H	WL	V	9L	■	BIHbL	B9	H	H	Ljubljana
celoletno 180 din (za ino-	M	Wf^ST	Bk ffl B, B BW	- JBi B M	il	MU _. 8» ^ JB	H	Gregorčičeva ulica 23. TeL
zemstvo: 210din),za '/ileta	H	Sl	WEM	BBW	fflB	W?':	gl	E3HD H W	B	25-52. Uprava: Gregor-
00 din. za '« leta 45 din. ^	®	V	W	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo.—
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis za trgovino, tndustriio. obrt In denarništvo nicTv Ljubljani St. UJBSSt
IzhaiaZSo^t**	Ljubljana.	ponedeljek 16. decembra »940	1‘50
t DR. ANTON KOROŠEC
V soboto zjutraj je umrl v Beogradu, zadet od kapi, predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec.
' ' ,
Sffir di
immmj
fii'j
im
. ; ■■ /•'
Mimiumh
UL ■
Odkar je po svobodni volji vstopil slovenski narod v Jugoslavijo, ni bil nihče tako viden in tako priznan reprezentant Slovencev ko dr. Korošec. S tem je tudi že najbolj jasno označena vsa veličina izgube, ki je zadela slovenski narod s smrtjo dr. Korošca.
Posebno v političnem življenju v Beogradu se bo ta izguba za Slovence še dolgo poznala. Kajti tu je bil dr. Korošec osebnost, ki se je že zrasla z beograjskim političnim življenjem, pa čeprav je ostal dr. Korošec vedno deklarirani reprezentant Slovencev. Toda ni bilo niti ene resnejše politične kombinacije, ki ne bi računala tudi z dr. Korošcem, ki je bil trdno jamstvo, da se bodo interesi Slovenije upoštevali.
Te interese je tudi dr. Korošec vedno vneto in zvesto branil, pa naj je bil v opoziciji ali v vladi. Pri tem pa nikdar ni zalezel v ozkosrčnost, temveč je imel vedno pred očmi tudi interese Jugoslavije. Njegovo slovenstvo je bilo vedno skladno z jugoslovanstvom in v najbolj odločilnih trenutkih celo odločujoči zadnji razlog.
Zato pa je tudi smrt dr. Korošca ne samo težak udarec za Slovenijo, temveč prav tako za vso Jugoslavijo, ki bo težko pogrešala konstruktivnega sodelovanja dr. Korošca in njegovega pomirjujočega vpliva v napetih situacijah.
Kaj je bil dr. Korošec za Jugoslavijo in kaj je pomenil v njeni mladi zgodovini, to se je zlasti pokazalo ob vseh usodnih dogodkih, ki jih je preživljala Jugoslavija. Bil je med njenimi ustanovitelji, med onimi požrtvovalnimi borci, ki so pripravljali njen prihod in ki jih od dela za Jugoslavijo ni moglo nič odvrniti. Ne divje sovraštvo, kateremu so bili izpostavljeni ob izbruhu svetovne vojne in ne visoke vabe ministra dvojne monarhije. Ti prvoboritelji Jugoslavije so bili celi možje, ki so svoje ideale branili proti vsakomur in tudi proti najvišjim in naj-
močnejšim krogom. Tako je v dunajskem parlamentu sredi vojne leta 1917. odgovoril takratnemu predsedniku avstrijske vlade, da hočejo Jugoslovani svobodo, da nimajo njih nasprotniki zadosti ve-šal, da bi pobesili vse Srbe, Hrvate in Slovence, ki hočejo svobodo in skupno življenje. Tako je dejal tudi znane zgodovinske besede cesarju Karlu, ko mu je ta ponudil vstop v vlado: »Veličanstvo, prepozno je! Usoda je že odločila!«
Ta neomahljivost, ta trdnost v boju je dvignila množice in ko jim je dr. Korošec zaklical ob smrti dr. Kreka: »Vzdignite glave, ker čas naše odrešitve se bližal«, je ves slovenski narod storil to in z majsko deklaracijo sproženo narodno gibanje je zmagalo na vsej črti. Tako močno je bilo to gibanje, da so bili proti njemu oportunistični voditelji v stranki, tudi dolgoletni voditelji, brez moči in da je bila vsa Slovenija enotna v svoji volji, da zveže svojo usodo s Hrvati in Srbi. Za vedno je zvezan nastanek Jugoslavije z imenom dr. Korošca in ta njegova zgodovinska zasluga ostane za vse čase neizbrisna.
Neizbrisna pa ostane tudi njegova druga velika zasluga za notranjo ureditev Jugoslavije. Ko je bil odklonjen njegov ustavni načrt, ni odšel dr. Korošec v skrajno opozicijo, temveč je ostal na jugoslovanski liniji, čeprav kot oster opo-zicionalec. Toda vedno je bil pripravljen pomagati in sledil je vsakemu pozivu, če je zahtevala to skupna stvar. Tako je prevzel predsedstvo vlade v najbolj kritičnih časih 1. 1928., ko je bil strankarski boj na višku in ko je izgle-dalo, da je že vsako pomirjenje nemogoče. Samo tisti, ki je bil tiste dni v Beogradu, ki je poznal razpoloženje po pokrajinah, ve, kaj je žrtvoval in tvegal dr. Korošec, ko je takrat prevzel vlado. Kmalu nato pa je drugič pokazal svoj jugoslovanski patriotizem, ko je aktivno sodeloval v šestomaj-
skem režimu, ko je žrtvoval stranko jugoslovanski misli.
V večno priznanje pa bo dr. Korošcu zabeleženo tudi njegovo sodelovanje pri ustvarjanju sporazuma, s katerim je končan ustavni boj v Jugoslaviji in ki je združil vso Jugoslavijo v najbolj težki mednarodni situaciji, ko je izbruhnila sedanja vojna.
Neizbrisne zasluge si je pridobil dr. Korošec za Jugoslavijo! Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci mu to ob njegovem grobu s hvaležnostjo priznavajo.
Slovenski narod pa mora dr. Korošcu še posebej priznati njegove zasluge za slovenski narod, ki ga je v prvi vrsti on uveljavil kot državni narod. Poleg tega pa z neutrudljivo vnemo skrbel za njegove kulturne institucije, za njegovo Narodno galerijo, zlasti pa za njegovo univerzo, Akademijo znanosti in umetnosti ter Glasbeno akademijo, da navajamo le prve institucije. Šele s pridobitvijo in izpopolnitvijo vseh teh institucij je zgradba slovenskega kulturnega življenja tudi v resnici dograjena.
Dr. Korošec je začel svojo politično kariero kot narodni delavec ob severni meji, kjer je bil nacionalni boj še posebno oster in težaven. Začel pa je svojo politično kariero tudi kot član stranke, kateri je bil tudi vedno zvest in za katero je mnogo storil in mnogo žrtvoval. Vendar pa mu ni bila stranka edini cilj in smoter, temveč mnogo bolj orožje, ki ga je potreboval v borbi za svoje narodne ideale.
Zato je bil dr. Korošec vedno odločen pristaš svoje stranke, nikdar pa ne zagrizen strankar ter je vedno vzdrževal dobre zveze tudi z ljudmi, ki so bili čisto drugega svetovnega naziranja. V tej konci-
liantnosti se je še prav posebno pokazal široki koncept njegovega političnega naziranja, v tej konci-liantnosti pa je tudi pojasnilo, zakaj si je mogel pridobiti v Beogradu in v vsej jugoslovanski politični javnosti tako velik ugled in tako močan vpliv, da je bil med odločujočimi možmi Jugoslavije.
Mnogo je pripomogla k močni poziciji dr. Korošca tudi njegova popolna nesebičnost in poštenost, ki je bila znana vsej jugoslovanski javnosti. Poln dispozicijski fond, ki ga je zapustil svojemu nasledniku v notranjem ministrstvu, govori o tem najbolj zgovorno.
Dr. Korošec je bil vedno sredi boja, sredi ostrega strankarskega boja in zato je naravno, da ni vsak njegov korak žel odobravanje vse javnosti. Bil je zato dostikrat ostro napadan, zato pa se danes tudi še ne more vse njegovo delovanje presoditi z vso objektivnostjo.
Vendar pa tudi najbolj kritična presoja njegovega dela in življenja ne bo nikdar mogla zmanjšati njegovih neprecenljivih zaslug za Jugoslavijo in za Slovenijo in v zgodovini Jugoslavije ter Slovenije bo njegovo ime za vse čase zapisano z zlatimi črkami kot moža, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za svoj narod, kot patriota, ki je do smrti zvesto služil svoji domovini in kot javnega delavca, ki je vedno ohranil svoje ime čisto in neoma-deževano, kakršnega zapuščajo samo vzgledni poštenjaki.
V globoki žalosti in prisrčni hvaležnosti se zbira Jugoslavija, zlasti pa slovenski narod, ob grobu dr. Antona Korošca v trdni obljubi, da bo nadaljeval njegovo delo za dvig in napredek Jugoslavije.
Večna slava spominu dr. Antona Korošca!
Iz živlienia
V preprosti kmetski hiši, kakor večina naših prvih narodnih ljudi, se je rodil Anton Korošec 12. maja 1872. v vasici Biserjani pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker je že zgodaj pokazal izredno nadarjenost, je bil poslan v gimnazijo, katero je najprej obiskoval v Ptuju, nato pa kot gojenec dijaškega semenišča v Mariboru. Po maturi je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 1.1895. posvečen za duhovnika ter bil nato kaplan na Sladki gori pri Maren-bergu, leta 1898. pa je nastopil službo prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru, kjer je ostal do leta 1902. Leta 1905. je promoviral za doktorja bogoslovja v Gradcu.
Že zgodaj se je začel dr. Korošec udejstvovati tudi v javnem in političnem življenju. Že kot dijak je začel dopisovati v »Slovenskega gospodarja«, kot bogoslovec sodeloval pri semeniškem listu »Lipica«, kateremu je dal izrazito narodno smer. Leta 1898. pa je prevzel tudi uredništvo »Slov. gospodarja«, danes najstarejšega slovenskega časopisa ter mu ustvaril ono
trdno podlago, ki jo ima list še danes. Sodeloval je nadalje pri iSudsteirische Post«, ki je krepko branila slovensko politično stališče, ter s prijatelji ustanovil kot protiutež nemiškutarskemu »Štajercu« polmesečnik »Naš dom«. Kot novinar na vroči severni meji je tudi dr. Korošec kmalu občutil vse težke posledice odgovornega novinarskega dela ter bil od celjske porote, ki so jo sestavljali večinoma tujci, obsojen na šest mesecev zapora, a kasneje pomiloščen na 1000 goldinarjev globe. Od 1.1898., ko je prevzel uredništvo »Slov. gospodarja«, je postal dr. Korošec slovenski novinar in ostal do svoje smrti zvest tovariš slovenskih novinarjev ter njih redni član, ki je tudi mnogo pripomogel k uspehu novinarske razstave.
Tu na meji se je začelo tudi politično delovanje dr. Korošca. Organizirati je začel mladino in s svojo temperamentno besedo nacionalno, utrdil mariborsko okolico. Vzgojil si je celo vrsto odličnih agitatorjev, ki so mu za vedno ostali zve-
sti in na katere se je mogel ve<lxio zanesti. S svojim dolgoletnim političnim delom si je tu ustvaril za vse življenje trdno politično pozicijo in ko je bil leta 1806. prvič izvoljen v dunajski parlament, je ostal njegov član do poloma av^tro-ogrske monarhije in tudi v Jugoslaviji bil izvoljen na vseh volitvah za poslanca.	'
Zgodaj je nastopil dr. Kordšep proti političnemu slogaštvu in leta 1907. ustanovil »Slovensko kmečko zvezo za Štajersko«, kivse je kasneje združila s »Slovensko,ljudsko stranko«. Kot glasilo stranke je ustanovil leta 1909. triie&nik »Slovensko Stražo«. Izvbljen' jČ bil kmalu nato tudi za deželnega poslanca ter postal Voditelj slovenskih deželnozbdrskih poslančev' v Gradcu. V Štajerskem deželnem zboru je zahteval združitev všeh Slovencev v eni kronovini ter leta 1910. z obstrukcijo nastopil pfdti pristranskemu in za Slovence krivičnemu postopanju takratne nemške večine štajerskegd deželnega zbora in odbora.
Medtem pa je veljava dr. Korošca v dunajskem' parlamehtu stalno rasla. Čeprav je bila hjb-gova strankarska opredelitev vedno jasna’ in Ostra, je vendar postajal vedno bolj: vodja vse jugoslovanske parlamentarne delegacije na Dunaju. Posebno v času svetovne vojne, kp se je začelo osvobodilno dviganje Jugoslovanov, ko je pod vplivom tega gibanja izgubljala med ljudstvom tla oportunistična avstrofilška politika dr. Šušteršiča, se je dvignila visoko osebnost dr. Korošca. Predsednik parlamentarnega kluba SLS je postal namesto dr, Šušteršiča doktor Korošec, ki je ngto sklical v Gradcu sejo Hrvatsko-slovenskega kluba, nato pa začel v ozkem sodelovanju s Čehi boj za politično osvoboditev Jugoslovanov. Začela se je ona velika doba, ki je v zgodovini našega osvobojenja označena z imenom majniške deklaracije, ki je neločljivo zvezana z imenom dr. Korošca. Naj bodo mnenja o tej deklaraciji še tako različna, vendar je že danes historično dejstvo, da je bila ta deklaracija podlaga onega velikega narodnega gibanja, ki je bilo močnejše ko ves policijski pritisk stare monarhije iij ki je odločilo, da je slovenski narod za vse čase vstopil v jugoslovanski tabor. Brez tega zmagovitega, iz majniške deklaracije izvirajočega gibanja bi bila politična zdnižitev Slovencev, Srbov in Hrvatov nemogoča. Na čelu tega gibanja je dr. Korošec, z njim pa so takrat sodelovali vsi Slovenci in tudi oni, ki so bili v drugem strankarskem taboru. Med vsemi temi je bil na čelu dr. Gregor Žerjav, ki je bil takrat tajnik Jugoslovanskega kluba. Sloga vseh Slovencev je tudi bila tista sila, ki je dala deklaracijskemu gibanju nepremagljiv razmah.
Osvobodilno gibanje avstrijskih narodov je končno privedlo do zloma Avstro-Ogrske in do nastan-
ka novih nacionalnih držav. Močne sile so sicer hotele kljub vojaškemu polomu Avstro-Ogrske ohraniti to -državo, toda volja svobodo zahtevajočih narodov je bila nioč-nejSa.
V Zagrebu pa se je še pred polomom monarhije ustanovil narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov in kar samo po sebi razumljivo je bilo, da je bil izvoljen za predsednika Narodnega veča dr. Korošec, ki je bil tudi dejansko voditelj jugoslovanskega osvobodilnega gibanja ▼ Avstro-Ogrski.
! Začela so se mirovna pogajanja in v Ženevi so se sestali trije glavni voditelji jugoslovanskega naroda: Nikola 1’ašič v imenu srbske vlade, dr. Ante Trum bič za londonski Jugoslovanski odbor im dr. Korošec za Narodno veče v Zagrebu. Tu je bila določena podlaga za združenje vseh Jugoslovanov v eni državi pbd vodstvom Karadjordjevičev.
Sledil je zgodovinski 1. december fdlSj rojstni dan kraljevine Siibov, Hrvatov in Slovencev. Po povratku dr. Korošca iz Pariza, kjer je delal v prospeh nove jugoslovanske države, se je sestavila prva jugoslovanska vlada, v kateri je 'bfl dr. Korošec podpredsednik.
Od takrat pa do svoje smrti je bil, doktor Korošec neprestano v ospredju vse jugoslovanske politike, od vseh priznani reprezentant Slovencev in od vseh, tudi od nasprotnikov spoštovan in cenjen politični voditelj.
Ko je bila Jugoslavija ustanovljena, je šlo za določitev osnovnih načel, po katerih naj se razvija njeno notranje življenje. Začel se je ustavni boj, v katerem sta se petno borila dva tabora: centralistični in avtonomistični. Ta boj je pcttssml vsa druga vprašanja v ozadje in v znaku tega boja so se delale nove 'koalicije, padale vlade in sestavljale nove vlade.
Dr. Korošec se je od vsega podatka izjavil za avtonomistično načelo in sestavil tudi svoj načrt ustave, ki ga je sicer v glavnem Stojan Protič sprejel, ki pa kljub temu* *ni prodrl ter je dobila Jugoslavija z vidovdansko ustavo centralistično notranjo ureditev.
Dr. Korošec je nato stopil v opozicijo, stopil v stik s Stjepanom Radičem, Vstopil v kratkotrajno vlado Ljube Davidoviča, nato pa »opet v opozicijo, fco je padla vlada narodnega sporazuma. Pri vseh volitvah, ki so nato sledile, je 'dr. Korošec na čelu svoje stranke dosegel vedno znova veliko večino •mandatov, da je ostal tudi kot šef opozicije glavni reprezentant Slovencev.
S sprejemom vidovdanske ustave boj med centralizmom in avtonomizmom ni nehal, temveč se je nasprotno vedno bolj stopnjeval ter dosegel svoj višek, ko je padel v skupščini pod streli Funiše Račiča Stjepan Radič. Najtežja kriza je takrat nastala za Jugoslavijo in bati se je bilo, da država te krize fte bo prenesla.
V tem najtežjem trenutku je prevzel dr. Korošec, ki je malo prej sklenil z radikalno stranko znani blejski pakt, vlado. Skrajno nepopularno je bilo v takratnih razmerah prevzeti vlado in odgovornost za razmere v državi. Doktor Korošec je tudi to tvegal in s tem znova dokazal svoj jugoslovanski patriotizem.
Strasti pa so bile preveč raz-paljene, da bi se v parlamentar-, nem življenju mogle pomiriti. Zato je posegel v dogodke z močno roko kralj Aleksander in pod osebno odgovornostjo s 6. januarjem ustva ril prehodni režim, ki naj bi izpeljal Jugoslavijo iz nevarnega partizanstva. Tudii v prvi šesto-januarski vladi je sodeloval dr. Korošec, kasneje je odstopil. V opoziciji je preživel več let in še nadalje zagovarjal svoj program ter bil zato tudi poslan na prisilno bivanje na otok Hvar.
Tragična smrt velikega kralja Aleksandra je znova zedinila vse Jugoslovane, da so složno nastopili
je vrnil dr. Korošec v Beograd in kmalu nato je bil imenovan za notranjega ministra, postal predsednik senata, nato pa prosvetni minister in na tem položaju ga je tudi dohitela smrt.
Po povratku dr. Korošca s Hvara v Beograd se je začelo tudi njegovo veliko delo za končni sporazum med Hrvati in Srbi. Tla temu sporazumu je pripravil že kot notranji minister, ko je z vso energijo odklonil vsako preganjanje HSS in s tem tudi omogočil veliko zmago dr. Mačka pri volitvah. Začela se je zadnja faza velikega boja in dela za sporazum, ki je bil ne brez zelo aktivnega
•sodelovanja dr. Korošca tudi lani »rečno sklenjen in ki je obvaroval
Jugoslavijo pred vojno.
To bi bile najbolj vidne postaje iz življenja dr. Korošca, ki je bil skoraj pol stoletja v borbi za svoj narod in v borbi vedno na prvem mestu. V tej borbi je dosegel doktor Korošec velike uspehe, tudi največje, a tudi mnogo neprijetnih ur, ki pa nikdar niso omajale optimizma in dobrosrčnosti dr. Korošca.
Ob njegovem grobu je zato jugoslovanski narod enoten v priznanju njegovih zaslug ter njegovega poštenega in nesebičnega dela za slovenski narod in za Jugoslavijo.
Pogrebne
v Beograd
Truplo dr. Korošca so prenesli v senat, kjer je bilo postavljeno v senatni dvorani na mrtvaški oder. Ob odru so imeli častno stražo člani ZFO in člani mladinske organizacije JRZ. Velike množice ljudi so neprestano hodile kropit.
Ob 13. so krsto zaprli, nakar so se začele posmrtne molitve. Krsto so nato odnesli pred senatno poslopje in položili na lafeto, ob kateri so imeli častno stražo podoficirji beograjske posadke.
K pogrebu so prišli kr. namestnik dr. Perovič, člani vlade in diplomatskega zbora, zastopniki vojske s šefom gen. štaba Kostičem na čelu, župan Jevrem Tomič, zastopniki Akademije znanosti in umetnosti ter drugih kulturnih in gospodarskih organizacij.
Pred poslopjem skupščine se je poslovil od dr. Korošca bivši minister Magaraševič, nato je sprevod krenil proti kolodvoru. Na čelu sprevoda so nosili velika venca Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla, nato je šla vojaška godba, kateri so sledi-
le številne deputacije. Za krsto so šli kr. namestnik dr. Perovič, člani vlade ter številno občinstvo, med katerimi so bili častno zastopani beograjski Slovenci.
Pred predsedništvom vlade se je sprevod ustavil in od pokojnika se je poslovil v imenu vlade gradbeni minister Vulovič.
Pred kolodvorom je spregovoril zadnje slovo v imenu prosvetnega ministrstva pomočnik ministra Boško Bogdanovič.
Posebni vlak je prepeljal truplo dr. Korošca v Ljubljano in danes ves dan leži truplo na mrtvaškem odru v banski palači. Neprestano prihajajo množice ljudstva, da se zadnjič poklonijo spominu velikega moža.
Pogreb v Ljubljani bo v torek ter se poslovi od dr. Korošca v imenu kr. vlade podpredsednik vlade dr. Maček, ki se je že odpeljal v Ljubljano.
Z vseh hiš v Ljubljani plapolajo črne zastave. Slovenska prestolnica iskreno in globoko žaluje za svojim častnim meščanom.
Darila za občne kbrittne namene
nai bodo oprošiene davka
Zadnje čase se pri poslovnih ljudeh, zlasti ob severni meji, kopičijo razne prošnje za prispevke za podporne akcije. Polno je raznih organizacij, ki prosijo, posebno pri trgovcih, obrtnikih, indu-strijcih, hišnih posestnikih itd. za dobrodelne prispevke. Pri tem se naglaša, da stori oni, ki ni v stiski, dobro delo-in izpolnjuje dolžnost do naroda in države, ako seže nekoliko v žep in podpira sobrata veliki stiski. Narodna zavednost terja od poslovnega človeka, da pomaga po svojih močeh pri raznih akcijah.
Iz raznih dopisov, ki jih prejemamo iz poslovnih krogov, razberemo, da gledajo naši gospodarski ljudje na te dobrodelne zbirke z drugimi očmi kakor ostala javnost. Trgovci, industrijci, obrtniki itd. se teh dajatev nikakor ne branijo, če ne zavzamejo prevelikega razmaha, ker vedo, da je treba nesrečnike podpirati in da je treba tudi v narodne namene odšteti določen delež. Proti čemur pa se gospodarski krogi upirajo, pa je to, da morajo od teh dajatev še plačevati davek. Stvar zveni sicer malce čudno, pa je vendar resnična in o tem pričajo tudi mnogi drastični primeri.
Po davčnem zakonu in dodatnih določilih je natančno navedeno, kateri izdatki so v bilanci podjetij odbitni, to je, kateri izdatki se smatrajo za režijo, ki zmanjšuje čisti dobiček. Priznane dajatve, kakor državni davki, banovinske, občinske in podobne davščine, spadajo v režijo, ker jih podjetnik mora odšteti, sicer ga davkarija rubi in mu preti, ako se temu upira, še kaj hujšega. V režijo, t. j med odbitne postavke, spadajo
šen uspeh. Zadovoljni pa niso z njo gospodarski krogi, ker bodo zneski, ki jih bodo podjetniki dali na razpolago občini za zimsko akcijo, v smislu davčnega izakona prostovoljni prispevki, ki ne bodo spadali v režijo. Za svojo človekoljubnost bodo gospodarski krogi torej morali zopet plačevati davek.
V trgovskih in industrijskih krogih se zato pojavlja stremljenje, naj bi se na merodajnem mestu doseglo, da bi se socialna davščina primerno zvišala, ker bo potem odbitna v vsem obsegu. Občini bo ustreženo, ker bo za svoje reveže dobila potrebne zneske, gospodarskim krogom pa tudi, ker jim za svojo človekoljubnost ne bo treba še plačevati davka. Kakor čujemo, se v tej smeri pripravlja posebna akcija na pristojnih mestih.
Trgovine bodo jutri v torek dne 17. decembra na dan pogreba narodnega voditelja g. dr. Korošca zaprte od 9. do 12. ure, popoldne se obratuje normalno. — Združenje trgovcev v Ljubljani.
Novi načrti uvoznih na-redb izdelani
V Direkciji za zun. trgovino se dokončujejo načrti novih naredb o kontroli in organizaciji uvoza volne, koksa ter premoga, umetnih gnojil in tehničnih maščob. Vse štiri načrte naredb je že odobril posvetovalni odbor za zun. trgovinsko politiko. Trgovinski minister bo v kratkem podpisal vse te na-redbe.
tudi še nekateri drugi izdatki, se-v obrambo Jugoslavije. Zopet se veda razen čistih poslovnih izdat-
kov, njih število pa je zelo majhno.
Nikakor pa davkarija ne priznava kot odbitne postavke razne dajatve, na katere poslovni človek ni zavezan. Semkaj spadajo razne dajatve iz naslova tako zvanega socialnega in narodnega davka, kot podpiranja siromašnih in brezposelnih, podpiranja obmejnega šolstva, narodnih in dobrodelnih organizacij itd. Ti izdatki ne spadajo v bilanco v smislu določb o poslovni režiji. Zato jih državna uprava smatra za privatno zadevo podjetnika. Ako te izdatke, ki pa so bolj ali manj vendarle neizogibne dajatve, podjetnik vstavi v bilanco oziroma jih navede v davčni napovedi, jih davčna uprava ob-dači, ker so po njenem naziranju neodbitni, in jih smatra za del čistega dobička. Ker se pa po dobičku odmerja pridobnina oziroma družbeni davek, mora torej poslovni človek, ki podpira trpeče in pomaga narodni in državni stvari, za izvrševanje socialne in državljanske dolžnosti plačati od vseh teh svojih podpor še poseben davek!
V Mariboru je več let mestna občina vsako leto uvedla zimsko akcijo za podporo brezposelnih in drugih, ki trpe veliko pomanjkanja. Nabralo se je v denarju in blagu vsako leto kakih 600.000 dinarjev. Lani je občina uvedla, ker je imela z nabiralno akcijo velike težave in ni nikoli mogla vnaprej računati z dohodki te akcije, posebno socialno davščino v obliki v odstotkih izražene doklade na državne davke. Uspeh je bil izvrsten in je ta davščina vrgla nad 800.000 dinarjev na leto. Za letos je sila še večja in dohodki socialne davščine ne zadoščajo več. Zato je občina poleg davščine zopet uvedla nabiralno akcijo in upa na precej-
Višje cene nemških uvoznih predmetov
Zaradi zvišanja tečaja klirinške marke na 1782 se je avtomatično tudi zvišala cena nemškemu blagu. Uvozniki morajo dati sedaj za marko 3'02 din več kakor pa so dajali pred 1. oktobrom 1940. Naravno je zato, da morajo uvozniki za toliko tudi zvišati ceno blagu. Kljub temu pa delajo nekatere kontrolne oblasti uvoznikom v tem oziru težave. To postopanje je neupravičeno in želeti bi bilo, da bi se z osrednjega mesta pojasnilo kontrolnim oblastem, da so uvoznici upravičeni zvišati ceno blagu za toliko, za kolikor se je podražila nemška klirinška marka. Vendar niso bili uvozniki tisti, ki so dvignili tečaj marke 1
Politične vesti
Sovjetska vlada je po informacijah agencije Associated Press ponudila Bolgarski sklenitev pakta o medsebojni pomoči. Bolgarska vlada pa je to ponudbo odklonila. Kaj je na vesti resnice, se v Sofiji ne more zvedeti.
Madžarsko-jugoslovanski pakt o večnem prijateljstvu je bil sprejet v vseh madžarskih parlamentarnih krogih brez razlike na strankarsko pripadnost z največjim zadoščenjem. Na seji magnatske zbornice je takoj prvi govornik govoril o paktu ter iskreno pozdravil njegovo sklenitev. Poudaril je, da je bil sklenjen z viteškim in sposobnim narodom. To je razveseljivo dejstvo, ki bo gotovo za oba naroda v veliko korist. Njegovei besede so bile sprejete z velikim odobravanjem.	„
Nemški dopisni urad demantira vest, da bi se državm k^criar
Hitler in predsednik ^ lini v kratkem sestala. D:rug'e pa pripovedujejo, da sta se odpe-lin la kancel rvr Hitler in* zun, mi-nister Ribbentrop iz Berlina proti
^Nemški propagandni minister Gobbels je izjavil inozemskim časnikarjem, ki so prišli iz Pariza v Nemčijo, da misli, da se bo vojna z veliko bliskovito akcijo proti Angliji nehala, ker bo ta akcija presegla vse, kar se je dosedaj ukrenilo proti Angliji. Preliv da je kakor Maginotova črta, ki se z lahkoto vzame, če se obide. Churchill da posnema bivšega franc, ministrskega predsednika Reynauda, ki je
par dni pred polomom ljudstvu oznanil, da bodo Francozi mnipu
Iz Vichyja poročajo, da so fran-cosko-nemška pogajanja zaenkrat zastala. Petain je znova odklonil nemško pomoč pri obrambi francoskih kolonij, ker bi to neizogibno privedlo Francijo v vojno proti Angliji, kar bi imelo za posledico bombardiranje francoskih mest po angleških letalcih. Nemci pa Francozom ne zaupajo, kakor piše La-valov list »Moniteur«.
Maršal Petain je objavil proglas, da Lavai ni več niti podpredsednik “iti zun. minister. Podpred-vlade se ^Pravi, zun. ministrstvo Pa je prevzei Flandin.
SrT^ v vladi Je nastala,
a J t ?P°f Proti La valu vedno večji in ker je vlada v Vlchyju čutila da se njena pozicija vedno bolj slabsa. O spremembi vlade je Petain obvestil kancelarja Hitlerja z zagotovilom, da ostanejo odnašaj 1 z Nemčijo nespremenjeni.
Angleško poročilo z dne 13. dec. poroča, da se v zapadni puščavi zadnji ostanki italijanske armade še nadalje umikajo, zasledovani od angleških prednjih čet. Dodatno se poroča, da sta bila ujeta še dva italijanska generala (skupaj torej pet) in se je tudi število ujetih vojakov povečalo za več tisoč.
Italijansko poročilo istega dne oa pravi, da so bile med Solumom n Sidi Baranijem ogorčene borbe in da se italijanske čete bore nad vse junaško. Posebno krepko podpirajo čete italijanska letala. Poročilo Pravi, da je bilo sestreljenih 18 angleških letal, italijanskih na le 12.
Ker je od ujetih in padlih italijanskih generalov pet divizijskih poveljnikov, sodijo Angleži, da je Jilo razpršenih pet italijanskih divizij.
Italijani poročajo, da so bila iz Libije poslana v pomoč vojski, ki se bori pri Solumu, velika ojače-nja. Poslani so bili miličniki in tudi oddelki domačinov. Nadalje je bilo poslano veliko vojnega materiala, tankov in topov.
Reuter poroča, da so angleška izvidniška letala ugotovila, da se štab italijanske vojske seli iz Bar-dije, ki je preblisni meje, v Tobruk.
Egiptski kralj Faruk je čestital vrhovnemu poveljniku britanske vojske v Egiptu generalu Wawelu k uspehom britanske vojske na egiptskem bojišču.
Operacije britanske vojske v Egiptu vodi angleški general O’ Connor, ki je podrejen generalu WUsonu, t*a pa vrhovnemu poveljniku vseh britanskih čet v Egiptu generalu Wawelu.
V operacijah na zapadni egiptski meji je nastal zastoj, ker je britanska vojska zaposlena sedaj v glavnem s čiščenjem zavzetega ozemlja, ki je zelo obsežno. Na nekaterih krajih se posamezne italijanske čete še močno upirajo. Zelo je oviral v zadnjih dneh vojne operacije tudi puščavski vihar ln so v motorjih in tankih zaradi peska nastale močne motnje. An-jleško poročilo pravi nadalje da oodo vojne operacije v kratkem znova oživele, ker je sodelovanje med kopno vojsko, letalstvom in mornarioo dobro pripravljeno Angleži poročajo tudi o oživljenem delovanju upornikov v Etiopiji.
Angleži poročajo, da so njih čete že prodrle na libijska tla. Nadalje poročajo, da se očiščevalne akcije nadaljujejo in da je bilo dosedaj ujetih že 26.000 italijanskih vojakov. Poročajo tudi o zelo razsežni in intenzivni akciji angleških letalcev.
Italijansko 190. poročilo pa pravi, da so se v obmejnih krajih Cire-najke boji nadaljevali in da so italijanske čete s protinapadi ublažile angleški pritisk. Tudi italijanska letala so bila zelo aktivna in sestrelila 8 angleških letal.
Farinaccijev list »Regime Fasci-sta« v zvezi z angleškimi trditvami o velikih izgubah italijanske vojske ostro napada maršala Badoglia. Ne napada pa g» ® ^rn,e,noiTL,’ temveč govori le »o neki osebi«, ki govori po salonih, <ia j 6 bila proti pohodu v Grčijo, da je bilo v Albanijo poslano premalo vojske itd. Bodi povedano, pravi list, da se je ta ista oseba zavezala, da nastopi proti Grčiji z vojaško silo, ki je takrat že bila v Albaniji. Samo to je res, vse drugo je laž. Otročje je valiti krivdo na fašistično stranko, ker je vojno vodstvo stvar vojno-tehničnih voditeljev, ne pa politične stranke.
Britanska vlada je znova odklonila predlog Hooverjevega odbora, da bi dopustila dovoz živil v države, ki so zasedene od Nemčije. Londonska vlada pravi, da so na eni strani vesti o lakoti v teh državah pretirane, na drugi strani pa ni nikakega jamstva, da ne bi Nemčija uporabila teh živil za vojne namene Pač pa je londonska vlada pripravljena dopustiti prevoz zdravil.
Vojvoda Windsorski se je sestal s predsednikom Rooseveltom, s katerim je govoril o ameriških oporiščih na Bahamskem otočju.
Oenarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. decembra navaja naslednje iz-premembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska, podloga se je povečala za 26,5 na 2,620*5.
Devize izven podloge so narasle za 23,8 na 635,03.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 6,9 na 178,9.
Postavka vrednostnih papirjev je izkazana za 1,2 višja, s 318,7.
Eskont bonov za narodno obrambo se je zvišal za 30 na 6,328.
Razna aktiva so se povečala za «2,5 na 1.896,3.
Obtok bankovcev se je zvišal za 90,2 na 13.453*0.
Obveze na pokaz so se povečale za 70,1 na 3.133,9.
Razna pasiva so narasla za 13,7 na 370,1.
Dejanska vrednost podloge je izkazana v višini 4.192,8.
Celotno kritje znaša 25,27%, samo zlato pa 20,99 % teT je ostalo aeizpremenjeno.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Mednarodni devizni trg
Na deviznem trgu v New Yorku ni bilo pretekli teden nobene spremembe. Britanska deviza je še nadalje nespremenjeno po 4*08. Tudi švicarska deviza je ostala na 23'21. Tečaji drugih evropskih deviz so le nominalni.
Na švicarskem deviznem trgu je
francoska deviza popustila, britanska pa se je okrepila. Razvoj tečajev na devizni borzi v Curihu je bil naslednji:
6. XII. 13. XII. Pariz	905	870
London	15*80	16'30
New York 431	4*31
( Milan	21725	2170
tjemn	irm	17200
Na valntnem trgu je francoski frank oslabel od 476 na 4*20, britanski funt pa se je dvignil od 8'50 na 870, ameriški dolar od 426 na 4*29. Nemška registrska marka se je znižala od 54 na 53*50, trgovinska marka pa od 43'— na 38*50.
Zadolžitev Nemčije
Koncem septembra, torej po 13 mesecih vojne, je dosegla nemška zadolžitev 66 milijard RM. V zadetku vojne so znašali ti dolgovi 341 milijarde RM, po enem letu
Amerika na prehodu
Ch. A. in M. B. Beard
(Nadaljevanje.)
V provincah so se med tem množili bančni polomi. Dne 20. januarja 1933. leta je zakonodajna oblast države Iowa izdala zakon, ki je pooblaščal nadzornika za denarne zavode (superinten-dent of banking), da sme prevzeti vodstvo katere koli banke ne da bi uvedel formalni postopek. Tudi to je bil znak tornada, kakor se je pozneje izkazalo. Toda dežela, navajena že iz časov Coolidgeve-ga blagostanja na polome podeželskih bank, je trenutno smatrala ta dogodek samo za epizodo. Čeprav je bila Iowa del Unije, — kdo na visokih mestih vsevednega in vsemogočnega Vzhoda se je skrbel za to, kaj dela zakonodaja v Iowi? Tisk finančne prestolnice (New Yorka) se niti ni zdel posebno vznemirjen, ko je 4. februarja 1933 guverner Loui-siaue proglasil splošen bančni moratorij, ker je bil slišal, da so nekatere banke v New Orleansu v nevarnosti.
In vendar je bil tudi to znak bližnje nevihte. Po neki tedaj krožeči anekdoti, je bil diktator
pa 62*8 milijarde RM. Zadolžitev se je povprečno vsak mesec povečala za 2*4 milijarde RM, v septembru pa je narasla za 3*2 milijarde RM. Težišče finansiranja je v dolgoročnih državnih posojilih, ki
se obrestujejo po 4% in ki se amortizirajo v 20 letih.
Novi francoski kovanci po 10 in
20 frankov bodo Imeli lik maršala Petaina.
Ameriški finančni minister Mor-genthau je predložil v podpisovanje zakladne bone v višini 500 milijonov dolarjev. To posojilo pa ni več davka prosto, ker v bodoče ne bodo več posojila uživala davčne prostosti, ki je bila odpravljena, da se zvišajo državni dohodki.
Postopek pri določanju cen
riža, buinega olia in iedilnega olia
Kraljevska banska uprava za dravsko banovino — referat za kontrolo cen razglaša:
Cene riža, bučnega in jedilnega olja so maksimirane z odločbo urada za kontrolo cen v Beogradu za vso državo enotno.
Zato kraljevska banska uprava ne bo odobrovala tovarnam (luščil-nicam) in veletrgovcem teh cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen za vsak primer posebej. Ker je pa v odločbi, s katero so se cene zgornjim proizvodom maksimirale, nekaj zneskov, ki jih smejo trgovci sami pribijati maksimiranim cenam — morajo veletrgovci kralj, bansko upravo obvestiti z enkratnim, nckolkovanim dopisom v dveh izvodih, koliko bodo znašali ti pribitki. Ako se pri kasnejših dobavah ti pribitki ne spreminjajo — ni treba prijavljati kalkulacije ponovno.
Dokler kralj, banska uprava — referat za kontrolo cen ne bi ugotovila, da so ti pribitki neprimerni, se smatrajo za primerne.
Za riž
Kalkulacija veletrgovca: Nabavna cena — franko postaja kupca (v Ljubljani franko luščilni-ca)........................din	12	—
Pribitki:
a) dovoz od železniške postaje (v Ljubljani od lužčilnice) do skladišča kupca...............din
b) občin, trošarina, ako
jo plača veletrgovec din
skupaj din 12*— + a + b
c) bruto-zaslužek veletrgovca 5 % od vsote din 12' h a + b . . din
Prodajna cena veletrgo vca din 12* h a + b
+ c ali pa din 12*—
+ a + c (ako me plača trošarine).
Kalkulacija trgovca na malo:
Nabavna cena = din 12 + a + b + c (oziroma 12 din + a -f c).
države Louisiane Huey P. Long nekoč s pištolo v roki preprečil večji skupini bankirjev, da niso šli v likvidacijo. Njegova politična oblast je bila februarja 1933. še nezlomljena. Zakaj je torej dovolil, da so bankirji njegove države zašli v slepo ulico? Mogoče so bila navsezadnje tudi čustva diktatorjev brez moči pred gospodarsko paniko. Kolikor se je tikalo živčnih centrov industrijskega Severovzhoda, je bila Louisiana prav tako kakor Iowa daleč in zaupanje bi moglo delovati kot izolator.
Toda upanje na to sredstvo je bilo ubito, ko je novica, ki je ni bilo mogoče odriniti nekam daleč v finančne stolpce, oznanila, da je guverner Michigana proglasil 14. februarja 1933 enotedenski bančni moratorij za vso to državo. Objava in časniška poročila o njej so bila zelo previdna: moratorij je proglašen le radi tega, da omogoči »nekaterim večjim bankam v Detroitu, da se prilagodijo nastalemu položaju«. V navadnih časih bi se to morda smatralo za primerno razlago. Po poročilu wa-shingtonskega valutnega nadzornika, odkritjih »Reconstruction Finance Corporation« in eksplozijah v Nevadi, Iowi in Louisiani pa je novica iz Michigana pretre-
Pribitki:
a) dovoz od železniške postaje do skladišča trgovca na malo ali iz skladišča veletrgovca do skladišča trgovca na malo...............din
b) ako občinske trošarine ni plačal veletrgovec in je ta trošarina uvedena, pribije občinsko trošarino trgovec na malo . . . din
Na nabavno ceno 12 din + a + b + c pribije 'trgovec na malo 20°/» in dobi tako prodajno ceno na malo.
Za bučno olje
Kalkulacija veletrgovca:
Nabavna cena franko postaja kupca..............din	22*40
Prib it k i:
a) dovoz postaja — skladišče .......... din 0*05
b) banovinska trošarina din 1*—
c) 5 % bruto-zaslužek . din 1*12
Prodaj, cena veletrgovca din 24*57 S tem se spreminja prodajna cena din 24*75, kakor je bila določena začasno za dravsko banovino.
Kalkulacija trgovca na malo:
nabavna cena (fakturna cena) .... . .... din
Pribitki: a) prevozni stroški od skladišča veletrgovca do skladišča trgovca na malo....................din
b) eventualna občinska trošarina, če je ni plačal veletrg...........din
c) bruto-zasluž. (15%) din Prodajna cena na malo =
(fakturna cena + a + b + c).
Za jedilno olje
Kalkulacija za veletrgovine:
Nabavna cena franko železu. postaja kupca: za sod 200 kg in kante din 20*79
za sod 100 kg.........din 21*09
za sod 50 kg din 21*29
Pribitki:
a) prevozni stroški od žel. postaje do skladišča ...................din 0*06
b) banovinska trošarina din 1*—
c) prispev. za »Prevod« din 0*15 č) 5 % bruto-zaslužek . din Prodajna cena veletrgovca (nabavna cena + a
+ b + c + č) din
Kalkulacija trgovca na malo:
Pribitki:
a) prevozni stroški od skladišča veletrgovca
do skladišča kupca . din
b) eventualne občinske trošarine................din
c) bruto-zasluž. (15%) din Prodajna cena trgovca
na malo = nabavna cena -f (a + b + c) din Primernost prevoznih stroškov od železniške postaje kupca do skladišča kupca mora potrditi na kalkulaciji upravno oblastvo prve stopnje.
Izvoz drv in lesa v
Direkcija za zunanjo trgovino naznanja z okrožnico št. 61.803 z dne 10. decembra, da morajo vsi izvozniki drv za kurjavo in celuloznega lesa v Italijo najkasneje do 20. t. m. dostaviti Direkciji prijave z originalnimi listinami (originalne kupoprodajne pogodbe, zaključna pisma itd.), iz katerih
sla ameriški sistem od središča do obodov.
Moratoriji so se širili od države do države. Videti je bilo, da ljudje na oblasti niso želeli, »da bi avtomatično in nezavedno delovanje trga« slo svojo pot do logičnega očiščujočega konca in priprave za prevrat. Medtem ko so regljali ti moratoriji 'ko streli iz strojne puške iiz glavnih mest posameznih držav, so velike banke v New Yorku, Chicagu, Philadelphiji in drugih velikih središčih še vedno delovale in njih mrke stene niso kazale nobenih razpok. Ali bodo mogle vzdržati »puščanje« po spojenih bankah, ali bodo mogle prestati vihar brez državnega posredovanja? To vprašanje je bilo dokončno rešeno. Ob 4.20 zjutraj dne 4. marca 1933. je njujonški guverner objavil dvodneven moratorij, in ko je prišla deveta ura, soostala vrata bank v velikih finančnih središčih zaprta. Množice so se zbirale v sosedinih ulicah, z nedoločnim upanjem na kar koli.
Tako se je zgodilo, da je takrat, ko sita se predsednika Hoover in Franklin D. Roosevelt skupno peljala po Pennsylvanski aveniji k ustoličenju, orjaški mehanizem ameriškega denarništva nehal funkcionirati. V 47 od 48 držav so bile banke ali popolnoma zaprte
celuloznega
Itali/o
so razvidne obveznosti, ki so jih prevzeli glede dobave drv za kurjavo in celuloznega lesa v Italijo za čas od 1. januarja do 31. marca 1941. Te prijave morajo vsebovati naslednje podatke:
1. naslov jugoslovanskega izvoznika;
2. točno količino v kilogramih
ali pa so, z redkimi izjemami, delovale pod strogimi omejitvami glede dviganja vlog. Ko je prišla ura za razlago in izvajanje mandata, ki ga je prejel Roosevelt v preteklem novembru, so se že izvršile globoke spremembe v denarnih virih in delovanju bank. Najsi je bilo vzrok 'kar koli, najsi je odgovoren kdor koli, resnična dejstva so obložena s svojimi krutimi posledicami grozila naTodu s katastrofo. Filozofi, psihologi in »svetovalci za javne odnošaje« so prav tako malo mogli zagovoriti ta dejstva, kakor jih niso mogli bančniki in politiki, ki so zgroženi stali pred njimi. Gospodarji sveta, stebri družbe, odličniki so se zbrali v razkošnih klubih in uradih na nagle tajne seje. Hišni posestniki, lastniki obveznic, nalaga-telji, bančni ravnatelji so mrko razmišljali o svojih uničenih načrtih. Neme množice brezposelnih so se prelivale po ulicah velemest, bolj začudene in zmedene kakor pa revolucionarno nastrojene... Ne pisane in ne govorjene besede niso zmožne popolnoma opisati nastalo zmedo in strah. Tisti, ki so ju preživeli, niso imeli moči, izraziti svoje občutke v tako razumljivem jeziku, da bi se ohranila sledečim rodovom.
in vrsto drv oz. celuloznega lesa, katero namerava izvoznik izvoziti v dobi od 1. januarja do 31. marca 1941.;
3. nakladalno postajo z označbo količine in vrste lesa, ki odpade na posamezne nakladalne kraje;
4. naslov inozemskega kupca z navedbo količine in vrste drv in celuloznega lesa, ki mu je namenjena;
5. prodajno ceno za posamezne vrste drv in celuloznega lesa franko meja oz. fob jugoslovanska luka.
Vsaka prijavljena količina se mora točno razvrstiti po vrstah drv in celuloznega lesa, kakor tudi po inozemskih kupcih. Drva in celulozni les morajo biti razvrščeni kakor sledi:
a) cepanice iz mehkega lesa za izdelavo celuloze;
b) bukove cepanice za izdelavo celuloze;
c) žagarski odpadki za izdelavo celuloze, nad 25 om dolžine;
d) žagarski odpadki za izdelavo celuloze, do 25 cm dolžine;
e) gabrove in hrastove veje za kurjavo z otokov v Jadranskem morju;
f) drva za kurjavo (bukova, brestova, cerova, gabrova, hrastova, jesenova, javorjeva, kostanjeva, borova, jelova, smrekova, jel-šina, in to cepana, sekana in okrogla, skorje, grče, izrastki, panji, itd., torej vsa drva, ki se morejo uporabiti za kurjavo).
Direkcija pripominja, da se netočne prijave, kakor tudi prijave, ki dospejo po 20. decembru f. I., v nobenem primeru ne bodo upoštevale ter da bodo dotični izvozniki izključeni od izvoza v Italijo v razdobju od 1. januarja do 31. marca 1941.
Zaposlitev v bolgarskih živilskih tvomicah
V bolgarskih tovarnah za sladkor je zaposlenih sedaj 2191 moških in 887 žensk, v mlinski industriji 1286 m. in nič ž., v konserv-
nih industrijah 303 m. in 789 ž., v industriji olj pa 1053 m. in nič žen. V sladkorni industriji je bil do pred kratkim angažiran večinoma belgijski kapital. Z ustanovitvijo družbe »Bolgarski sladko*« z delniško glavnico 80 milijonov' levov pa je padel delež tujega kapitala v sladkorni industriji na 32 2%. V bolgarski mlinski industriji je investirano skupno 603 milijona levov, od tega je samo 8*1 milijona levov tujega kapitala, večinoma francoskega (mlin v Bur-gasu).
Bančniki so našli tudi za to strašno denarno krizo svojo razlago, in sicer so dolžili vlado. V nekem smislu so imeli prav, ker je že več ko sto let vlada opustila sleherno nadzorstvo nad bankami. Nastala je silna tekma med bankami za vlagatelje in za posojilojemalce, popolnoma po darwin-skem načelu o boju iza obstanek. Mnoge banke so se bile ustanovile v malih mestih, kjer očitno niso imele dovolj dela. V žeji po dobičku so dajale posojila na nepremičnine po pretiranih ocenitvah, na delnice in obveznice piramidastih družb po fantastičnih prece-nitvah in milijarde so zmetali na borze za špekulacije, ki so bile samo malo več ko hazardne. Uradno so sicer bančniki trdili, da kljub svoji naravni želji po dobičku koristijo javnemu blagostanju. Ob tem velikem polomu je začelo javnost zanimati, v koliko ta oficialna teza drži.
Senat je spomladi leta 1932. postavil preiskovalni odibor za borze. Ta odbor je posloval od aprila do junija 1932., prekinil pa je svoje delo med predsedniškimi volitvami in začel na novo delovati spomladi 1933.
(Dalje prihodnjič.)
Jugoslovansko novinarsko združenje — sekcija Ljubljana sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni redni član, gospod
dr. Anton Korošec
bivti ministrski predsednik, predsednik senata, minister prosvete itd.
davi mirno v gospodu zaspal.
Zvestemu članu stanovske organizacije in naklonjenemu podporniku slovenskih novinarjev ohranimo časten spomini
V Ljubljani dne 14. decembra 1940.
Odbor
Stran 4.
■V.....................
Kralj Peter pokrovitelj ljubljanskega spomladanskega velesejma
Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XX. mednarodnega pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 31. maja do 9. junija 1941.
Zavarovanje gozdnih delavcev
Okrožni urad za zavarovanje delavcev si že dalj časa prizadeva, da bi uredil zavarovanje gozdnih delavcev. V to svrho je sklical urad svojčas anketo, ki je razpravljala o. tem vprašanju. Pri teh posvetih se je ugotovilo, da zavarovanje gozdnega delavstva še ni dosledno urejeno in da se dotične zakonske določbe često pogrešno tolmačijo. Zato je izdal Okrožni urad poseben razglas o zavarovanju gozdnih delavcev, ki je bil dostavljen vsem prizadetim podjetjem.
Okrožni urad opozarja v tem razglasu, da se morajo zavarovati vsi gozdni delavci, ki so zaposleni pri žaganju, sekanju', tesanju in spravljanju lesa v gozdu. Izvzeti so samo poljedelski delavci, dninarji in hlapci, ki opravljajo delo v gozdu le tu in tam, in je ves les, ki so ga pripravili, namenjen izključno le za porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodajo.
njih se bo oddajalo po 1000 obrokov hrane na dan.
Turška vlada je pripravila zakonski načrt o dovolitvi izrednega kredita 49 milijonov turških funtov za narodno obrambo.
Italijanski podmornici, ki sta se poškodovani zatekli v Tanger, sta sedaj zapustili Tanger.
V Angliji so prvič nastopili nočni lovci. Ta letala so oborožena s topovi. Angleži pravijo, da so bili doseženi zadovoljivi uspehi.
Guverner Tangerja je sporočil vsem inozemskim uradom, da si je Španija Tanger popolnoma prisvojila. in naj zato vsi inozemski uradi takoj likvidirajo svoje posle. Vsem angleškim, francoskim in italijanskim uradnikom je bilo takoj odpovedano.
V Franciji so spremenili zakon o dediščinah. Rodbine z več ko 3 ali več otroki bodo davka na dediščine pri premoženjih do pol milijona frankov popolnoma oproščene.
V jetnišnici Vacaresti pri Bukarešti je prišlo do upora zaprtih političnih aretirancev, ker so jih hoteli prepeljati v neko jetnišnico na Sedmograškem. Na pomoč stražnikom v jetnišnici je morala priti policija iz Bukarešte, ki je šele po uporabi strojnic mogla udušitt upor.
Parnik z židovskimi begunci se je na poti iz Bolgarske v Palestino ponesrečil v Marmarskem morju. Od 380 židovskih potnikov je utonilo 200, med njimi 70 otrok.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v odtnih dneh po prejemu plačilnega naloga 1
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jc smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
ŽUPAN MESTA LJUBLJANE
naznanja, da je dne 14. decembra 1940. umrl
častni meščan ljubljanski
gospod
DR. ANTON KOROŠEC
predsednik senata, minister prosvete, častni občan vseh slovenskih občin, odlikovan z redom^Karadjordjeve zvezde*I. stopnje itd. itd.
Nesmrtnemu voditelju slovenskega naroda,®4 sodelavcu pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za mesto Ljubljano na vseh poljih pre-zaslužnemu častnemu meščanu:
VEČNA SLAV Al
Doma in po svetu
Nj. Vel. kralj Peter I. in kraljevski dom sta proslavila v petek krstno slavo sv. Andreja, katere so se udeležili poleg članov kr. doma tudi kr. namestnika Perovič in Stankovič, danes že pokojni dr. Korošec ter ban dr. šubašič.
Smrt dr. Antona Korošca je potisnila v ozadje vse politične dogodke. Vse politične ljudi je globoko pretresla vest o njegovi nenadni smrti. Iz vse države prihajajo sožalne izjave in priznanja njegovemu delu. Vsi listi objavljajo velike članke o njegovem delu ter poudarjajo njegove velike zasluge za Jugoslavijo, njegovo poštenost, njegovo politično dalekovidnost.
Takoj, ko se je zvedelo za smrt dr. Korošca so začeli prihajati na stanovanje dr. Korošca njegovi prijatelji in znanci. Ob 11. je prišel Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, kr. namestnika dr. Perovič in Stankovič, poslaniki, člani vlade in druge odlične osebnosti.
Truplo dr. Korošca je bilo dopoldne prepeljano v senat, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. V
nedeljo je bilo truplo prepeljano v Ljubljano, kjer bo danes položeno na mrtvaški oder v banski palači. Pogreb bo v torek dopoldne iz stolnice.
Dr. Korošec je bil v petek zvečer v gledališču, kjer je poslušal Čajkovskega opero »Pikova dama«. Počutil se je zelo dobro in se vrnil domov dobre volje. V spanju pa ga je proti jutru zadela kap ter je umrl, ne da bi se več zavedel. Umrl je idealne smrti, kakor je izjavil njegov osebni zdravnik dr. Sekulič.
Grof Csaky je dospel v spremstvu madžarskega poslanika v Beogradu v Ljubljano, odkoder je odpotoval v Kamniško Bistrico na lov na divje koze.
Zunanji minister dr. Cincar-Markovič bo čim prej vrnil obisk madžarskega zunanjega ministra dr. Csakyja, ker stopi prijateljski pakt med Madžarsko in Jugoslavijo v veljavo šele z izmenjavo ratifikacijskih listin.
Bolgarski zunanji minister Popov pride po trditvah italijanskega tiska v kratkem v Beograd.
Skupina 20 madžarskih parlamentarcev bo prišla januarja v Beograd.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je bil izvoljen za častnega
meščana občine Bitolj. Solunska ulica je bila preimenovana v ulico Draglse Cvetkoviča.
Za prvega pomočnika vojnega ministra je imenovan div. gen. Jovan Antič, za komandanta konjenice div. gen. Aleksander Stojanovič in za komandanta orožništva div. gen. Vladislav Kostič.
Na svojem stanovanju v Zemunu je umrl admiral Wickerhauser. Za organizacijo naše rečne in pomorske mornarice si je pridobil neven-ljivih zaslug.
V Beogradu je umrl ugledni srbski gospodarstvenik Aleksander Jo-vanovič-Resavac. Bil je podpredsednik Občne trgovinske banke, predsednik tvornice letal »Rogo-žarski«, član upravnega sveta Narodne banke itd. V vseh beograjskih gospodarskih krogih je užival največje spoštovanje. Slava njegovemu spominu!
V Zagrebu je bila pod predsedstvom dr. Milavca konferenca zastopnikov pokojninskih zavodov v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Sarajevu zaradi zvišanja rent in zvišanja dohodkov.
Normalno poslovanje na vseh fakultetah zagrebške univerze se je 12. t. m. zopet začelo.
Prve javne ljudske kuhinje v Zagrebu bodo otvorjene 15. t. m. V
v	barva, plesira in
Zev 24 urah “rj;
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selcnhurgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
IMajatelj »KonaorelJ Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubi