173. St. - S. leto. Pollnlna pavšaMrana. Posamezne Številke 1 Din. ■wv tvb. arcam-mnvi ,-*t rorr ••• V Ljubljani, v nedeljo 30. lulHa 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enostolpne ma vrsta za •nfcntt 50 paro, večkrat popust pkč, !l"<’ c/o; Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 308 Uprava: Marijin trg 8. Telet or. 44. Rokopisi «e ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamt* za odgovor. W*a--;han Razprava © agrarni reformi. BOLJŠA RAZDELITEV ZEMLJE, - Beograd, 29, julija. (Lzv.) Današnja dopoldanska seja narodne skup-1 žčine se je pričela ob 8.30. Ko so bfli prečitanl zapiski zadnjih sej In izvršene formalnosti, so prešli na dnevni red: pretres proračuna ministrstva za agrarno reformo. Prvi govornik, poslanec Divac (socijallst), je obširno govoril o razdelitvi zemlje, ki je fevdalnega ali kapitalističnega izvora. Dejal je, da so on in njegovi tovariši v vladi zastopali stališče, da je bolje Izbrati razdelitev zemlje, nego čakati na agrarno revolucijo. Govoreč o agrarni reformi, je povdarjal, da se agrarna reforma izvaja prepočasi. Za njim je govoril zemljorrdnik iz Bosne poslanec Vidakovič, na to NEGO AGRARNA REVOLUCIJA. član jugoslovanskega kluba poslanec dr. DeželIČ, za njim pa član dr. Spa-hove skupine poslanec Kapetanovih Poslanec Vlado Savič je dejal, da se agrarna reforma v Sremu ni izvršila, kakor bi bilo potrebno. Pred zaključkom razprave je povzel besedo poslanec Milan Pribičevič (demokrat), ki je nameraval staviti nekaj vprašanj na ministra za agrarno reformo. Naglašal je, da so parlamentarni klubi po večini sklenili, da se med specijalno debato o proračunu ne govori, in sicer zato, da bi se proračun pravočasno dovršil. Radi tega ne bo govoril, nego počaka s svojim govorom do tedaj, ko pride na vrsto zakon o agrarni reformi. INTERPELACIJA RADI NASELJEVANJA. DOBROVOLJCEV. halo z naseljevanjem v Južni Srbiji, temveč, da je že 2000 ljudi dobilo tu žemlje in da se bo na jesen razdeljevanje zemlje nadaljevalo. Razdeljevanje zemlje v severnih delili Vojvodine je začasno prekinjeno, in sicer radi tega, ker je potrebno, da se izvrši razmejitev in da se izmeri zemlja; vsled tega se je dalo tja naseliti le omejeno število, in to predvsem onih jugoslovanskih državljanov, ki so pribežali iz Bolgarije. K"r se tiče ostanka dobrovoljcev, bodo še 1 > jesen vsi naseljeni, in sicer oni iz 'vsne in Hercegovine na državnih zemljiščih, estali pa po drugih krajilu Kar sp tiče opombe, da so bili Hrvati izključeni od kolonizacijo, je, nemočno, res pa je, da ministrstvo za agrarno reformo ni nikjer delalo razlike med Hrvati in Srbi. Nato je narodna r.kupščina prešla na glasovanje in je bil proračun ministrstva za agrarno reformo sprejet z ogromno večino glasov. Ker pa pride ta na vrsto šele jeseni, prosi ministra za agrarno re-sormo, naj mu odgovori na -vprašanja, ki so važna. Ta so: Ali je naseljevanje po Južni Srbiji in pc severnem delu Banata, Bačke in Slavonije ustavljeno, dasi je okoli 5000 dobrovoljcev, ki bi morali dobiti zemlje in je radi tega ljudstvo razburjeno? Jesen se že bliža, zato vprašuje v interesu celokupne javnosti gospoda ministra: 1. Ali misli na lesen nadaljevati naseljevanje v južnih krajih? 2. Ali misli nadaljevati naseljevanje v Vojvodini? 3. Ali misli na jesen zaključiti naseljevanja ostanka dobrovoljcev? 4. Kaj je na govoricah in kritikah, da se pri naseljavnju ne upoštevajo Hrvati, kar bi se pač ne smelo zgoditi? Končno je dejal, da bo vsa jugoslovanska javnost ministru za agrarno reformo hvaležna na jasnem in točnem odgovoru. Minister za agrarno reformo je na ta vprašanja odgovoril zadovoljivo. Naglašal je, da ni resnica, da bi se bilo prene- Oalba^a o misilsSerstvu m ten&tteassl© NEPOTREBNO MINISTRSTVO. Narodna skupščina Je nato prešla na pretres proračuna ministrstva za konstituirate in izenačenje zakonov. Besedo je povzel zeroljoradnlk poslanec Moskovljevlč, ki je zahteval, naj se to ministrstvo ukine, ker ničesar ne dela. Minister za konstltuanto lrifkovič je nato odgovarjal, da je to ministrstvo pripravilo ustavo, katero je narodna skupščina sprejela z ogromno večino glasov, da je Izdelalo volilni zakon za ustavotvorno to zakonodajno skupščino, zakon za razdelitev zemlje, zakon o oblastnih skupščinah, o obči upravi države, In 2akon o ministr- sk: odgovornosti. Razen tega je izdelalo to ministrstvo še nekaj zakonskih načrtov, ki so po večini že izročeni narodni skupščini, it pr. zakon o sestajanju in zborovanju, zakon o državnih nameščencih, ki Je zahteval največ časa. On sam je že prej, ko še ni bil sprejet zakon o centralni upravi, zahteval naj se to ministrstvo ukine, toda Je to svojo zahtevo opustil, ker še niso bili izvršeni vsi posli, ker ni došlo do sporazuma z vlado o zakonu o centralni upravL Nato so prešli na glasovanje ln je bil proračun tega ministrstva sprejet z veliko večina Državni proraSun sprelet v celoti. Beograd, 29. julija. (.Izv.) Popoldanska tela narodne skupščine se je začela ob 4.30. Zomljordanik Voja Lazič se Je pritoževal, da ie vlada stavila v proračun mnogo dohodkov, ki jih ne bi bilo treba, pri tem pa Izpustila mnogo virov, it katerih bi država Črpala velike dohodke. O stvari Je govoril tudi posl. Popadič (seljački narodni klub). Finančni minister dr. KumanudI Je odgovarjal na razne pritožbe ln pripombe poslancev. Nato Je bil finančni zakon sprejet v podrobnosti. Sprejet Je bil v zakon predlog posl. Pavla And Jeliča, naj odslej plačuje občinske itejnlke v Srbiji m Crnl gori država In ne obcinp. To naj bi se vršilo, dokler se ne Predloži zakon o občinskih upravah. Narod- na skupščina je nadalje sprejela amande-ment ministra za trgovino ln industrijo..Vilo vi ča, po katerem naj se 1 milijon dinarjev porabi za obrtne šole v Bosni. Odobren je bil tudi amandement ministra za poljedelstvo, da finančni minister more dati mono-polski Upravi znesek 50 milijonov dinarjev za nabavo poljedelskih strojev in potrebnega materijala za razna poljska dela. — Narodna skupščina je potem prešla na glasovanje o proračunu v celoti. Oddanih je bilo 2’0 glasov, is sicer 162 za in 48 proti. Pred-sednlk dr. Ribar Je naznanil, da Je narodna skupščina sprejela državni proračun, (Živahno ploskanje v zbornici.) VLOOA POSLANIKA BALUGD2TCA. Beograd, 29. julija. (Izv.) Nenavadno hitri povratek ministrskega predsednika Pašiča z Bleda se splo-§no z veliko pozornostjo komentira. Ravno tako se tudi živahno razpravlja dejstvo, da je sedanji poslanik v Atenah Balugdžič ostal na Bledu tudi po povrnitvi predsednika, vlade v Beograd. iz vsega tega se sklepa, da pride v kratkem do veli-kik spremen-.’ ra dvoru. Gospod Balugdžič je dolga leta najboljši svetovalec p- kralja Petra 1. Doznava sc, u . ,e pokojni kralj malo pred smrtjo nasvetoval svojemu sinu, sedaj kralju Aleksandru, naj povpraša Balugdžičn za svet, kati^r bo država v težkem in kritičnem položaju, S tem gospodom je kralj Peter intimno občeval celo še, ko je bil v pregnanstvu v Švici, preden je zasedel srbski prestol. PRIPRAVE ZA ZAKON O VOJKI ODŠKODNINE Beograd, 29. julija. (Izv.) Danes dopoldne je imel svojo sejo demokratski klub in ja razpravljal o zakonu glede vojn*; odškodnine. Tudi radikalni klub je razpravljal o tem vprašanju in je KI po daljši debati sprejet predlog poslanca N&stasa Petroviča, da nn' se sprejme loterijsko posojilo. TOMINŠKE PROSLAVE KCTO’ ' fl,\ Beograd, 29. julija. (Izv.) Dne 11. oktobra 1.1. se proslavi desetletnica slavne atns. ge na Kumanoven. Tega dne se položi t:uH temeljni kamen za spominsko cerkev, • katero poiože kosti padlih junakov. Vlada namerava prenesti v domovino posmrtne ostnn-ke vojvode PutniVa, predsednika narodne skupščine Attdre Nikoliča, urednika »Novela Lista* Frana Suplla, člana Jugoslovanskega odbora Milana Tuciča, književnika Ljudevita Vukičeviča in predsednika ministrskega sveta dr. Milenka Vesnlča. Sproženo je bilo tudi vprašanje o zgradbi Panteona na Kosovskem polju, In sicer po načrtu Kosovskega hrama, ki ga je izdelal naš slavni umetnik, kipar Meštrov*č. VOLITVE V SAMOUPRAVNA TELESA ODGODENA DO NOVEMBRA. Beograd, 29. julija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se volitve za srezke in oblastne samouprave oagode do konca meseca novembra. JUGOSLAVIJA GARAJ ZA DRUGE. Beograd, 29. julija. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo, da je grška vlada obvestila romunskega zunanjega ministra Duco, da se popolnoma strinja z nadaljevanjem akcije proti Bolgariji, ki s© je započela v Beograda. | Zato prosi romunsko vlado, naj odslej prepusti Iniciativo glede četniškega vprašanja vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Grška vlada je prepričana, da se beograjski vladi posreči rešiti spor na podlatf skupnih interesov. Grška vlada je odgovorila Romuniji, da se tudi ona popolnoma strinja s tem in da prepušča kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prvenstvo v vprašanju četniških akcij v Macedoniji In Dobrudži. Sela ministrskega sveta. Beograd, 29. julija. (Izv.) Danes dopol-se Je vršila seja ministrskega sveta, na kateri Je predsednik vlade Pašlč poročal o slojem potovanju na Bled. Nato Je ministrski svet razpravljal o izplačilu ostanka za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Sprožilo se je vprašanje zakona o centralni vladi Govorilo se je tudi o subvenciji za vsesokolski zlet v LjublianL Končno pa je razpravljal ministrski svet o zaključku pogajanj z Italijo. . Konferenca proti borz. špekulantom. 5, BukarcSta 3.25, Varšava . 0.0S5, Dunaj 0.015, avsttljske krone 0.0175. Berlin, 29. JuHJa. (Izv) Dunaj 1,40, Budimpešta 31,46, W'dan 2771.50, Praga 1423.20 Pariz 5013.70, London 2701.60, Newyork t,05.24, Curih 11.010,45. Beograd, 39. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0,22—0,25, Berlin 14.73, Budimpešta 4.90, Bukarešta 52, Italija 379—380, London 3b5, Pafiz 652—675, malenkostni zaključki po ii65, Praga 191.50, žvica 1590, Revizionizem. Zadnja odlična parlamentarna govor? dr. Trumblča ln Ljube Jovanoviča sta prav značilna za pcU':č::e razmere, ki so nastale v naši državi po sprejetju vidovdanske ustave. To i? bil dejanski odsev takozvane srbske in hrvdske mentalitete in oba znamenita parlamentarca sta morda deloma a nezavestna narekovala iz svoje globoke notranjosti one osnovne razlike, ki so jedro pre* pira med srbskim in hrvatskim naziranjem o notranji ureditvi države. Obenem je bilo razvidno, da se ic hrvatsko ustavno vprašanje v bistvu krije s slovenskim. Rejnica je, da so na primer razmotrivanja o jezikovnem problemu, o kulturnem razvoju jugoslovanskih narodov in sličnih vprašanjih sekundarnega pomene, vendar pa so v tako ozki zvezi z ustavnim vprašanjem, da jih je mogoče rešiti le v medsebojni zvezi. Da je gospodarski razvoj in napredek države v tej ali or.i smeri eminentno ustavna zadeva, je pokazala borba za železnice, ki naj se gradijo na raču,'. ameriškega posojila. Vidovdanska ustava pomeni uvedbo absolutnega centralizma in njegova nujna posledica mora biti popolna jezikov;:'-, kulturna in gospodarska enotnost in gospod Pašič kot oče vidovdanska vs'ave je bil čisto dosleden, ko se je skliceval pri železniškem vprašanju na koristi celokupne države, nedosleden pa je bil gospod Pucelj, ki le tudi glasoval za skrajno centralistično ustavo, sedaj pa je napovedal borbo za posebne slovenske interese v popolnem nasprotju proti temeljem vidovdanske ustave. Ustavne boje imajo tudi v drugih državah. V Nemčiji je borba med repi* blikanci in monarhisti v popolnem razmahu. Španija je trpela skozi stoletja na ustavnih bojih in tudi v Fiancijl in Angliji poznajo njihovo krvavo zgodovino. Toda vsi ti narodi so bili res homogeni, enotni, zato je vsakokratna večiiUi lahko z vsemi dopustnimi sredstvi ščitila svoje ustavno stolišče. Ako danes nemški republikanci proglašajo zakon o zaščiti države, so v to moralno upra-> vičeni, ker imajo med ljudskimi množicami, med narodom, velikansko večino, V naši državi je ustavno vprašanje bistveno drugačno, ker je dragega iz• vora. Ujcdinile so se politično v enotr.o državo tri kulturne enote, od katerih ima vsaki svoj poseben razvoj, izražen v jeziku, naziranjn, verstvu, gospo-darstvj' in splch v vsem vsakdanjem življenju, v vseh šegah in navadafu To j e resnica, to je realnost, ki je ne more odpraviti nobena teorija 9 enotni naciji. Pač pa lahka stoletno skupno bivanje v eni državi vse te razlike ublaži in ugladi, a ne s silo, z enkratnim trenutnim zamahom. Vidovdanska ustava vse te resnice, vsa ta življenska dejstva taji, zato sta oba govora Jo*> vanoviča in dr. Trumbiča povsem razumljiva, ker prvi je branil srbsko psiho, drugi hrvatsko in tretji bo govoril o slovenski. Dve veliki politični skupini se porajati v naši državi: revizijonistlška tn protirevizijonistiška, za vidovdansko in proti vidovdanski ustavi. Zakaj? Sporno ustavno vprašanje nikakor ni samo zadeva uprave, kakor mislijo naivni ljudje, ampak je vprašanje celokupne kulture, vsega gospodarskega življenja, eksistenčno vprašanje zdravega parlamentarizma in končne konsolidacije naši države. O tem naj si sedanji demokratsko-radikalni vlastodržci ne delajo no* benih napačnih iluzij. Kralj je poklical poslanika Balugdžiča na Bled. Mož je znan po svolt vf-soki naobrazbi in trezni razsodnosti. Če bi dobil kako politično misijo, zeia dvomimo, da bi se dal upreči v radikalno-demokratske kolovoznice, ki vodijo samo v prepad. Želeti bi bilo, da se sestavi nevtralna uradniška vlada z edino nalogo, da izvede volitve. Kralj naj apelira na narod, da pridemo iz sedanjih neznosnih in katastrofalnih razmer. Narod bo povedal svojo voljo in svoje mnenje. Volitve se bodo vršile v znamenju revizijonizma, ker vidovdanska ustava je izvor vse naše brezmejne mizerije zlasti na gospodarskem polju. Morda danes še ne pade odločilna beseda, gotovo pa je, da pridemo prei ali slej edino po tej poti do rešitve. Sestanek PaiKa z Masanrkom. Beograd, 29. julija. (Izv.) Kakor se brzojavno poroča iz Prage, se v kratkem vrši sestanek med Pašičem ter dr. Masarykom in dr. Benešem. Dr. BeneŠu je poverjena naloga, da pripravi potrebno gradivo za to kon- ferenco In da Izdela nekatere koa» vencije, ki se nanašajo na izvoz. Ju« goslovanski minister Zunanjih poso? dr. Ninčič je na današnji seji mini-, strskega sveta poročal o teh koo* vencijah. Ital. vladna kriza na mrtvi to2ki. Rim, 29. julija. (Izv.) Z ozirom na dejstvo, da so socialisti pripravljeni sodelovati pri sestavi nove vlade, je dospela ministrska kriza na isto točko, na kateri se je nahajala takoj po-Četkoma. Kralj je danes dopoldne zopet začel konferirati s predsednikoma zbornice in senata. Po hodnikih poslanske zbornice se govori, da se nahajajo med parlamentarci, katere je pozval kralj k sebi, tudi nekateri socialisti. ZA IN PROTI RAZPUSTU ITAU. JANŠKE ZBORNICE/ Rim, 29. julija. (Izv.) Govori se, da je kralj Viktor Emanuel prejel več peticij, v katerih se zahteva, naj se Italijanska zbornica razpusti. Fašisti so baje za razpust, d očim sta ljudska in socialistična stranka protT. !.V < GRŠKI PREDLOGI ZA MALO AZIJO. Atene, 29. julija. (Izv.) Minister zunanjih poslov je poslal poslanikom Anglije, Francije In Italije noto, ki se tiče ureditve vpiašanja Male Azije in grško-turškega spora. Besedilo note še ni znano. PACIFISTIČNI SKLEPI ZVEZE NARODOV. London, 29. julija. (Izv.) Mirovni kongres Je sprejel celo vrsto sklepov, od katerih zahteva eden popolno razorožitev; drugi zahteva, naj sproži zveza narodov vprašanje uki-njenja vojaške obveznosti. Dalje zahteva kongres, naj se prizna narodnim manjšinam možnost, da sama odločajo o svoji usodi. NEMŠKA ZAROTA PROTI POIN- CAREJU. Pariz, 29. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi, je neka zavezniška vlada odkrila zaroto, ki so lo namera- vali nemški monarhisti proti franc, min. predsedniku Poincareju. Kakor meni »Journal«, je bila to bruseljska vlada. Ta vlada je izročila francoski vladi vse gradivo, iz katerega izhaja, da so zarotniki pristaši razvpite or* ganizacije »C«. DAMANTI PREJŠNJE VESTL Bruselj* 29. julija. (Izv.) Ministrstvo zunanjih poslov in policijsk« oblasti izjavljajo, da belgijska vlada francoski vladi ni sporočila ničesat o kaki zaroti proti francoskemu mfc nlstrskemu predsedniku Poincarejnu eksplozija municuskeos SKLADIŠČA Pariz, 29. julija. (Izv.) Radi sflof vročine je na Romunskem v Focsanl eksplodiralo municijsko skladišče. Škoda na gradivu je znatna. PB eksploziji je bilo ubitih deset In pte škodovanih tudi deset oseb ~~k— K vprašanju primorskih zadrug. Pred približno tednom dni me je list »Jutro« z očito zbadljivim namenom vprašal, zakaj da nisem nič dosegel za zaščito naših manjšin v Italiji in zlasti za slovenske zadruge; Odgovoril nisem takoj, temveč si pridržal odgovor za takrat ko bo sporazum z Italijo perfekten. Neglede na uradno tajnost, ki je pri merodajnih pogajanjih dosedaj še obvezna, me zadržujejo tudi oziri na korist naše države in naših bratov v Italiji, da ne iznašam v diskusijo stvari, ki bi mogle škodovati našemu stališču. To sva g. dr. Hacin, ekspert na naših konferencah, in jaz sporočila tudi predsedništvu demokratske stranke ter se obenem izjavila pripravljenima, da na zaupnem sestanku podava potrebna pojasnila glede onega vprašanja. Najina ponudba ni bila sprejela. Z ozirom na to pa, da }e te dni list »Jutro« objavil iz Beograda vest, ki mi naravnost očVs, da sem protožiral banke proti narodnemu zadružništvu, ako prav ]e bila italijanska vlada baje pripravljena s nami o tem vprašanju razpravljati, sem takoj poslal »Jutru« popravek, ki je bil pa objavljen v povs«r.; ne-si^joki obliki. »Jutro« je izpust vs.5 Kvari, ki so za razumevanje ttvssi največje važnosti Prosim zato sl. uredništvo, da blagovoli moj popravek v svojem listu v neskrajšani obliki objaviti. Popravek se gln&v; »Ni res, da ja italijanska vlada kdaj izjavila, da je mogoče rešiti vprašanje izmenjave a. o. bankovcev, ki jih imajo primorske zadruge naložene v jugo-slovenskih zavodih le v sporazumu med ital. in jusoslov. vlado; res je marveč, da je osa sla!a vedno na stališču, da more to vprašanje le ona sama rešiti, ako ga isši istočasno tudi za laške zavode. Ni les, da sem z naše strani jaz vodil pogajanja. V Sv. Mar-gariti in Genovi vodil pogajanja glede evakuacije g. dr. Ninč:č skupaj z g. Antonijevičem, glede zadrske in ž njo zvezanih konvencij v Sv. Mnrga-riti in Rimu ra g. dr. Krstelj, kateremu ja bil dodeljen kot ekspert iz početka sam dr. Hacin ri šele v zadnjem tečnu tudi jaz. 4 Ni res, da so se protežirali bančni zavodi preti narodnemu zadružništvu. Res je namreč, da je naša delegacija pač bila legitimirana v zmislu čl. 215. sentžermenske mirovne pogodbe za reševanje vprašanja o odškodnini za škodo, ki je vsbd koncerzije a. o. bankovcev nastala denarnim zavodom s kapitalom jugoslovensklh državljanov med katere so spadale ne samo banke, temveč tudi Zemaljski veresijski zavod za Dalmacijo, Srbska štedionica in Hrvatska Štedionica v Zadru, da pa glede slovenskih primorskih zadrug, kot italijanskih v državnopravnem zmislu, ni imela nobene pravne podlage, pa,tudi ne pooblaščenja, da za eventualno koncesijo d£ protikoncesijo. Z ozirom na opazke lista »Jutro« v današnji njegovi številki naj mi bo dovoljeno še sledeče dodati: O vprašanju zadrug, In ne samo primorskih, se je res že na rimskih konferencah razpravljalo. Italijanska delegacija je predložila poseben projekt konvencije, po katerem bi prevzele nasledstvene države skrb za take zavode, ki so vsled konverzije a. o. valute prišli v zadrego. Seveda vsaka za svoje. Naša delegacija pa ni mogla na to pristati, ker se Je naša vlada oprijela stališča, da nima skrbeti za zavode* ki so svoj denar na Dunaju ali Gradcu naložili. To stališče je sicer z ozirom na naše finance razumljivo, glede primorskih zadrug pa nam je bila stem odvzeta pravna podlaga za uspešen nastop. Saj so to v državnopravnem oziru italijanski zavodi, za katere bi se mi mogli vspešno potegovati le, če bi obstajale mednarodne obveze. Kako nas morete siliti, je odgovorila italijanska delegacija, da kaj storimo za primorske (po vrhu še slovanske) zadruge, ko vaša vlada noče prevzeti nikake obveze niti glede lastnih zavodov. Cl. 215. sentžermenske pogodbe nam ni pomagal, ker ravno ni prišlo do tistega sporazuma, ki ga ta člen predvidava. Baš obratno so Italijani na podlagi tega člena zahtevali, naj poskrbi naša vlada za to, da bodo zadružne zveze v Ljubljani in Celju, kjer je naložen denar primorskih zadrug, mogle ga vrniti v lirah, češ, da sta naša neugodna konverzija in sedanje slabo stanje naše valute krive, ako so prišle zadruge v zadrege. S kakim vspehom bi mi potem šli pred razsodišče, ki je čl. 215 določuje za slučaj neuspelega sporazuma, si lehko vsak sam izračuna. Mi smo v kljub temu, za nas zelo neugodnemu položaju opetovano zahtevali, da Italija prevzame zamenjavo a. o. bankovcev primorskih zadrug in smo se sklicevali na neke določbe njihovih kraljevih dekretov, ki so izmenjavo pod gotovimi pogoji dovoljevali. Italijani so obljubili, da bodo v tam predvidenih slučajih v zmislu teh določb postopali; splošne obveze pa da ne morejo prevzeti. Tudi so rekli, da Jim Je nemogoče rešiti to vprašanje za slovenske zadruge, ako ga ne rešijo ob enem za laške zavode, ki Imajo na milijone takih vlog v AvstrijL En sam zavod da ima veliko milijonov kron terjati in je tudi Že tožil, ra je bil odbit. Ogorčenje, da bi bilo pri Italijanih splošto in razumljivo, ko bi se sedaj Slovencem dalo, kar se je celo Italijanom odbilo. Le v zelo maloštevilnih slučajih da so prošnjam za zamenjavo ugodili, a to iz posebnih razlogov. Vsem pa za rej a j z ozirom na stanje italijanskih financij da ne morejo ugoditi. Skušali smo doseči, da bi se dovolila zamenjava pod drugim naslovom, toda Italijani so odgovorili, da tega ne morejo riskirati »sicer pa naj povemo, kake koncesije, posebno v jezikovnih vprašanjih, bi ml lahko za to dali. Omenili so posebno vprašanja izvrševanja advokature s strani italijanskih odvetnikov v Dalmaciji, ki so optirali za Italijo. Tu pa nismo smeli popustiti. Da tu res nismo mogli drugače ravnati, se vidi Po temu, da so bile celo one jezikovne In šolske določbe, ki smo jih sprejeli v konvencije strogo v okviru obstoječih mednarodnih obveznosti, podvržene pri nas najostrejši kritiki ter so bile med drugimi vzrok, da niso konvencije še od naše vlade potrjene. . : Giedčv popravku navedenih zavodov pa smo se gledč zadrsk. lahko sklicevali na člen 204. senžermenske pogodbe, po katerem mora italijanska vlada zamenjati vse na njenem ozemlju se nahajajoče a. o. bankovce, kar ravno v tem slučaju ni storila; gledč bančnih zavodov v Trstu in Gorici pa na člen 215., ker so to zavodi z ju-goslovenskim kapitalom, ki so prišli v zadrego vsled dejstva, da jih je italijanska vlada od konverzije zunanjih depositov izključila, dočim jo Je dovolila italijanskim in nemškim bankam. Tudi smo bili pooblaščeni pristati na recipro-citeto, ker je ista glede dalmatinskih oseb in zavodov itak že določena v členu 204. in ker v vseh teh slučajih ne more imeti škodljivih posledic. Kar pa se tiče tržaške »Jadranske banke«, ni Bila ista §e priznana kot italijanski zavod. »Jutro* pozablja, da ima Italija po čl. 75 senžermenske pogodbe glede bivših avstrijskih zavodov pravico, da jih ne prizna. Banka bi bila obvisela med Italijo in Jugoslavijo in bi bila z drugimi gori omenjenimi zavodi vred prišla v veliko zadrego, kar more želeti le, kdor ne vidi, kaka škoda bi bila tudi za naš narod v Italiji. Ravno goriške zadruge čutijo, kaj pomenja to, da italijanska vlada ni do sedaj zamenjala goriški podružnici Ljubljanske Kreditne banke onih kron, ki jih je imela pri centrali v Ljubljani. Razlika v postopanju napram bančnim zavodom in zadrugam ne izvira torej iz kake posebne simpatije italijanske vlade za banke, temveč iz načelnega stališča naše vlade, ki odklanja glede zadrug sprejem konvencije, ki bi to vprašanje uredila, in ker noče italijanska vlada več storiti za slovenske zadruge, nego je storila za večino laških. Soglašam z »Jutrom«, da bi polom primorskih zadrug pomenjal katastrofo za naše primorsko prebivalstvo; obžalujem pa, da niso gospodje pri »Jutru« mogli o tem do sedaj prepričati tudi odločilnih faktorjev v Beogradu. Sko-ro dve leti romajo zastopniki primorskih Slovencev v Beograd in prosijo povsod pomoči. Tudi jaz sem opetovano opozarjal na nevarnost in prosil nujne pomoči; toda razen ministrstva za socijalno politiko, ki je tu nekaj storilo (kar mu rad in hvaležno priznavam), se ni sicer nič doseglo. Pomoč ministrstva za socijalno politiko pa je bila le kaplja vode na razbeljeno železo. In vendar se je zraven rimskih konferenc nudila še posebna priložnost, ki jo tudi »Jutro« omenja; to so podajanja za trgovinsko pogodbo. Pri teli pogajanjih je lani sodeloval g. dr. Žerjav. On je bil še posebno od mepe opozorjen, naj porabi okolnost, da zahtevajo Italijani neke koncesije za svoja zavarovalna društva, v to, da doseže iT-menjavo a. o. bankovcev v korist r ’ molskih zadrug. AH je to storil, mi ni zvzno. Gotovo pa je, da se do danes ni nič doselilo. Pač pa se je italijanskim zavarovalnim društvom med tem dovolilo poslovanje v naši državi. Dosegli so torej bres vsake protikoncesije (vsaj Javne ne) to, proti čemur se je nnša delegacija v Parizu in tudi ona na rimski konferenci vedno upirala, dobro vedoč, da se bo to dalo izrabiti za pridobitev kakih italijanskih koncesij. Nisem povedal vsega, kar je oviralo ugodno rešitev vprašanja zadrug. Zlasti nisem nič omenil o načelnem stališču nsše vlade slede zaščite naših manjšin v Italiji. O mnogih stvareh moram molčati z ozirom na dolžnosti, ki sem jih imel kot delegat, in z ozirom na položaj naših bratov v Italiji. Vsekakor bom prosil kr. vlado, da me odveže od dolžnosti nadaljnega molčanja in potem stopim z vso resnico na dan. Morda sem že sedaj preveč povedal; toda če je aktivnemu ministru dovoljeno, da svojo, po mojem najintimnejšem prepričanju, krivično kritiko in sumničenja o postopanju svojih kolegov in vladnih delegatov prenaša iz sej ministrskega sveta v javne liste, potem mora tudi meni biti dovoljeno, da se branim, ki sem bil pri definitivnem sklepanju sporazuma le ekspert. Ravno na zahtevo gg. dr. Žerjava, dr. Kramerja in njunih somišljenikov sem jaz leta 1918. zapustil Trst in si uničil svojo eksistenco; fašisti so mi razdejali pisarno in odnesli ekspenzar-ne knjige; v Jugoslaviji se me Je označilo za tujca in se mi ni hotelo dati stanovanja, niti možnosti za pošten zaslužek. Ostala mi je le družina in moje pošteno ime. Tega si ne dam blatiti od nikogar; tu ima mo; a dolžnost do varovanja uradnih tajen svoje rneje. Ako ne zadostujejo ta pojasnila, govoril bom še jasneje. ii m prali ni,- Po vojni se je v našem mestu Ljubljani bujno razviia industrija in obrt, ter je postalo naše mesto središče vsega prometa. Cim več bogastva je nakopičenega v mestu, čim in-tenzivneja ie produkcija, temvečja le nevarnost izbruha raznih požarov, ki prete uničiti to, kar se je z delom in trudom spravilo skupaj. Za skoro vse objekte v občini, ki’ reprezentirajo vrednost, je največji izvor nevarnosti »ogenj«. Kar je ustvarilo človeštvo po dolgoletnem trudapolnem delu, je lahko v par urah uničeno. Ce se moč tega elementa oprosti svojih vezi, tedaj postanejo lahko cela produkcijska mesta razvalina, ako ni tu sile. ki nastopi proti opustošenju tega razbrzdanega in nevarnega elementa z naivečjo izurjenostjo, z močno pripravljehostjo ter ga omeji na svoj prvotni prostor. Občino in državo zadene vedno pri vsakem večjem požaru izguba na premoženju, če tudi je mogoče lastnik zavarovan. Navadno pridejo ljudje brez strehe in brez sredstev po podporo k občini ali državi, ki mora z visokimi zneski prispevati ter pomagati. Ako pa nastanejo pri požarih žrtve, tedaj padejo te vedno v podporo javnosti. 2e iz teh vidikov mora biti vsakemu človeku jasno, da ie potrebno proti temu škodljivcu ljudskega premoženja nastopiti Z najstrožjimi ukrepi in napravami. Ker je nevarnost požara pravzaprav povsod enaka, bi bilo tudi treba, da se izvršujejo po-žarnostavbni in policijski predpisi tudi povsod enako. Obramba proti požaru bi morala biti ccnl-alizirana v celi državi. Industrij? daje človeku v roke dovolj gasilnega orodja, ki tvori obrambna sredstva proti požaru. Od najnavadnejše golide se je razvilo orodje v najmodernejše motorne brizgalne, ki mečejo celo morje vode na požarišče s tako silo, da ii tudi največji požar ne mrrs kljubovati. Ennkn so se pov-speli gasi’ei v organizacijah in izvežbano-sti na v;§ek. K?r se tiče požarno-varnost-nih uredb in predpisov, jih imamo-v izobilju in je mogoče na podlagi strogega izvajanja teh predpisov pri raznih stavbah požare že v kali zadušiti. V naši državi se je začelo pravo stremljenje za modernizacijo in izpopolnitev gasilstva še'e po vojni. Naše gasilstvo ima večinoma še vse orodje najstareišega sistema, razven v Beogradu in pav drugih mestih; šele v najzadniem času sta si nabavila Zagreb in Ljubljana najmoderneje orodje, strojne motorne brizgalne, ter nekaj trgov in vasi v Sloveniji moderneje male ročne brizgalne na bencin. Napredek in stremljenje gasilstva za izpopolnitev orodja ter moštva Je zvezana vedno z velikimi finančnimi težkočaml, kar je delo in razvoj vedno ie oviralo. Ce bi se napravila na eni strani statistika, koliko ljudskega premoženja uniči požar, ter na drugi strani, koliko se reši našega premoženja potom modernega orodja in Izvežba-nega moštva, tedai stroški za vzdrževanje gasilstva daleko ne bi dosegli svote, ki bi se dosegla na podlagi statistike vrednosti rešenega in ohranjenega ljudskega premoženja. Statistika požarov v Nemčiji kaže, da se je vsled zboljšanja požarne tehnike ter reorganizacije gasilstva v letih 1882/86 škoda, ki Je znašala povprečno za 1 požar 3800 Mark, v letih 1911/14 znižala na 1400 Mark. Zmanjšanje škode posameznih požarov znaša v mestih nad 20.000 prebival* cev do 64%, dočim so se v malih krajih in vaseh povečale na 6.4%. To zmanjšanje požarnih škod v mestih je pripisati v prvi vrsti ustanovitvi poklicnega gasilstva, ki je preskrbljeno z najmodernejšimi gasilskimi stroji. Golo dejstvo pa je, da so v večjlfi mestih od ustanovitve poklicnega gasilstva prenehale večje požarne katastrofe, ki so ali uničile večji del mesta ali pa posamezne okraje ali vasi v bližini mest, kar se je preje večkrat ponavljalo. Ce razmotrivamo tedaj gospodarstvo izdatkov za požarno varnost za poklicno gasilstvo, tedaj se mora že na teh par dejstvih, ki smo jih navedli, ugotoviti, da so ti izdatki popolnoma na mestu in upravičeni, dasiravno so občini v jako težko breme. Naprava in ustanovitev poklicnega gasilstva je v primeri z organizacijami prostovoljnega gasilstva brezdvomno veliko boljša institucija. Seveda je v finančnem oziru veliko breme občini. Ce bi na zemljevidu Nemčije označili vse kraje, ki Imajo poklicno gasilstvo, bi opazili, da Imajo poklicno gasilstvo le tisti kraji, ki stoje v gospodarskem oziru visoko nad drugimi. V zahodnem industrijskem delu Nemčije so sploh sama poklicna gasilstva, manj v južnem in vzhodnem. Posebno močno poklicno gasilstvo ima Berlin, ki Je tako številno, da tvori eno petino vsega poklicnega moštva cele Nemčije. Kritje za stroške poklicnega gasilstva Je zelo težko dobiti, ker občina nima od tega nikakih direktnih koristi. Občine imajo navadno vpeljane davke za gasilstvo, tako, da morajo hišni posestniki plačevati občini poleg zavarovalnine Še davek. V Nemčiji nosijo zavarovalnice do 20% stroškov, za celotno gasilstvo in razbremene s tem Višino občinskih davkov. Ce bi se upoštevalo, koliko dobitka narede privatne zavarovalnice, in koliko stane uprava, razna reklama Itd., bi se * centralizacijo v en sam monopolni zavod s prisilnim zavarovanjem dosegel, ne da bi se zvišale premije, tak uspeh, da bi se lahko krilo vse stroške za gasilstvo v državi* S tem bi se odpravila kriza, v kateri se nahaja naše gasilstvo. Zn Slovenijo Je taka reforma pre-ol težka in ni misliti, da bi se v kratkem času mogla izpeljati, ker bi bilo premagati veliko težkoč. Trajalo bi pač dalj časn, a uspeh bi bil velik. Gasilstvo pa potrev"j3 takojšnjo pomoč. Zavest, da nismo InHi v Ljubljani večjih požarov, nas ne sm» T"-stiti brezbrižne. Ce nas zaloti velik po*"! ih nas najde tako pripravljene, kot smo <’t-nes, tedaj se lahko v par urali spremen® v pepe' milijoni in milijoni ljudskega preTO-žmK Ce upoštevamo, da Je v LJub^nl nad 80 tvrelk in tovarniških podjetij ter S tem ugotovimo premoženje, tedaj moramo uvideti, da ie treba nujno storiti vse, da zasiguramo to premoženje pred požarno nevarnostjo. Stedenje in varčnost na tem polju ni na mestu. Zavarovanje mestnega premoženja v lastni režiji in zavarovanje s centralno mestno ali državno zavarovalnico je popolnoma gotovo dosegljivo. Začasno bi se dobili viri za gasilstvo V, obliki upeljane pristojbine za požarnovarnostne naprave. Za podlago odmerjenja teh pristojbin bi tvorila višina najemnine za stanovanje in vrednost industriji, obrti ter trgovini služečih stavb. Te pristojbine so že" vpeljane v Nemčiji, v zadnjem času pa so Jih začeli vpeljavati tudi v Nemški Avstriji. V Nemčiji so spremenili § 52 požarno« zavarovalnega zakona, na podlagi katerega so dosedaj prispevale' k vzdrževanju požarnih bramb zavarovalnice 12 %, tako,, da se glasi sedaj § 52, 1.: »Občine dobe kot pripomoček od požarnih zavarovalnic za svoje požarno« varnostne naprave od posameznih vplača*, nlh prispevkov kraja sledeče deleže: h) 12 % (če vzdržuje občina poleg na-j vedenih naprav (prostovoljno gasilstvo^ zadostno število dobro Izvežbanih pokllo-j nih gasilskih ■ straž. 1) 16 %, ie vzdržuje občina pole* mw vedenih naprav zadostno število dobro \3A vežbanih poklicnih gasilskih straž s pr!< mernim najmodernejšim orodjem (brizgah niče lestva). k) 20 %, če vzdržuje občina poleg n&l Dr. Joža Glonar: Jusi. knji Hrast ta tisa.” »Glas srpske kraljev, akademije« je ▼ svojem najnovejšem zvezku (CIV. Drugi razred 60.) prinesel na 43 straneh pod tem naslovom nastopno predavanje, ki ga je imel Pavle Popovič, profesor za srbsko književnost na beograjski univerzi, ko je bil sprejet med člane srbske akademije. Na takem nastopnem predavanju se čujejo iz ust novih akademikov programatične besede, ki precizirajo nazore in smeri njih znanstvenega delovanja. Akademije so najvišji znanstveni zavodi, sprejetje med člane akademije največja posvetna čast, ki Je je znanstvenik lahko deležen; zato ni čuda, da se v nastopnem govoru vsak novo izvoljeni akademik potrudi, da dokaže svojo pravico do take časti. P. Popovič je v tem nastopnem govoru najprej preciziral objekt svojega predavanja in svoje stališče, ki ga zavzema v tem Stadiju.* »Jugoslovenska književnost kao celina« naslov je mož-da nešto neodredjen i širok, ali ja pod njim razumem jedno pitanje o naučnoj klasifikaciji u istoriji jugoslovenske književnosti, bolje reci, pitanje o podeli na periode u njoj. — Kako čemo podeliti našu književnost na periode? Organska podela može biti, ako je na- ša književnost organska celina, a jeli ena to? Jeli naša celokupna književnost književnost Srba, Hrvata i Slovenaca, od svoga početka do danas, jedna književnost ili su to tri posebne? Ima li u njoj jedinstva? Ako ga nema, ili nema potpuno, ima li bar jedinstva kriterija, po kojem bismo je ipak mogli organski deliti na periode? Neka su se pojedini delovi naše zajedničke otadžbine i zasebno razvijali u ovom ili onom vremenu, može li se u njihovim književnostma nači zajedničkih erta, da bi se po-stlglo jedinstvo kriterija? Možemo li uopšte našu književnost podeliti na periode, tako da ti periodi u isto vreme obuhvataju svu našu književnu radnju širom cele naše zemlje, ili se moramo, hteli ne hteli, ograničiti na to, da izla-žemo njene srpske, hrvatske i siove-načke delove svaki zasebno?« Slavistika — in ne samo ona — šteje med južne Slovane Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare, Popovič je prvi, ki kot zastopnik slavistične panoge na najvišjem srbskem znanstvenem mestu Bolgare kot Slovane ignorira. V tem sl je ostal dosleden od leta 1918. sem, ko je v Cambridgeu izdal svojo »Jugoslo-vensko književnost«, v kateri ni ne duha ne sluha o bolgarski književnosti. Mi, ki smo se v sedanjih razmerah navadili opravičevati takorekoč že vse, bi to dejstvo za ono dobo sicer razumeli in opravičili, če pa se danes na najvišjem mestu srbske znanosti govori o južnih Slovanih, in pri tem ignorirajo Bolgari, se dejstva ne da več opravičiti, pač pa razložiti. (Dasi je vedno še nerazumljivo, kaj bo Popovič, ki je strokovnjak v starejši srbski literaturi, naredil n. pr. s Camblakom, ki veže srbsko in — bolgarsko literaturo 1) Zato pa treba majhne digresije. Kar imenujemo mi »Slovani«, imenujejo Srbi »Sloveni«, Hrvati pa »Sla-veni«, enako so torej naši »Jugoslovani« pri Hrvatih »Jugoslaveni«, pri Srbih pa »Jugosloveni«. Šele v zadnjem desetletju je srbska polit:ka nekdanjemu, preciznemu terminu »Jugo-sloveni« začela dajati novo, polit ič-n o vsebino. Z »Jugosloveni« so začeli imenovati samo Srbe, Hrvate in Slovence s prozorno dedukcijo, ki se da prešteti na prstih: Srbi in Hrvati smo itak en narod, proti kateremu ste Slovenci v neznatni manjšini. In kako neznatna je ta manjšina šele v naši »uje-dinjeni« kraljevini! Precej jasno nam je to dedukcijo formulirala oni dan »Nova Evropa«, češ: Srbskohrvatskl spor je mala reč; mi se bomo zlahka in kmalu pobotali in potem pridemo vsi skupaj nad vas, ki nočete postati »Jugosloveni«. To hegemonistično indeolo-gijo podpirata pri Srbih dva učenjaka: geograf Cvijič indirektno, literarni no, literarni zgodovinar Popovič pa naravnost in na vsa usta ex cathedra srb- ske akademije. Pri nas so jim sledili na tem polju oni politiki in žurnalisti, ki so poleg »jugoslovanstva« začeli pisati in govoriti tudi o »jugoslovenstvu«. Prvo, naš stari znanstveni pojem, obsega ozemlje in narodnosti od Soče do Črnega morja, drugo pa samo ono, kar ga leži med — Rakekom in Beogradom. Za tem podtaknjenim in falzi-ficiranim terminom se skriva kultur'~-politični program današnjega režir. Drugi pa so nemoteno šli še dalje, začeli so rabiti stari termin »jugoslovanski« s podtaknjeno novo, politično vsebino. Tako piše znanstveni oficijoz v svoji knjigi »Jugoslavija« mirno in brez vsakega najmanjšega sramu: »Kraljevina SHS je narodna država, to je politična tvorba samo enega naroda, t. j. jugoslovanskega, ki se nahaja v stanju narodnega nastajanja iz treh narodnih delov srbskega, hrvatskega in slovenskega ter manjših, doslej plemensko nerazpredeljenih narodnih skupin.« To je jasno in precizno, da ne more biti bolj: »Jugoslavija« in »jugoslovanski narod« je danes samo v mejah tega, kar se imenuje »kraljevina SHS«. Od Beograda do — Rakeka! * Čudim se, da g. prof. Murko ni opazil, od kod ta terminologija Izhaja in kam naj vodi in da ne kaže brez potrebe me- šati znanstvene, precizne terminologije. Z besedami in pojmi Je kakor z vodo: meša Uh, kdor. bi rad y, kalnem ribarili P. Popovič razlaga nadalje, kako Id z enotnostjo književnosti pri drugih narodih, kako je tam književnost prihajala do svoje enotnosti vsled skupniH potez pokrajinskih književnostu »J* odista držim, da se i za našu knjlžev-j nost, i to za celo trajanje njeno od po-’ stanja do danas može nači jedna bolja klasifikacija, i ja ču je odmah 1 izlo-| žiti. Pravog i potpunog jedinstva u njo! I nečemo, doduše, dugo nači, ali čemo, nadam se 1. približiti se Jednoj organ«' skoj podeli na periode, i podvesti naš« plemenske i pokrajinske književnosti! pod velike zajedničke rubrike duhovnih i intelektualnih pokreta, svetsklh ili do^ mačih; 2. nači tendenciju 1 erte jedln* stva, nešto u starijim, ali naročito u no-vijim vremenima.« Podroben znanstven razbor teh dveh kriterijev ne sodi y. predale političnega časopisa, zato bodi le kratka karakteristika dovolj. Glede prvega principa lahko pri Po* poviču konštatiramo lep napredek o’?ra Srbija, ”?ke- s, n*ia in novo ujedinjeni deli Uolgar-, ® so bile upravljane brez vsakega c!o • vskega zavarrvsr.ja. [n ® fb i j a v m oj s h leta 1912 jr. kr.rla *v°iem obrtnem, zakonu (zakon: o Ofiv ma) od Vf* 1910 Predniss o I« *nem delavc>em zavarovanju, aer.-L, zavarovanje v?'ed vojne ni bilo ^eno. Jjj. ^ B o s n i in H e r c e g o v i 11 i jo k,,® Uveljavljeno le zavarovanje za bolezni. l Hrvatska in Slavonija Je a e^a zavarovane za slučaj bolezni in pzgode delavce In nameščence v tigo-in obrti. Ravnotako Banat, Bačka * Baranja. L y Slovenili in Dalmaciji iVa < Smo pozn?G bolniško 72vr.ro-ije po bolniških b’pgajnah, rie,.god-zavarovanje, ki je bilo izvrševano Gr d, Vsk'h zavarovalnicah v Trstu in Me U’ posebm> rc~Kodno zavarcva-jjJ Železničarjev, upravljano po pc-Uj.^^zadružni zavarovalnici avstrij-Var 2eIznic na Dunaju. Nezgodno za-j °vanje rudarjev je izvrševala poocb-^ rudarska nezgodna zavarovalnica na tad U‘ ^>0^eg tega so bili —sicer ne-» uostno — rudarji zavarovani za slu-|i; tuvaliditetc in starosti pri prcvizij-Jn oddelkih bratovskih sklad n: c, pri-jj™1! namešče-ci ra tudi z.n slučaj jLfti, starosti in invaliditete pri cbč. ‘'Oininskem zavodu na Dunaju, jj^se naše jugoslovanske vlade, od |L6 revolucionarne pa do obstoječe so jj^hiele za ciljem, da omogočijo pre- Vocj delovanja soc. zavarovalni za- Cv novi državi in da po momesti iVai- 0 opisano različno socia'noza-avalno zakonodajo. i ? tem sm's^u se ie v Sloveniji bj)] .r^dla centralizacija delavskega m Jkega zavarovanja pri bivši okraj-***** blagajni v Ljubljani, 2. ti«ta-Z0j) a začasna delavska zavarovalnica VzglJ" nez£ode v Ljubljani, ki je pre- --------» i'* v 02e^ na bivšem Avstriji pripadajočem VgjjTbn poslovanje delavskih zavaro-Zg lc v Gradcu in Trstu ter rudarske na Dunaju, 3. ustanovila zavarovalnica zoper ne- Katere vrste zavarovanja uvaja zakon o zavarovanju delavcev? Po zakonu o zavarovanju delavcev se bo na področju cele države izvajalo zavarovanje delavcev za slučaj a) bolezni, b) onemoglosti, starosti In smrti, c) nezgode. Dočim stopijo določbe g'ede zavarovanja za slučaj nezgode in bolezni takoj v veljavo, je glede zavarovanja za onemoglost, starost in smrt določeno, da se izvede, ko to določi ministrski svet, najkesneje pa do dne 1. julija 1925. Zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti se bo uredilo pozneje. V naslednjih izvajanjih bomb vsled tega obravnavali le danes aktuelno bolniško in nezgodno zavarovanje' delavcev. 3. Kdo je zavarovanju zoper bolezen in zoper nezgode zavezan? Vse osebe, ki dajo v območju naše driave stalno ali začasno ift da podsta- vi kakršnegakoli delovnega razmerja svojo duševno ali telesno moč v najem, so zavarovane ne glede na spol, starost in državljanstvo. Ko čitamo to zakonsko definicijo zavarovalne obveznosti, nam padeta predvsem v oči dve bistveni razliki med to definicijo in onima starih avstrijskih zakonov o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. (Dalje prihodnjič.) I. jiigeslorasiii usesololsfei zlet s Ljubljani lilija infeijiufeMm Prvi predzletn! dan, ki je bil posvečen našemu naraščaju in naši ds-ci, je za nami. Vzkliki radosti in navdušenja, ki so zveneli iz vaših vrst in iz množic pozdravljajočega vas občinstva, odmevajo v vseh srcih, kamor se je vžgala v neizbrisne spomine veličastna slava tega v resnici sijajno uspelega uvoda v naš I, vseso-kclski zlet! Sedaj, ko ste se razšli, mili naši bratci in sestrice, iz bele Ljubljane širom naše očetnjave in na svojih ljubljenih domovih obnavljate spomine na veliki svoj dan ter pripovedujete roditeljem, prijateljem, znancem, kaj vse ste doživeli in videli, sprejmite od nas zahvalo in priznanje za odlično delo, ki ste ga brezhibno in požrtvovalno izvršili v poveličanje lepote in vzvišenosti sokolske misli! Vaše duše so toj misli prisegle zvestobo in so :>e t.b največji navdušenosti nas vseh zaobljubile služiti ji do poslednjega diha z naraščajočo tvornostjo vseh naših nravstvenih in telesnih kreposti! Vaši češkoslovaški bratci In sestrice so Vam priresli v dar in v trajen spomin za usc veke sklenjene-f.a pobratimstva med njimi in vami aragocen prapor, ki se naj vedno ponosen in neoskrunjen vije na čelu vaših nepreglednih, od dne do dne množečih se vrst! Ponosen in neoskrunjen prehajaj iz rok v reke, ko novi naraščajniki stopijo na vaša rnerta, a se vi zgrnete pod vnemajočim sijajem česfitljivih sokolskih praporov na mesta nas, ki vas objemamo z vso ljubeznijo svojih src! Ostanite, bratci in sestrice, neustrašeni, zavestni, vedno deloljubni, svojim dolžnostim pokorni, vztrajni, na pripadnost k Sokolstvu ponosni, vsekdar pa stvarno dostojni in požrtvovalni glasniki in širitelji naše neminljive ideje bratstva, enakosti in svobode! Uverjeni smo, da se ne varamo v svojem pričakovanju: iz vaših vrst raste in se množi bodoči naš sokolski rod na čast domovine, v njeno moč, veličino in brambo! V prepričanju, da se ob prihodnji priliki zopet snidemo v pomnoženem številu, v povečanem navdušenju in popolnejši pripravljenosti, vam pošiljamo iskrene, bratske pozdrave! In razmahnite takoj vse sveže in zdrave moči svojih teles in duš k novemu, še vnetejšemu delu in k novim, še lepšim uspehom! Ceškoslovenski Occi Sokolski je poslal Jugoslovanski Sokolski Savez sledečo zahvalo: Po kratkih dnevih, ki ste jih preživeli med nami, vas je odvedla pot v domače kraje, ki jim stoluje sto-stolpa zlata mati Praga — roditeljica in žarišče najdragocenejše dediščine Tvrševe in Fugnerjeve — Sokolstva ! Naj hite za vami, mladi borci slave in sijaja češkoslovaškega imena, naši Srčni pozdravi, ki jim pridružujemo svojo iskreno zahvalo za vaš bratski obisk, za vašo vzorno izvršeno sokolsko delo in za vaše stvarno in miselno dragoceno darilo, poklonjeno našemu naraščaju v spomin na prisego zvestobe in pobratimstva med našim jugom in vašim severom! To vidno znamenje našega bratstva, ki se je s tako veličastno in ginljivo silo izpričalo na našem na-raščajskem dnevu, hočemo vedno zvesto čuvati in neoskrunjeno ohraniti. Naš naraščaj in naša deca se hoče vsekdar z zglednim življenjem in s poštenim sokolskim delom vredno kazati vaše ljubezni, ki ste z njo razpallli naše navdušenje v visoke plamene in ste tisoče src naše sokolske mladine priklenili vekomaj nase! Naj ostanejo bratske vezi, sklenjene med mladimi srci obeh naraščajev, trajno poroštvo, da bo naša sveta skupna sokolska stvar mogočno napredovala v krepkem razmahu, zbirajoč prd sokolskimi prapori vse sinove In hčere vašega in našega naroda, ki iščejo vzpodbude in utehe svojemu delu v skupni sreči obeh narodov, ki se hočejo popolnoma, vedno in povsod dati ra razpolago našim skupnim smotrom, merečim na izpopolnitev vsega našega nravstvenega in telesnega bogastva! Z delom, ki ga prevzamete od nas, morate na temelju družabne pravičnosti in enakosti neprestano stati na straži za ohranitev naše svobode, ožarjene in poveličane od topline sokolskega bratstva! Zato morate brez prestanita uriti in krepiti vse svoje nravstvene in telesne moči, da nihče od vas ne omahne v borbi življenja, nego da vsak in vsaka do dna izpolni svoje dolžnosti, da vsak in vsaka dozori v celega Sokola in v celo Sokolico, ki bo svojemu narodu vodnik in zaščitnik v tekmi z vsemi kulturnimi narodi vsega sveta! S ponosom in ljubeznijo gledamo in mislimo na vas, ki ste ravno tako naši, kakor je vaš naš naraščaj, kakor je vaša naša deca: slov. jug in sever spaja v eno veliko družino sokolska misel, ki ji prostrani dom krasi, prenavlja in poživlja sokolska mladina! V imenu našega naraščaja in naše dece sprejmite naše bratske pozdrave in Jih sporočite tudi vsem onim bratom in sestram, ki niso mogli priti k nam! Tudi zanje pride dan veselega snidenja in bratskega objema! Zah^aSa LJubSJanS. Ob dnevu naraščaja, ki je otvoril slavnosti I. jugoslovenskega vseso-kolskega zleta, je prebivalstvo našega mesta jugoslovenski sokolski naraščaj prijazno sprejela Skoro vsi hišni posestniki so okrasili svoje hiše z zastavami, premnogi meščani so vrhutega okitili svoja stanovanja. Ljubljana si Je nadela slavnostne obleke. Velike množice so presrčno pozdravljale naš naraščaj in našo deca, posebno iskreni in navdušeni pozdravi vse Ljubljane pa so veljali češkoslovaškemu sokolskemu naraščaju. Vsa sokolska mladina je spričo ljubeznivosti in gostoljubnosti našega mesta, ki Ji je z njima Izkazovalo svojo pozornost ves čgs njeneg? W* vanja med nami, ponesla s seboj n#J* lepše vtiske in spomine.' ' ' To bodi v čast beli Ljubljani in vsemu njenemu prebivalstvu! Smatramo za dolžnost, da vsakogar, ki je kakorkoli pomogel, da' Je dan naraščaja kar najlepše in naj-slovesneje uspel, zahvaljamo za vse, kar je storil po zapovedi lastnega sr* ca in bratske naklonjenosti! Tej prošnji pridržujemo prošnjo, naj nam bela Ljubljana ostane enako naklonjena tudi o bodočih dneh naših velikih sokolskih praznikov. Ljubljanski velesejm. Predhodna reklama in propaganda razstavljalcev pred otvoritvijo semnja. Cim se razdeli prostore se nemudoma obvesti vse razstavljalce o dodeljeni mu koji in njeno številko. Priporočamo, da si puste za tem nemudoma napraviti pisemske priLoi-na letake z vabilom na svoje odjemalce naj ga obiščejo na velesejmu V njegovi koji. Istotako razposlal bo urad Ljubljanskega velesejma vsem razstavljalcem in na željo tudi drugim interesentom male letake kot prilogo h korespondenci, katere se naj blagovolijo posluževati v največ-ji meri. Vizumske ugodnosti. Ministrstvo financ je s svojim odlokom Številka 13.240 od 2. junija 1922 odobrilo, da se pobira od inozemskih državljanov. ki žele posetiti našo kraljevino izkliučno radi II .Ljubljanskega velikega semnja v mesecu septembru 1922, ob priliki vidiranja potnih listov v ta namen po 10 Din. Dodelitev prostorov. Rozstav-ljalcem se bodo prostori odkazali prvi teden meseca avgusta. Vsi strankam odkazanl prostori se oddajajo v najem popolnoma prazni in si mora stranka potrebno opremo preskrbeti sama ali pa jo na v prijavi Izraženo željo preskrbi na njene stroške sejm-ski urad (stole, mize, police). V splošnem pa je radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila ki jih bodo dajali pooblaščenci sej inskega urada. Posameznim strankam odka-zane prostore preskrbi sejmski urad s tekočimi številkami in tvrdkino nadplsno tablo. Oboje se zaračuni razstavljalcem po lastni cenL Vsak razstavljalec prejme pravočasno poročilo in skico, kje in kateri prostor se mu je odredil. Gradnja privatnih paviljonov. Vsi oni razstavljalci, kateri nameravajo letos na sejmišču Ljubljanskega e-lesemnja zgraditi svoje lastne P *d-ljone in se jim je vposlani načrt od uprave Ljubljanskega velesemnja že odobril, se opozarjajo, da naj nemudoma prično z delom, ker se jim J* prostor že dovolil. Glasom sejmskf ga reda mora biti paviljon z vsem razstavnim blagom dne 30. avgusta v popolnem redu, ker ima v nasprotnem slučaju sejmski urad pravico negotovi paviljon na stroške dotičnega razstavljalca takoj odstraniti. Prosimo Vas torej, da pričnete nemudoma z delom, ker le če pravočasno pričnete z gradnjo Vašega paviljonu bo paviljon lično Izgotovljen in dobra reklama Vašemu podjetju. V syet; koliko je teh struj prevzela . e in v koliki meri jih je napolnila • ^ividualno t (i, blo^u'^ualno vsebino. Da bi ta pro-rejjl’ "i ga je dobro spoznal, pravilno Iti p’ to pa manjka Popoviču pravo k0 Sg r°^n° znanje predmeta, ki le red-Žji0 izven kroga tega, kar se splo-Teg e‘inira kot srbska književnost, in j, Kne Prikrijejo nobene lepe besede Č® h eni nčeni citati. Kaj nam pomaga, ;\Vaum D°povič pripoveduje, kaj je tfola x ater dejal o Picu della M!ran-na n f°yori 0 Pozziii Braccirjlmiju, It) Špansk ptraneh našteva latinske fa gluhe e?tSPi.Se ip'zuitov, če nam citi-jiliografije apVi-11dati o njih. Tukaj p" nam °n P0_ gorečno mencanje, kakor gaTrod^° .td Pri izpitu kandidatje, ki ? /* venl^nania’ toda okreten lezik. Pisateljih iz dobe katoliške re-5r.!.le ve mnogo povedati, toda naši 1®{ IRarh iz one dobe, katerih delo da-.W‘.ehta vso ostalo slovensko knji-*ačt onega -asa, in pri katerih so aiej, naše i tne proze, niso ome-. niti z besedico. In še celo naši luhci« se bodo hahljali, če bodo pri Popoviču brali, da brez srbske narodne poezije ne moremo umeti — Prešerna! Namer.tu da bi posamezna dela znanstveno analiziral, jim določil značilne poteze in potem šele Lonštatiral, katere sc jim skupne, katere določajo edinstvenost posameznih književnosti, prinaša — popolnoma neznanstveno — svoje rezultate že v naprej v tvarino, ki je še ni raziskal. Značilen je zanj stavek: »r.arodnoj književnosti moramo nači istoriško mesto, ma koliko to bilo teško!« Cernu neki! Najprej je treba vedeti, kaj narodna književnost sploh je. Ali kaj naj rečemo duhovitemu stavku: »Jezikoslovci, u ostalom nisu rdja-vi pisci nego baš često vrlo pametni ljudi.« Sem spada tudi drugi njegov princip, s katerim je ostal na svojem starem stališču iz leta 1918.: on ne išče znanstvene resnice, ampak upa »nači tendenci ju i erte iedinstva«! Mi mu želimo srečo na pot! S takimi metodami in s takim delom najde človek vse, kar si želi, celo »jugoslovensko književnost« ! Masaryk je pred vojsko rekel: Ce hočemo Cehi imeti eno dobro univerzo, moramo imeti dve! Mi smo za Cehi precej zaostali, zato moramo imeti vsaj tri univerze, sicer ne bo niti ene dobre! (K tem Izvajanjem bo uredništvo v prihodnjih Številkah preciziralo tvoj« stallščaj Pavel Debevec: Gledališča Praga, Dresden, Leipzig, Berlin. a) Praga. Vojna je vzela gledišču preveč, da bi mogli danes govoriti o izraziti češki gledališki umetnosti, ravnotako kakor ne moremo govoriti o slovenski ali jugoslovanski. Če je že pred vojno dozorevalo nekaj sadov, jih je vojna zopet tako temeljito ugonobila, da pravi gledališčno-stl ni ostalo več, kakor mehkolep spomin na preteklost. In ko se je po prevratu začelo graditi znova, ko je po narodih zavelo s tako močno silo hrepenenje po theatru, tedaj to grajenje ni bilo več nadaljevanje v starodobrih principih, temveč Že kalenje — še nejasno in podzavedno — nove smeri. Kakor vsa gledališča novorojenih držav, tako se je tudi predvsem praško gledališče po prevratu razmahnilo v zavesti neomejene svobode in kar je bilo preje prepovedano, to se je sedaj uživalo v neskončno sladki nenasitnosti. Igrali in peli so svojo »Prodano« z navdušenjem in neporušljivim veseljem vsak teden najmanj trikrat in to z .virtuoznostjo, ki jo je dobiti le še pri prvovrstnih berlinskih »en suite« gledališčih. Sprva sem se temu čudil, zlasti, ker mi Slovenci nimamo stvari, ki bi nadomeščala za naše pojme »Prodano« — pozneje sem jih razumel in odobravaL Nedvomno je danes ravno ta Intenzivnost ljubezni in navdušenja temelj in edini vzrok njihove narodne in kulturne sile. Igrati predvsem narodne stvari za narod — to je bila smer češkega Narodnega gledališča pod Kovaro-vicem, ki je kolikortoliko vplivalo tudi na ostale odre. Praško nemško, takozvano deželno gledišče, ki je imelo še po prevratu predvsem dvoje poslooij (Nemško novo in staro Stanovsko gledišče) pa je prinašalo mirnejši In usmerjenejši repertoar. Na ta način je bilo že takrat rešeno repertoarno vprašanje v Pragi tako idealno, kakor v nobenem drugem mestu. Publika je imela priliko slišati v dveh prvovrstnih gledališčih najboljše slovanske avtorje poleg najboljših Francozov, Italijanov in Nemcev. Narodno češko gledališče je z brezmejno ljubeznijo vprizarjalo Smetano, Dvoraka, Kovarovica, Za-načka In poleg drugih domačih tudi ruske komponiste ter posvečalo vsem predstavam najboljša pozor- nost, medtem, ko Je nemško gleda* lišče z opernim ravnateljem Zemlln-skym skrbelo za Internacij onalen repertoar. * Popolnoma Jasno, da Je poleg Italijanov In Francozov gojilo zla* sti nemško glasbo in gre mu skraj« no redka slava med prvimi gledališči, da je vprizorilo vsakoletno celoten ciklus Wagnerjevih in Mozartovih del. Letošnjo sezono Wa-gnerjev ciklus celo dvakrat. V inscenaciji seveda še dolgo ni moglo tekmovati z Narodnim, ki je imelo v novi državi na razpolago režiserja V inscenaciji seveda še dolgo ni moglo tekmovati z Narodnim, ki je imelo v novi državi na razpolago vse, predvsem denar in ravno od režiserja Polaka tudi smotreno voljo, pokazati baš v opremi, ki zmore Narodno gledišče. Nemško gledišče je moralo živeti od svojih rok zlasti težko od one dobe, ko so zaplenili češki Igralci tud! staro Stanovsko gledišče in je bila preje razdeljena velika opera, opereta in drama potisnjena v eno samo poslopje. In vendar je šlo preko odra nemškega gledišča več predstav, ki so mi ostale močneje v spominu, kot predstave v češkem. Dalj* Dribodnil&i StriT** mirnitmUkUitt — iaačaii «*■ ■arnZum =jSxKS5i^j^»rpjrraaK rtt if^.M. mmJjUrn+dŠMU "M Mmm, Dnevne vesti, . ■*■* 2>r. JRf&a? — Slan komisije za Reko. Kakor poročamo na drugem mestu. Je dr. Nibaf Imenovan za člana komisije za Izvr-Senje sporazuma z Italijo slede reških vprašanj. Dr. Ribaf res ni mogel irejetl lepšega zadoščenja za zlobne napade in insinuacije zadnjih dn! in sijajnejšega dokaza zaupanja, k; ga vživa pri beogradski vladi, torej pr] ifcti vladi, katere član je še vedno dr. žerjav. povzročiteli nečedne gonje zoper dr. tfybaFa. — Današnji štrvilkl so priložene položnice za poravnavo naročnine za avgust Prosimo prav vljudno, da jo vsak. kdor prejme položnico nemudoma izpolni in odpošlje, da ne bo nepotrebnih urgenc in ustavitev. Vsi cenj. naročniki pa ’"»i krepko na delo to naš listi — Trbovlje v r-^nsnju stavke. vc?ti, da se ni hotela Trboveljska družba rlvvearno pognjntl z delavskimi zastopniki je delrvstvt* sprejelo z velikanskim ogorčenjem in p-ctl resna opasnost, da izbruhne spontano r^rr-ka. Mnenja delavstva so podeljena p-i za stavko, drugi pr v ?"ojem ogorčenHi jre-jo celo tako da’sd. da se delo na riul"lUh sploh opusti, k*>r L, Imelo kot posledico javno katastrofo. ProjrV;I1a premoga v rpdnlih dnevih rapidno Vse pokazuie ra predznake dobro org^nit^ape stavke. V potek popoldne so imeli Sir?! zaupniki vseh dravskih organizacij H^lr^trajen sestanek, na katerem so svojim zastopnikom izrazili zaupanje za dosedanje delo In Jih pooblastili poduzsti nndaljne l;o-pke. Po daljšem in temeljitem posvetovanju z ozirom na velikansko škodo, ki bi prinesla stavka produkciji premoga so se delavski zastopniki končne odločili na ponovno ali zadnjo Intervencijo vladi, da prisili Trboveljsko družbo, da se obvezno pogaja. —- Razpis viUeVske službe na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru: Mesto učitelja komercijaiista s prejemki, ki so določeni za profesorje ozir. mestne učitelje srednjih šol poleg pripadajoče dravinjske doklade. V poštev pridejo kompetenti, ki se izkažejo z usposobljenostnim Izpitom za I. skupino na dvorazrednih trgovskih šolah, potem tudi nelzprašant kompetenti kot namestiti učitelji: diploml-ani absolvent je trgovskih visokih šol in trgrvrklh akademij s predpisano prakso. Pravilne kolekovane nošnje, naslovljene na minlrt/slvo za trgovino Iti industrijo. oddelek v Dv.bljani naj se vlože do -5. avgusta 1922. Prošnjam Je prilogi domovinski in krstni Hrt, curriculum vitae. studijska in druga izp: ičevala. Prosilci, ki le riso v državni službi, morajo poleg tega p.ilo-ž-ltl uradno-zdravniško in nravstveno izpričevalo. Zakon o ob'cr'vlh samoupravah spremenjen. Notranji minister je predložil skupščini zakonski načrt o izpremembi čL ?3 cs-kona o oblastnih in srezkih samour-rrvah. Po novih določbah norajo biti veliki 'Zupani Imenovani do 1. septembra. Veliki župani imajo čin In pis-čo državnih svetnikov. V prvih treh letih se morejo imenovati za velike župane tudi osebe, ki imajo le kvalifikacijo za državne svetnike. Tudi za okružne in srezke poglavarje se smejo v tem roka v slučaju pomanjkanja povsem kvalificiranih uradnikov imenovati osebe, ki so sedaj na teh položajih.. Ako t>a ni niti teh, smejo se Imenovati osebe s srednjo ali kako strokovno šolo, ki so v državni službi vsaj polovico dobe, ki Jo zahteva zakon ter so 30 let stare. Volitve v oblastne skupščine se morajo Izvršiti prvo nedeljo meseca novembra. — Kočevje. Pri nas so se začele koroške razmere. Nemci, nahujskani od gotove klike, napadajo Slovence. V nedelje dne 23. t. m. sta sedela 2 Slovenca z družino po- A n[jaqoips pd inmsoJt a ouj[ui Bmoti|on Klinji vasi. Čuti sta se v dostojni službi ter je 8 letni sin: k od enega teh dveh gospodov prepeval slovenske pesmi. Nič hudega sluteč, sta se odpravila nekako okoli 23. ure Iz gostilne proti vozn, ki Je stal pred gostilno, da bi se odpeljala z družino domov. Tako) pred gostilno jih pa napade Okoli 30 mož broječa nemška druhal. pobije s kozarci In poleni na tla in bi Jih bila gotovo ubila, da Se nista ubranila s samokresom. Trije streli Iz samokresa so šele razgnali druhal. Ker sta se oba popolnoma mirno in dostojno obnašala, smatramo kot vzrok napadu le slovensko petje 8 letnega otroka. Tako daleč smo torej prišli v lastni domovini. Slutimo, da Je to sad hujskanja kakega nemškega »Bezirksobmana«. Prepričani smo, da napravi merodajna oblast red. — Iz davčne službe. Za šefa lhibljanske carinarnice, je Imenovan Petar Millvojevii, dosedaj šef krajevn* kontrole pri okro?n! finančni unravl v Peči. — Za pomočnika komisarju železniške policije sta Imenovana Albin Juhart v Mariboru in Franjo Petretid ca Rakeku. — Na ljubljanskem JconzervatoriJu so na-rravfl državni izpit: g. Emil Adamič in Ado Groebming — oba z odliko ter učitelilce Ervina Ropaš, Frida Spetzler In Minka Zacherl =* Maksimiranje draginisklh doklad za nižje drž. uslužbence. Znana je krivica, da so se nižjim drž. nameščencem, ki imajo kako hišico ter plačujek 5 Din direktnega davka, odrekle popo’ne draginjske doklade. Finančni minister je sedaj pristal, da gredo dra-giniske dr’:’a.de tudi takim drž. uslužbencem, !:! fmaio kako posestvo, ako direktni davki od posestva brez h'5e ne znašalo 30 Din. — Državna podvora na!’urovaln'm za-drugam. Ker finančni z*kon zahteva, da morajo Ir o 'n zr.drut? Javnih n sime-;j?rr'v v>nV5 '"risv! "oscjHo 18"> mllllonov ;»ir. :e rerroMIlcanec 0‘onoviC zahteval, raj se da ninls'rstvu za soc. politiko kredit do .;-Qmiiiicnov Din kot podpora za potrebne za- gledajo popolnoma rJč na predpise o voZnjl. Dirjajo po obljudenih krajih, kakor divji ter vzdigujejo oblake prahu v vročih poletnih dneh. Ne jemljejo ozira na ljudi na ccsli, +°T v takem slučaju La 1-o’j divje vozilo ter se smejejo ljubem, ki re. vedo kam bi ra l-agibali reznos-nurrd prahu, ki /a tak smrdlivec vzdigne dostikrat izmenoma. V r.aSih predmestnih krajih, k^kor Gaberju, Saloni. Pregu itd. moramo Imrti rtanovalci vedno zabita okna, dd se nam v prahu, ki ga vzdigujeio dirjaio-či avtoma! IH. ne skvari in onesnaži vse stanovanje. Avtomobilom tcel nismo sovra£ni v nebsnem oziru, sovraZni pa smo avtomo-bllistovski brezobzirnosti. To bi r.aj isti vpo-.itevall In vse neprijaznosti n^nrara njim lil nehale. — Mrfvoc pri Postojni — "cW: tat. Nedavno smo poročali. da so rnSIj na meli pri Postojni ustreljenega moža. M je Imel pri sebi »Edinost z naslovom Fran Fabjančič. Iz mrličev*?* popisa Je dog-ialn tržaška po-licija, (’e ie ustreljeni skoraj gotovo Ivan Fabian, ki Je okradel v Katenili »Banco dl Sicilia« ra 9 milijonov lir. — Umri jo v sanatoriju na Reki gimnazijski profesor kanonik g. Mat. Marušič. N. v m. p.! — Strela v cerfevi. Danes teden je ravno med službo božjo treščilo v cerkev v Uutečnu pri l^oljčanah. Več ljudi Je popadalo po tleh, toda kake večje nesreče in poškodbe ni bilo In božja služba se Je kmalu nato vršila raprej. — Smrtna kosa. V MM;ah pri Vrhniki je umrl nagle smrti dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani V Tržiču je umrla gojpa Ivana Lrsjiug, roj. Sodia. — V Mitroviči je umrl kotarskl medstoinik furanljski tajtfk g. Djoka Maht!?. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl vukovski mojster Alojzij Žva^en. N. v m. p.l — Sef - defravdant. V Subotici ja šef agenture »Esnort—Import« Ljudevit Simon poneveri] podjetja čez milijon kron in uiol v Italijo. ZVEZA inJDARSKlK DELAVCEV. NARODNO SOCIALNA ZVEZA, UNIJA SLOVAN?Xni RUDARJEV IN STROKOVNA ZVEZA RUDARJEV POŽIVLJAJO CELOKUPNI PROLETARIAT. DA RE IZOGIBLJE DNEVNIKA »JUTRO« TN NATANČNO PAZI NA GOSTILNE IN JAVNE LOKALE, KI SO NAROČENI NA LIST, KATERI JE ZAVZEL V MEZDNEM GIBA-NJU RUDARJEV ODLOČNO STALIŠČE V PRILOO TRBOVELJSKE PREMOGO-PNE DRUŽBE PROTI DELAVCU — TRPINU.________________________________________ ■b Na šentjakobski semevj aanes v nedeljo 30. julija na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti 15. v vseh prostorih — opozarjamo narodno občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Originalnosti ne bo manjkalo, med temi Je ukročen mlad medved, ki se udeleži tudi sprevoda po mestu. \esellca se vrši ob vsakem vremenu, ker Se prostora ped streho za več sto ljudi. Vstopnina 3 din. = Mestni posredovalni vtroi v Liubljanl za spravne obravnave bo ladi preureditve novih uradnih prostorov v času od 2. do 16. avgusta sprejemal tožbe le dne 8. avgusta dopoldne v mestni posvetovalnici. *= Udmženje jugoslovanskih tnženjerlev in arhitektov — Sekcija Ljubljana sklicuje sestanek na sredo, dne 2. avgusta 1922 ob 20. url v posebni sobi »Hotela Tratnik«. Vsled važnosti razgovora o »organizaciji avtonomne direkcije saobračaja«, »Izdelavi na-črta občne državne saobracaine mreže* se pričakuje polnoštevilno udeležbo. — Več previdnosti pri igrah? Na Igrišču ob Cesti na loko so te dni metali dečki disk. Pri tem je vrgel zlatarski pom. J. Modic 2 kg težak disk na 9 m oddaljeno dvorišče Šarčeve hiše, kjer se Je igralo več otrok. K sreči ni W1 noben 2adet. Modic Je surovo Izjavil: »Prava reč, ako bi bil en otrok ubit, sal jih je v Jugoslaviji dovolj!« Taki suro-veži bi se morali izključiti od športa. * Pouk v češkem Jeziku. V »Mladiki« sS Je nastanila češka študentka filozofinja Englfcka Lfbnše. ki želi poučevati češčino. Kdor se hoče pouka udeleževati, naj se priglasi ob doooldnevih od 9. do 11. ure. = Ženska vojska. Delavka Mar. Mirt je ropi val a v neki družbi pri »Figovcu«. K mizi Je prisedel mizar Andlovič z nekim tovarišem. Popiti so skupaj 3 litre vina. Ko ie bilo treba plačati. Je pri drugih manikalo de-n^in, zato Je Mlrtova vse poravnala, pnd obljubo, da 1i Andlovič svoj del povrne. Ko ie prišla Mlrtova pozneje tiriat zapitek na stanovanie k Andloviču, Jo je Andlovičeva /ena grdo opsovala s k.., ki njenega moža zapeljuje ter Jo dejansko napadla tako, da se je morala Mlrtova zateči po zdravniško pomoč. ■** V vodmatskem okraju se razširja v Mdnjem času tako neznosen smrad, da se oČinstvo upravičeno razburja radi tega. Pri-'ili smo se tozadevno že na mestni magi-sstrat, ki Je tukajšnji tvrdki Medic, Rakovec :n Zanki prepovedal nadaljno obratovanje t j. kuhanje fimeža in drugih neznosen smrad razširjajočih snovi. Koiikor nam je znano, Ja tvrdka na to prepoved mestnega magistrata vložila svoi ugovor, ki pa še ni rešen, vkljub temu. da je od tega poteklo že skoro 4 mesece. Navzlic temu. da Je mestni magistrat tvrdki prepovedal vsakoršno obratovanje na dosedanjem prostoru, se kuha ta smrad še vedno v Isti meri — če ne 5e večji. Razburienie med prebivalstvom tega kota mesta Liubljane Je vsled te brezobzirnosti tvrdke In gotovih oblastnih fatorjev razumljivo In tudi kritika na naslov pokrajinske uprave, ki je poklicana, da napravi red, ]e vedno bolj glasna. Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo Je dovolil tvrdki, da še vedno obratuje (n razširja ta smrad po vsem vodmatskem okraju, kljub temu, da le mestni magistrat kot obrtna Instanca to prepovedal Ali so zakoni ^ato, da se kršijo, ali naj se spoštujejo? Ni- dovolj, da mora prebivalstvo bližnjih hiš ,čez dan požirati kar cele oblake smrdljivega, dima, ki se vali po celem okraju in prebivati v 2adUhlih stanovanjih pri zaprtih oknih,--- zvečer se še razširi tako neznosen smrad po vsej okolici in po stanovanjih, ako se odpro okna, d& je bivanje ta počitek v zasmrajenih sobah povsem nemogoč. Zvečer ležemo z nevoHo in jezo radi te brezobzirnosti k počitku, zjutraj vsajamo s težkimi glavami in zopet nas obdajajo oblaki tega smradu. V neposredni bližini je tudi mestna ubožnica in reveži- barčki se upravičeno pritožujejo, kako zela jim škoduje od smradu ckužen neznosen smrad. Apeliramo na pokrajinsko upravo, da že vendar enkrat reši ugovor ter tvrdki takoj energično prepove vsako nadaljno kuhanje tega smradu, ker nismo več voljni tega prenašati na ljubo nekaterim bogatinom. Davkoplačevalci smo In menimo, da smo upravičeni zahtevati, da na® oblast ščiti, na drugi strani pa tudi zahtevamo, da se spoštuje zakon tako od gotovih tvrdk kakor od oblasti same Ako je mestni magistrat prepovedal nadaljnje kuhanje naj se ta prepoved vpošteva kot zakonito utemeljena. Nam je povsem nerazumljivo, kdo In s čegavim dovoljenjem Je dovolil. da nas vrdka vkljub oblastni orspo-vedi še nadalje muči s tem smradom. Končno pripominjamo, da je bile uradno dognano. da so nahajajo v skladišču imenovane tvrdk« eksplozivne snovi I. stopnje. Opozarjamo n,a to ponovno, da se v slučaju kake katastrofe, ki ni izključena (spominjamo na požar ravno ie tvrdks na Marijinem trgu) ne bo reklo, da oblasti niso bile pravočasno na to opozorjene. Oblast zgani se. dokler je že čjs, od tebe bomo terjali odgovor, ako ie kaj nepričakovansga pripeti- Kakšen odgovor boš v slučaju evsntnelne nesreče dajala ne vemo — vemo pa, da ne bo lahek. Zganite se gospodje pri zeleni mizi In vršite svojo službo — četrdi v zaščito davkoplačevalcev! = Nesreča vsled neprevidnosti. Pretečeni petek je v Prešernovi ulici nek) ključavničarski vajenec vsled neprevidnosti podrl na tla zasebno uradnico gospo Antonijo Ko-žeij, ki si Je pri padcu zlomila kar na dveh mestih levo roko. Kolesar Jo je urno popihal. — Vojna muzička Šola v Vršcu sprejme za prihodnje šolsko leto večje število pripravnikov (elevov). Dački v starosti od 14. el o 17. leta, ki so se učili Že kak instrument ičem pretežkega. Trdna in resna ?* lja premaga vse, saj je prav telesna ono sredstvo, ki nas jači telesno in duM' no, Ja zmoremo tudi najtežje rutpfije, * v^rastemo v duševno ta t«legnf> k|fjjH* može in žene, ki bodo zmožni moralno * gospodarsko dvigniti irioč ta veljavo mlade države. S svojim javnim nastOH#* bodete položili troho svojih sil na žrtv«# velike sokolske ideje, pokazali bost«, 4*1 ste vredni potomci onih, ki so ^rtvcv*® svoje življenje, da so razbili težke okoV» robstva in ki » s svojo krvjo nesebič^ lzvojevall svobodo vsem mladim bore«* Vse, ki ste se oglasili, da hočete sod*' lovatl na ta dan, veie sveta dolžnost, ^ izpolnite dano besedo ta da z dejanji Ujpfl' čujete svojo moško besedo. Kdor Je svoj* časno zamudil priliko za prijavo, oaj st«** svojo dolžnost naknadno- Mlačnost naj 1J' gine Iz naših src, odločnost ta požrtvovalnost naj združi vas v«e y veličastno sk'*' plno, ki bo v veselie Vašim roditeljem & vzgojiteljem. Dolžnost Vas kliče, da P®' svetite svoje mlade sile veliki ideji. Zav* dajte pa se, da vsako veliko delo zahtev* nekaj truda, zato bodite točni ta vesttV pridite vsi in vse! Prihod v Ljubljano uredite tfeko, #1 dospele še podnevi. Prenočišče za d lisk* Je preskrbljeno na I. mestni šoli v Kome#-skesa ulici, za dijakinje na ženskem učit#* ljlšču na Resljevi cesti. Po prihodu naj *e javi vsakdo, ki želi prosto stanovanje v tel šoli, da dobi odkazan mu prostor. Kdor n>‘ ma izkaznice za prenočišče, Jo dobi v pr*1 nočišču. Na državnih železnicah imate ** četrtino znižano vožnjo, kupite torej P* lovlčno vozno karto, ki bo veljavna tu4 za povratek, legitimacijo pa pustite tltO" sati pri blagalni. Na Južni železnici taurt* z enako legitimacijo polovično vožnjo, W' pite torej celo karto. Vsi, ki so poslali dena* za prehrano,' dobijo tozadevne nakaznic* na kolodvoru v zletni pisarni. Isto velja tu-di za one, ki želijo brezplačno prehrano. J*‘ dilno orodje prinesite s seboj. V zletni t* sami dobite Vsa pojasnila- Skušnje se vršijo, kakor Je bilo razgM* i šeno za dijake višjega oddelka v pondeljefc ob S., za nižje oddelke ob 16., za dijakinj* višjega oddelka v torek ob 8., za nižji od* delelt ob 16. Obleka za skušnje Je običajni za nastop vzemite s seboj čiste bele srajc«' kdor nastopi na orodju, naj ima tudi ftKC vadne čevlje. Dan dijaitva tn vojske. Povodom poseta dijaštva in volske ** Ljubljani v dneh 1. do 9. avgusta 1922 priredi zletni odbor J. S. S. na čast gosto® : dve predstavi v dramskem gledališču in tn pozdravne večere s koncerti na slavnost- j nem prostoru v Tivoliju. Pri prireditvah sodelujejo: cenjeni šentjakobski gledališč oder, bratski Dramatični odsek Sokola nj Viču, dodba Dravske Divizije in Ijubljans** pevski zbori. Več Je razvidno iz lepako*1' Zdravo! Prekrasni vtisi nepozabnega naraŠ5»£; skega dneva se še niso razpršili in U J* pred durmi drugi predzletni dan; dan &W| šega vojaštva in dijaštva. Da nastopita Jaštvo in dljaštvo roko v roki na en dan to ima svoj globlji pomen. Naše dijaltvo Pj naši bodoči inteligentje, so naši bodoči pr£ ; lesorjl, zdravniki, politiki — so naši boW narodni voditelji ta duševni delavci. Q*| bodo nadaljevali zgradbo naše kultur** bodo reševali naša gospodarska vprašam*! bodo delali naša politiko. Ali vse to se bo moralo vršiti nemoteno, da bo 9>n glo zaznamovati uspehov. V tem ko bo ša inteligenca v tihi sobici reševala ti probleme, kako dvigniti kulturni In t darskl položaj naše kraljevin«, bo s< zunaj na straži naše vojaštvo s puško roki ta čuječe pazilo, da se ne prikrade hišo sovražnik in ne razdere skOro ie vršenega dela. Ta medsebojna idejna za dela naše inteligence in našega voji— naj se že na zunaj dokumentira s skupnU* nastopom vojaštva ta dijaštva na II. pre#1 zletni dan. Kakor Je naie Sokolstvu nak*£ njeno občinstvo pozdravilo naraSčajskl In z zanimanjem sledilo telovadbi nalefj sokolskega naraščaja, prav tako — o tefl* niti najmanj ne dvomimo — bo pohitelo dl prihodnjo nedeljo na zletno telovadlič** da s številno udeležbo pokaže svoje staO** tije do našega dijaštva ta vojaštva, t Naie voJaStvo ne nastopi sedal prvič na Sokolskem dnevu. Monda ni ** bilo sokolske prireditve v večjem obsegu * svobodni Jugoslaviii, kjet bi poleg SokoKtf ne nastopilo tudi naše vojaštvo. Kdor je W na lanskem pokrajinskem zletu v Osijek®* gotovo ne bo nikoli pozabil prekrasne/* trenutka, ko Je med Velikanskim navdali njem navzoče tisočglave množice prikol^ kala na telovadišče četa krepkih naših J'1'' nakov v vojaški opremi ta izvajala \ prekosljivo dovršenostjo svoje proste v«1 s puškami. V tistem trenutku se Je aaV vsak bolj ko kdaj prej velikanske razi med preteklostjo ta sedanjostjo: prej armada, boreča se za tuje interese ta p*^ nam, sedaj armada, lci Jo s ponosom nujemo »naša«! In Sokolstvo, prej pref% njano, a vendar krepko se razvijajoče, rj daj organizacija, s Katero stopa naša mada roko v roki. Da, vojaštvo ta Solt^j stvo, to sta danes dve organizaciji, n* terl more mlada naša država v vsak*" slučaju ta brez pridržkov računati. Sok?£ stvo ta vojaštvo pobratima — v tem Je ^ ražen ves velikanski preobrat, ki se ie *** vršil z razpadom stare Avstrije in z ujtv* ritvijo naše kraljevine. — Uverjenl smo.,®! bo enako globok in nepozaben vtis kak?5 lani v Osijeku zapusti! v vseh tudi leto* nii nastop našega vojaštva na tiedeljskff* predmetnem dnevu. —-------- Šport in t&ssistikft Slovensko planinsko društvo opo*jj| ia svoje člane, da se držijo pri turah v ci y Vojno Akademijo, kjer so mm Dri .i stanovanje. Zvečer nam jc Kolo nredilo na vrtu večerjo, po kateri so zopet razvili ž>vahni pozdravi. Dru-g ®tn, t. j. prvi dan našega bivanja v , pogradu smo si ogledali parlament, nas je pozdravil predsednik dr. *'>1oar, dvor in umetniško razstavo. V Parlamentu sem predlagal brzojavni Pozdrav kralju Aleksandru in kraljici Mariji, katerega so tovariši navdušeno »Prejeli. Beogradski profesorji so nas Povsod prijazno vodili in nas opozarjali a razne znamenitosti, za kar se jim ®oram tu najlepše zahvaliti. Popoldne si površno ogledali Upravo fondov, K‘edališče, džamijo in univerzo. Nato m° krenili na staro trdnjavo Kalimeg-an. Vojaška oblast nam je razkazala se utrdbe in postojanke, ki so igTale svetovni voini posebno važno vlogo. udi vojaki so hoteli pokazati svoje eselje nad našim obiskom in so izvrst-0 vadili proste vaje in vaje s puškami, oti večeru smo se vračali po glavnih , Cah domov in na željo občinstva, ki * stalo ob obeh straneh v velikih gru-prepevali slovenske narodne pesmi, so Beogradčanom zelo ugajale. Dru-® dan smo si ogledali muzej, ki je zlati bogat na narodnih nošah in vezeni-Popoldne so nam Srbske Sestre •^redile izlet v Kijevo, v okolici Beo-jv“da. Zadnji dan, t. j. v soboto, smo ogledali katoliško kapelico, Sabomo cerkev, botanični vrt in predilnico. Ker smo se s tem ogledovanjem odmaknili precej od Beograda, smo se po'mali jn-žini odpeljali nazaj s parobrodom. S tem ‘e bilo zaključeno naše ogledovanje Beograda. Zvečer ob 7. uri sjjJH se poslovili in z godbo na čelu med burnimi »živijo« klici poslavljajočega občinstva krenili na parobrodsko postajo, kjer smo se ukrcali na enega ngjlepših donavskih parobrodov, na parobrod »Karadjordje«. Bratsko smo se poslovili od dragih gostiteljev, še enkrat smo se ozrli na občinstvo in »Karadjordje« je krepko zarezal valove mogočne Donave. Celo noč smo pluli in drugo dopoldne smo dospeli do ožin, do znamenite Klisure in Železnih vrat. Med visokimi pečinami, ki mole na obeh straneh mogočeo v zrak, smo zapazili Trajanovo ploščo. Popoldne ob 2. uri smo končali romantično pot. Dospeli smo do Prahova, kjer so nas že čakali nekateri odposlanci iz Negotina. Proti večeru smo dospeli v Negotin. Po burnih pozdravih so nam odkazali stanovanja pri privatnikih. Gostitelji so bili zelo veseli svojih gostov in niso vedeli, kako bi nam bolje postregli. Tudi to moram omeniti v njihovo čast, da je bil neki meščan skoro užaljen, ker ni dobil nobenega gosta. In tako še mnogo drugih. Drugo jutro smo obiskali 1 uro oddaljeni monastir Bukovo. Tamošnji svečenik nas je v cerkvi svečano pozdravil in ko smo odhajali iz znamenite cerkvice, «o nam zvonili 7. vsemi zvonovi. Poleg manastira je vinarska in sadjarska šola, ki si je štela v čast, da nas je v zvezi s Kolom najlepše pogostila z jabolki, pecivom in prvovrstnim domačim vinom. Ko smo se poslavljali, je hotel bukovski svečenik pokazati svojo veliko radost nad našim prihodom s tem, da j« predsednika, kot predstavnika vseh slovenskih abiturijentov, objel in očetovsko poljubil na čelo. Takega sprejema in tolike ljubezni pač nismo pričakovali. Ko smo si ogledali še spomenik narodnega junaka Hajduka Veljka, smo odšli v Grand Kotel, kjer so nas pri kosilu na najprijetnejši način pozdravljali razni zastopniki. Po obedu so nas pozdravile tudi sire t* padlih vojakov z lepimi deklamacijami in govori. Težko smo se ločili od ljubeznivih gostiteljev, toda morali smo iti tja, kjer so nas islotako željno pričakovali. Za slovo so nam Negotinci še streljali s svojim narodnim topom in obljubljali, da ne bodo nikdar pozabili našega obiska. Pozno zvečer smo dospeli v Zaje-čar. Po lepetn pozdravu smo z godbo po razsvetljenih ulicah odšli do vojašnice. Rakete so Švigale in semintja je počilo v pozdrav. Na vrtu vojašnice so nam ob bajni razsvetljavi pripravili izborno večerjo. Drugo jutro smo si ogledali znamenitosti. Šli smo na brda, kjer so se vršile krvave borbe in na grobu pomorjenih svečenikov in častnikov so zapeli fantje žalostinko. Iz daljave smo videli obmejna pogorja in mejno ozemlje. Nato smo si ogledali še krasno urejeno bolnico in pivovarno. Veseli upravitelj pivovarne nam je naklonil nekaj sodov pive, katere so fantje z veseljem izpraznili. Zvečer so nam omladinci priredili krasno uspeli [ koncert s pevskimi točkami ia plesom. Ob 2. ponoči smo nadaljevali' svojo pot. V Parač:nu smo se nfjfiiK samo malo ustaviti zaradi zvez« vlaka, mestni svet pa si je štel v dolžnost, da je o priliki našega poseta izdal posebne oklice, naj meščani izobesijo zastave itd. in nam sploh priredil ktasen sprejem. Ogledali smo si cerkev* kjer nas je svečenik navdušeno pozdfavil, nato pa smo šli k obedu kjer ni $1 STAVBENO PODJETJE:, j Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana. Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodm Ivan Slokan, Ljubljana, Študent# ska ulica 7. ^ KAVARNE: »Central«, Ljubljana, poleg }uo^ nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Brez, vcak dan koncefb TRGOVINA Z ZLATNINO IN S& BRNI NO: , Ivan Pakiž, Ljubljana. Stari tr^J KAMNOLOM IN OPEK. STPOl Kleemanns ver. Fabriken, Oo* tiirkhem und Faurndau. ^ IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIJ F. Vodišek, Ljubljana VIL. 7-r PARNA PEKARNA. # Jakob Kaučič, Ljubljana, (jrvdi*, GRADBENO PODJETJE !N TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat ing. Albin Černe, avtorizirana vilna inženerja v Ljubljani, KreW trg št. 10,1. nadslr.________ Produktivna zadruga ples': "rit sobo- in črkoslikarjev, re?. i n. z.. Liuhliana. Gosposka id. 4 IZDELOVALNICA ŽIČNIH Vij (MODROCEV) ZA POSTELJE Tl ŽIČNIH PLETENIN: Šim.en Šablatnik, Jesenice - Fužu domače prvovrstno podjetje. {TRMU60, d. 11 Stalno mMw skladišče; traverse. železo, žebšie, apno, cement, gips, trsti ko, žico, deske in ves gradbeni materija i. © ZAGREB « d Mazur^nidcv trg 3 Brtoiavl: TRANS3UGO. 27- 60 Telefon 27—SO PODRUŽNICE: BED6SAD, Re!]ina ul. 2. IZPOSTAVE: OSOEK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod Plukovit i drug I SKOPUE. ®®®®®®®»«®®®®«®®®«®©®©#®®©®©®©l»@©©©f)0 Podružnica: Dol. Logatec, Slovenija- JUGOSLOVANSKA UNION • BAIMKA I "T preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA eierve ’ °° USTANOVLJENA L1872 Beograd, Gornja Radgona. Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec, Maribor, ekspoziturna podružnica Slt“,i-aiol?a. Iirršujs vse bančne posle najkulantneje. IJS.V5V ir-- .................................................................................................................................................................... Glavni ia odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Uubljafll*