Gospodarske stvari. Eako bi se dali gospodarski dohodki pomnožiti! I. Duša, jedro pametnemu gospodarjenju je: pomnožuj dobodke, znižuj stroške! Kdor se zoper to pravilo pregreši, kdor več izdaja, kakor sprejema, ta ne gospodaii, ta le zapravlja iu moia prej ali selej priti na boben in beraško palico. Poljedelstvo in živinoreja — vinogradarstva in gozdaistva tukaj ne jemljemo v poštev in v preudarek — daje v obče našiua kmetoni večino jibovih dohodkov. Da pa oboje srečno napreduje, moia biti uied ujima prava, pametaa razinera. Dobro obdelane njive, ua katerib se piidelajejo tudi rastliue za polagauje živini, podajajo gospodarju sredstva, de zamore več živine dobio rediti; ali to mu zopet poniaga do več gnoja iu tedaj do boljšega obdelovanja njiv. 0 tej refi, zlasti pa o narejauju gnoja in poirjnoževanju gnojnib tvariu se je že mnogo pisalo in bralo v nSlov. Gosp." Zato hočemo pozornost obrnoti na nektere druge reči, ki utegnejo tudi pripomagati, da se dohodki gospodarski pomnožijo. Ta eredstva so: 1. Večja skrb in natančnost pri obdelovanju njiv. Res je, marsikateri kmeti v tej reči vcliko storijo, a ne da se tajiti, da jib je tudi mnogo popustljivcev, neruamjakov in zanikrnežov, ki niso vredni lepega lemljišča, koje posedajo. Veliko tiaoč oralov ostaja Crez zimo še nepreoranih; globoko oranje se po ranogih krajib, kder ga je treba kakor bosi kobili podkove, Se vso preveč malo obrajta; marsikateri orJ8Jo in rovljejo po cel6 mokrih njivah in ne sejajo semena, ampak ga v zemljo zaploskajo in zamažejo ali pa ga po dva, po tri dni ležati pustč, ker ga ne morejo zavlačiti, da ga divje in pitovne ptice poberejo. Ktompir in druge osipavne sadeže nekateri le jedenkrat oeipavljejo ali prav za prav večjo travo po njivi popraskajo; kaj 5nda, ako naposled imajo ve6 plevela za spravljati, kakor pa lepega krompirja! Tu pa tam, toda hvala Bogu že bolj redko, zadenemo še na kmete starokopitneže, ki njivo le vsako tretje leto orjejo in posejajo in se držijo črne prahe, ter ne gleštajo ne krme ne gnoja. Take nedostojnosti je treba odpraviti in gospodarski dohodki se bodo sčasoma pontuožili. 2. Pomnožena sejatev ali eaditev rastlin 'ali zelišč, ki služijo živini za polaganje. Takih rastlin je veliko naizbirko: razne detelje, zelena kuruza, sivo proso (sivka, sirek, siikovina, sorgbum vulgare, Moor-Hirse, Sirk), grahor, zeleui ječtnen, zelena rž, grah, kolenec (spergula arvensis sativa). Močno radi bi nasvetovali našim kmetovalcem prekoristno rastlino za polaganje živini, uamreč: siikovino. Po dva, po trikrat se uje na leto da obilo za polaganje nakositi; sitnoba je le ta, da pri nas semena ne obrodi, in ga je treba od inod kupovati. Razve ovsa se dajo gori omenjene rastline večkrat v letu sejati in storijo po vsakovrstnem žitu. Vselej dajo lep pridelek in 6e se hoče, se zamorejo tudi za seno posušiti. Ni pa sc treba bati, da bi sejanje teh rastlin po ječmenu, ovsu, rži ali pšenici zemljižče bolj potegnolo, kakor se zamore potem z gnojem potnagati, kateri se je vsled polagauja z oineujenimi rastlinami pridobil. Njiva pa tudi gospodar je tukaj vselej na dobičku — že zarad dobro rejene svoje žiFine. Priporočujemo še tudi krvavo deteljo (Inkarnatklee) in siccr tako, da jo gospodarji naj sejejo sredi meseca avgusta. Tako vsejena krvava detelja da prvo zeleno kimo in je velika dobiota v spomladi, kedar so ljudje včasih zavolj pomanjkanja žirinske kimc v budib zadregab. Za to deteljo se zamore potem posaditi vsakovisteu osipaven sadež: krompir, kuruza, se celo jari ječmen. Travniki, ki so z luahovjem zaraščeni, ali ki dajo le kislo krmo, ali ki se aa leto samo jednokrat kosijo, so pač slabi in gospodar najbolje stoti, da jih prevrže in izorje, če se jim z drenažo ali z uapajaujem pomagati ne more. Če eo taki zapuščeni travniki pvestrmi za njive, se pa naj zasad6 z sadunosnim drevjem ali pustijo, da gozd zaiaste. Močvirnim travnikom se pomaga z dreuažo in z grabni. Komur ostane le malo travuikov, ta jih naj tem marljivejše obdeluje, naj jim pomaga i gnojem, posebno z koinpostom. Trud mu bo travnik brž stotero povrnol. 3. Pomnoženo sadenje osipavnih 8 a d e ž e v: krompirja, bele in rumene pese, kapusa, fižola, kuruze itd. Sploh pa je modro, če se število poljedelskib sadežev poprej množi, nego krči, ker se tako nasledkom slabe letine v okom prihaja; 8e ne stori jedno, pa obrodi diugo; tudi so piidelki pri osipavnih 8adežih v obče precej bolj gotovi in obilni, kakor pa žitni. Bela pesa je po zimi tako izvrstna klaja za krave in tako rada obrodi, da se je le čuditi, zakaj se je ie tako  malo prikupila slovenskim kmetovalcem. Vino- rejska šola blizu Maribora je letos na ne preveč rodueni zeniljišču pridelala ogromno veliko najdebelejše pese. Izkopana je bila videti, kakor da bi po njivi ležale brezštevilue odbite glave Turkov. Osipavni sadeži naposled tudi zemljo zboljšujejo, ker njo pogosto vzraliljavajo in plevela čistijo. Zato je kot uapredek svetovati, gadenje osipavnih sadežev rednemu poljedelstvu vvrstiti, zemljišee pa tem marljivejše obdelovati. (Konec prih.) Zimska jabelka. 8. Čebular (Lukas IX. 3 b) Zwiebel-Borsdoifer. Moeno ploščasto čebulu podobno jabclko je srednje velikosti. Lupina je večkrat biadovičasta. Zori novembia, trpi pa do febiuarja. Po okusu in dobroti je čebular kot zanamizni sad za žlabtnim boršičem, vendar za gospodarstvo zelo izvrsten. To jabelko se priporočuje za splošnjo sajenje, ker že mlado drevo obilrjiše rodi, kak.or žlabtni boršič. Drevo ne vzraste veliko in se priporočuje za večje saduaosnike. 9. Ananas kosmač (Lukas VIII. 2 a) AnanasReinette je lepo, srednje veliko jabelko visoke, kroglaste podobe. Lupino ima gladko in svitlo, na drevesu zeleukasto, pozneja, kedar je cel6 zrelo, močno zlato-rumeno brez kakoršne iude6ine. Zuačajne pri tej sorti so mnogobrojne, pravilno po sadu razdeljeue rujave pike. Meso je žoltkastobelo, prijetno dišavnega viusko-sladkornega okusa. Zoii meseca novembra in trpi do februarja in še dalje in se prišteva nasiin uajboljšim zanarniznim jabelkanu: veudar tudi za gospodarstvo in jabclčnico je ta sad zelo cenljiv. Drevo raste krepko in gosto iu je nenavadno rodovitno. Lukas in drugi nnini sadjerejci svetujejo, da se kmalu rodovitna drevesa pridobe, storiti kakor pri boršiču in žlahtne vejice tc sorte v kvono odraslib jabelčnib divjakov cepiti. Zavolj dolge trpežnosti se priporoeuje za prodajo. (Dalje prib.) M. Ovsa se veliko po nepotrebnein potroši. Starejšim koujem, ki imajo žc slabe zobe in pa tudi takim, ki prebitro žr6, se dostikrat primeri, da tretjiua ali celo polovica ovsa pozobanega v želodec pride, ki ui zažvekan. Taka nezažvekana zrna želodee nc preknba iu ne prebavi. Ona gredo večjidel cela zopet od živine, kar je gotovo velika zguba. Da se temu v okom pride, se tuora oves 3 ure, prcdno se živiui položi, v vodi namakati. Če je voda piav mrzla, nekoliko dalj časa, da se zrna nekoliko vode uavzamejo, lDehkejia postauejo in se zažvekati morejo. Nekteri konji, da se jim zadosti poklada, vendar le shajšajo in sicer iz ravno povedauega uzroka. M. I»a koreustvo, repa, peteršilja ne začne poganjati, ga je trcba, prcdno se v kleti zagreba, z drobuo potiošeuo stolčeno soljo potrositi. Tako potrošcno koreustvo noter do juiuja ue poganja in se dobro hrani. Sejmovi. 4. decembra na Polah, v Gomilskem, v Konjicah, v Šmarji, v Planini, v Zelenem travnika; 5. dec. v Ljutorueru; 6. dec. v Staremtrgu, v Dobrni, v Podsredi, (sv. Vorih), v Lučanab, v Sevnici, v Cmareku, št. Miklavža pii Sotli, v Vozenici; 9. dec. pri št. Ilu na Gorickem, v Dobovi, v Bu6ah, pri št. Lovrencu na Prošinu, na Brenskigorci ; 13. dec. v Jurkloštiu, pri st. Dnhu pri Savuici, pri sv. Petru pod sv. goratni, v Žavcn in y Studenicab.