H WL V 9L ■ BIHbL B9 H H Ljubljana celoletno 180 din (za ino- M Wf^ST Bk ffl B, B BW - JBi B M il MU _. 8» ^ JB H Gregorčičeva ulica 23. TeL zemstvo: 210din),za '/ileta H Sl WEM BBW fflB W?': gl E3HD H W B 25-52. Uprava: Gregor- 00 din. za '« leta 45 din. ^ ® V W čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo.— Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, tndustriio. obrt In denarništvo nicTv Ljubljani St. UJBSSt IzhaiaZSo^t** Ljubljana. ponedeljek 16. decembra »940 1‘50 t DR. ANTON KOROŠEC V soboto zjutraj je umrl v Beogradu, zadet od kapi, predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec. ' ' , Sffir di immmj fii'j im . ; ■■ /•' Mimiumh UL ■ Odkar je po svobodni volji vstopil slovenski narod v Jugoslavijo, ni bil nihče tako viden in tako priznan reprezentant Slovencev ko dr. Korošec. S tem je tudi že najbolj jasno označena vsa veličina izgube, ki je zadela slovenski narod s smrtjo dr. Korošca. Posebno v političnem življenju v Beogradu se bo ta izguba za Slovence še dolgo poznala. Kajti tu je bil dr. Korošec osebnost, ki se je že zrasla z beograjskim političnim življenjem, pa čeprav je ostal dr. Korošec vedno deklarirani reprezentant Slovencev. Toda ni bilo niti ene resnejše politične kombinacije, ki ne bi računala tudi z dr. Korošcem, ki je bil trdno jamstvo, da se bodo interesi Slovenije upoštevali. Te interese je tudi dr. Korošec vedno vneto in zvesto branil, pa naj je bil v opoziciji ali v vladi. Pri tem pa nikdar ni zalezel v ozkosrčnost, temveč je imel vedno pred očmi tudi interese Jugoslavije. Njegovo slovenstvo je bilo vedno skladno z jugoslovanstvom in v najbolj odločilnih trenutkih celo odločujoči zadnji razlog. Zato pa je tudi smrt dr. Korošca ne samo težak udarec za Slovenijo, temveč prav tako za vso Jugoslavijo, ki bo težko pogrešala konstruktivnega sodelovanja dr. Korošca in njegovega pomirjujočega vpliva v napetih situacijah. Kaj je bil dr. Korošec za Jugoslavijo in kaj je pomenil v njeni mladi zgodovini, to se je zlasti pokazalo ob vseh usodnih dogodkih, ki jih je preživljala Jugoslavija. Bil je med njenimi ustanovitelji, med onimi požrtvovalnimi borci, ki so pripravljali njen prihod in ki jih od dela za Jugoslavijo ni moglo nič odvrniti. Ne divje sovraštvo, kateremu so bili izpostavljeni ob izbruhu svetovne vojne in ne visoke vabe ministra dvojne monarhije. Ti prvoboritelji Jugoslavije so bili celi možje, ki so svoje ideale branili proti vsakomur in tudi proti najvišjim in naj- močnejšim krogom. Tako je v dunajskem parlamentu sredi vojne leta 1917. odgovoril takratnemu predsedniku avstrijske vlade, da hočejo Jugoslovani svobodo, da nimajo njih nasprotniki zadosti ve-šal, da bi pobesili vse Srbe, Hrvate in Slovence, ki hočejo svobodo in skupno življenje. Tako je dejal tudi znane zgodovinske besede cesarju Karlu, ko mu je ta ponudil vstop v vlado: »Veličanstvo, prepozno je! Usoda je že odločila!« Ta neomahljivost, ta trdnost v boju je dvignila množice in ko jim je dr. Korošec zaklical ob smrti dr. Kreka: »Vzdignite glave, ker čas naše odrešitve se bližal«, je ves slovenski narod storil to in z majsko deklaracijo sproženo narodno gibanje je zmagalo na vsej črti. Tako močno je bilo to gibanje, da so bili proti njemu oportunistični voditelji v stranki, tudi dolgoletni voditelji, brez moči in da je bila vsa Slovenija enotna v svoji volji, da zveže svojo usodo s Hrvati in Srbi. Za vedno je zvezan nastanek Jugoslavije z imenom dr. Korošca in ta njegova zgodovinska zasluga ostane za vse čase neizbrisna. Neizbrisna pa ostane tudi njegova druga velika zasluga za notranjo ureditev Jugoslavije. Ko je bil odklonjen njegov ustavni načrt, ni odšel dr. Korošec v skrajno opozicijo, temveč je ostal na jugoslovanski liniji, čeprav kot oster opo-zicionalec. Toda vedno je bil pripravljen pomagati in sledil je vsakemu pozivu, če je zahtevala to skupna stvar. Tako je prevzel predsedstvo vlade v najbolj kritičnih časih 1. 1928., ko je bil strankarski boj na višku in ko je izgle-dalo, da je že vsako pomirjenje nemogoče. Samo tisti, ki je bil tiste dni v Beogradu, ki je poznal razpoloženje po pokrajinah, ve, kaj je žrtvoval in tvegal dr. Korošec, ko je takrat prevzel vlado. Kmalu nato pa je drugič pokazal svoj jugoslovanski patriotizem, ko je aktivno sodeloval v šestomaj- skem režimu, ko je žrtvoval stranko jugoslovanski misli. V večno priznanje pa bo dr. Korošcu zabeleženo tudi njegovo sodelovanje pri ustvarjanju sporazuma, s katerim je končan ustavni boj v Jugoslaviji in ki je združil vso Jugoslavijo v najbolj težki mednarodni situaciji, ko je izbruhnila sedanja vojna. Neizbrisne zasluge si je pridobil dr. Korošec za Jugoslavijo! Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci mu to ob njegovem grobu s hvaležnostjo priznavajo. Slovenski narod pa mora dr. Korošcu še posebej priznati njegove zasluge za slovenski narod, ki ga je v prvi vrsti on uveljavil kot državni narod. Poleg tega pa z neutrudljivo vnemo skrbel za njegove kulturne institucije, za njegovo Narodno galerijo, zlasti pa za njegovo univerzo, Akademijo znanosti in umetnosti ter Glasbeno akademijo, da navajamo le prve institucije. Šele s pridobitvijo in izpopolnitvijo vseh teh institucij je zgradba slovenskega kulturnega življenja tudi v resnici dograjena. Dr. Korošec je začel svojo politično kariero kot narodni delavec ob severni meji, kjer je bil nacionalni boj še posebno oster in težaven. Začel pa je svojo politično kariero tudi kot član stranke, kateri je bil tudi vedno zvest in za katero je mnogo storil in mnogo žrtvoval. Vendar pa mu ni bila stranka edini cilj in smoter, temveč mnogo bolj orožje, ki ga je potreboval v borbi za svoje narodne ideale. Zato je bil dr. Korošec vedno odločen pristaš svoje stranke, nikdar pa ne zagrizen strankar ter je vedno vzdrževal dobre zveze tudi z ljudmi, ki so bili čisto drugega svetovnega naziranja. V tej konci- liantnosti se je še prav posebno pokazal široki koncept njegovega političnega naziranja, v tej konci-liantnosti pa je tudi pojasnilo, zakaj si je mogel pridobiti v Beogradu in v vsej jugoslovanski politični javnosti tako velik ugled in tako močan vpliv, da je bil med odločujočimi možmi Jugoslavije. Mnogo je pripomogla k močni poziciji dr. Korošca tudi njegova popolna nesebičnost in poštenost, ki je bila znana vsej jugoslovanski javnosti. Poln dispozicijski fond, ki ga je zapustil svojemu nasledniku v notranjem ministrstvu, govori o tem najbolj zgovorno. Dr. Korošec je bil vedno sredi boja, sredi ostrega strankarskega boja in zato je naravno, da ni vsak njegov korak žel odobravanje vse javnosti. Bil je zato dostikrat ostro napadan, zato pa se danes tudi še ne more vse njegovo delovanje presoditi z vso objektivnostjo. Vendar pa tudi najbolj kritična presoja njegovega dela in življenja ne bo nikdar mogla zmanjšati njegovih neprecenljivih zaslug za Jugoslavijo in za Slovenijo in v zgodovini Jugoslavije ter Slovenije bo njegovo ime za vse čase zapisano z zlatimi črkami kot moža, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za svoj narod, kot patriota, ki je do smrti zvesto služil svoji domovini in kot javnega delavca, ki je vedno ohranil svoje ime čisto in neoma-deževano, kakršnega zapuščajo samo vzgledni poštenjaki. V globoki žalosti in prisrčni hvaležnosti se zbira Jugoslavija, zlasti pa slovenski narod, ob grobu dr. Antona Korošca v trdni obljubi, da bo nadaljeval njegovo delo za dvig in napredek Jugoslavije. Večna slava spominu dr. Antona Korošca! Iz živlienia V preprosti kmetski hiši, kakor večina naših prvih narodnih ljudi, se je rodil Anton Korošec 12. maja 1872. v vasici Biserjani pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker je že zgodaj pokazal izredno nadarjenost, je bil poslan v gimnazijo, katero je najprej obiskoval v Ptuju, nato pa kot gojenec dijaškega semenišča v Mariboru. Po maturi je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 1.1895. posvečen za duhovnika ter bil nato kaplan na Sladki gori pri Maren-bergu, leta 1898. pa je nastopil službo prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru, kjer je ostal do leta 1902. Leta 1905. je promoviral za doktorja bogoslovja v Gradcu. Že zgodaj se je začel dr. Korošec udejstvovati tudi v javnem in političnem življenju. Že kot dijak je začel dopisovati v »Slovenskega gospodarja«, kot bogoslovec sodeloval pri semeniškem listu »Lipica«, kateremu je dal izrazito narodno smer. Leta 1898. pa je prevzel tudi uredništvo »Slov. gospodarja«, danes najstarejšega slovenskega časopisa ter mu ustvaril ono trdno podlago, ki jo ima list še danes. Sodeloval je nadalje pri iSudsteirische Post«, ki je krepko branila slovensko politično stališče, ter s prijatelji ustanovil kot protiutež nemiškutarskemu »Štajercu« polmesečnik »Naš dom«. Kot novinar na vroči severni meji je tudi dr. Korošec kmalu občutil vse težke posledice odgovornega novinarskega dela ter bil od celjske porote, ki so jo sestavljali večinoma tujci, obsojen na šest mesecev zapora, a kasneje pomiloščen na 1000 goldinarjev globe. Od 1.1898., ko je prevzel uredništvo »Slov. gospodarja«, je postal dr. Korošec slovenski novinar in ostal do svoje smrti zvest tovariš slovenskih novinarjev ter njih redni član, ki je tudi mnogo pripomogel k uspehu novinarske razstave. Tu na meji se je začelo tudi politično delovanje dr. Korošca. Organizirati je začel mladino in s svojo temperamentno besedo nacionalno, utrdil mariborsko okolico. Vzgojil si je celo vrsto odličnih agitatorjev, ki so mu za vedno ostali zve- sti in na katere se je mogel ve