odvozi pepelov iz gospodinjstev in to tudi s to- vornimi avtomobili in s traktorji, ki sicer niso prirejeni za odvoz sme- ti. Prepričani smo, da nas porabniki vsaj delno razumejo, saj je te dni stanje po naši oceni že povsem normalno.« M. Ozmec Izzld žrebanja nagradne križanke Emone-Merkur Kot smo zapisali v novoletni številki Tednika ob veliki na- gradni križanki Emone — Merkurja Ptuj, smo v ponedeljek, 12. januarja, v studiu radia Ptuj izvedli javno radijsko žrebanje pri- spelih rešitev. Tokrat smo na naš naslov ali na naslov Emone — Merkurja prejeli kar 623 pravilno izpolnjenih kuponov oziroma gesel: V NOVEM LETU OSTANITE Z NAMI; nepravilni so bili le štirje kuponi. Poleg direktorja in glavnega urednika radio Tednika Franca Lačna sta v žrebni komisiji sodelovala tudi predstavnik Emone — Merkurja Peter Gaspari ter urednik dnevne oddaje. In tu so že imena srečnih rešiteljev: prvo nagrado v znesku 7.000 dinarjev je žreb določil Vesni Pičerko iz Spuhlje 68 a; drugo nagrado v znesku 5.000 dinarjev prejme Anton Grobelnik iz Raj- špove ulice 8 v Ptuju; tretjo nagrado v znesku 3.000 dinarjev prej- me Jožica Vidoš iz Zaloške 15 v Ljubljani; četrto nagrado v zne- sku 2.000 dinarjev prejme Jože Habjanič iz Senešc 78 pri Veliki Nedelji; peto nagrado v znesku 1.000 dinarjev pa prejme Denis Strelec iz Jadranske 11 v Ptuju. Vsem srečnim dobitnikom tudi naše iskrene čestitke, denarne nagrade bodo prejeli po pošti. Vsem ostalim reševalcev pa v ime- nu Emone — Merkurja hvala za sodelovanje in drugič več sreče! -OM Rodile so: Albina Mesarič, Ženik 16, Vi- dem ob Ščavnici — Lidijo; Kri- stina Kojc, Čermožiše 62/a — deklico; Pavlica Šmigoc, Kve- drova 3 — deklico; Renata Bla- govič, Kajuhova 5 — deklico; Kristina Geč, Sejanci 26 ~ Alek- sandra; Irena Vodušek, Čermo- žiše 45 — Blaža; Milena Širov- nik, Videm pri Ptuju 77 — Doro- tejo; Marija Ornik, Strmec 3/a — deklico; Milica Sirec, Kočice 70 — Suzano; Marija Sever, Ba- binci 41 — Stanko; Zofija Simo- nič, Grlinci 5 — Barbaro; Klavdi- ja Mohorko, Ziherlova pl. 9 — Marka; Marija Rozman, Gerečja vas 2/E — dečka; Ivanka Zem- ljarič, Kidričevo, Kajuhova 11 — Matejo; Angela Železnik, Kočice 2/a — dečka; Darinka Koled- nik. Paradiž 68 — dečka; Jožica- Šijanec, Jamna 17, G. Radgona — Martino; Ana Svenšek, Loži- na 9 — Borisa; Slavica Čeh, Lo- čič 13 — Siniša; Suzana Popu- šek, Pobrežje 97 — deklico; Ve- ronika Tomažič, Cesta Olge Me- glič 4 — dečka; Tatjana Topolo- vec, Lovrenc na Dr. polju 96 — Sandija; Brigita Krajnc, Prešer- nova 19 — Dorotejo; Vesna Ku- jec. Mala vas 13/a — Davida; Slavica Lah, Pavlovski vrh 50 — dečka; Katica Vičar, Rotman 18 — dečka; Brigita Ojsteršek, Ge- rečja vas 56/a — deklico; Ange- la Kekec, Kicar 44/a — Nino; Matilda Novak, Žerovnici 10 — dečka;. Poroke: Anton Hel, Muretinci 45 in Ju- lijana Janžekovič, Muretinci 45; Franc Zajšek, Kozminci 5/b in Martina Pernat, Kozmici 5/b; Srečko Kolar, Gorišnica 98 in Bernarda Iljevec, Zakl 44. Umrli so: Terezija Ribič, Grajenščak 46, roj 1908, umria 4. jan. 1987 ; Ma- rija Primožič, Markovci 8, roj. 1909, umria 2. jan. 1987; Franc Pernek, Mestni vrh 31, roj. 1927, umrl 4. jan. 1987; Franc Štagar, G. Ključarovci 23, roj. 1908, umri 31. dec. 1986; Jožef Maj- cen, Dolena 4, roj. 1944, umrl 6. jan. 1987; Franc Zajšek, Tržeč 25, roj. 1909, umri 6. jan. 1987; Franc Kokol, Ormoška 59, roj. 1933, umri 7. jan. 1987; Pavla Čuk, Stogovci 40, roj. 1912, umr- la 7 jan. 1987;. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 5.000 dinarjev, za tuji- no 6.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.