AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 14 OSLOVE NIA BUENOS AIRES 4. aprila 1968 LIBRE Komunistično licemerstvo JOHNSON NE BO VEČ KANDIDIRAL Med obletnicami pomembnih dogodkov v letošnjem letu je tudi dvajsetletnica Deklaracije Združenih narodov o človečanskih pravicah, ki je bila sprejeta 10. decembra 1948. Zanjo je glasovalo 47 držav. Proti njej ni glasovala nobena država. Glasovanja se je vzdržalo 8 držav: Južna Afrika, iker ne priznava enakopravnosti črncem, Saudijeva Arabija, ker ima še suženjstvo in vseh 6 komunističnih držav, med temi tudi Titova Jugoslavija. V spomin na ta dogodek je glavna •skupščina Združenih narodov na 20. rednem zasedanju soglasno sprejela sklep, da se proglasi leto 1968 za mednarodno leto človečanskih pravic z namenom, da bi tako na najbolj učinkovit način zaznamovali 20. obletnico, odkar je bila sprejeta ta važna listina o človečanskih pravicah. Posameznim državam je prepuščeno, da si same določijo način, kako bodo najbolj slovesno proslavile sprejetje Deklaracije Združenih narodov o človečanskih pravicah. Kaj vsebuje Deklaracija Združenih narodov o človečanskih pravicah? Vse to, kar že naslov pove. Vsa določila, ki naj ustvarijo in zagotove obstoj prave demokracije. Zato je v tridesetih členih obseženo vse, kar naj zagotavlja popolno politično, gospodarsko, socialno in versko svobodo. Oblasti zaradi političnega, gospodarskega, socialnega in verskega delovanja ne smejo nikogar v tej dejavnosti ovirati, kaj šele preganjati ¿n obsojati ter zapirati. Po sprejetju Deklaracije Združenih narodov o človečanskih pravicah so za razširitev njene vsebine najprej poskrbeli Združeni narodi sami ter listi po demokratskih državah. Deklaracija je bila objavljena v številnih brošurah, ki so prišle med narod. Toda samo v demokratskih državah. V nobeni komunistični državi ni bilo objavljeno celotno besedilo Deklaracije 0 človečanskih pravicah. Tudi v Titovi Jugoslaviji ne. Njeno celotno besedilo je bilo v slovenščini objavljeno kolikor nam je znano, šele 1961 v Zihoriku Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. Ker pa tudi Titovi komunisti radi govore o svobodi in demokraciji, zlasti Po demokratskih državah ter v Organizaciji Združenih narodov, se je tudi Jugoslavija odzvala pozivu omenjene mednarodne ustanove ter bo organizirala vrsto proslav v spomin 20-letnice sprejetja Deklaracije 0 človečanskih pravi-vah. Za proslave so ustanovili po posameznih mestih posebne pripravljalne odbore. Tem odborom daje navodila za proslavo Jugoslovanski odbor za koordinacijo dejavnosti v zvezi s proslavami mednarodnega leta človečanskih pravic. Predsednik tega odbora je v Beogradu Brane Jevremovič. Pod njegovim predsedstvom s0 na prvi seji siklenili, da naj „vse prosvetne, kulturne, politične in družbene organizacije ter forumi ob jubilejni obletnici deklaracije o človeških pravicah čim širše sodelujejo“. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rudi Kolak je pa na isti seji zatrjeval, „da se Jugoslavija aktivno pridružuje proslavi mednarodnega leta človekovih pravic, prepričana, da. ga bodo na vsem svetu proslavili v znamenju novih prizadevanj za to, da bi bolje zavarovali in spoštovali človekove pravice, s tem pa tudi človekovo dostojanstvo“. Na drugem mestu je v svojem govoru naglašal, „da je uveljavitev spoštovanja človekovih pravic zelo širok in celovit problem, posebno še, če upoštevamo, da bi morale biti zagotovljene vse pravice, zlasti gospodarske in socialne“. Povedal je tudi, da je bilo „glede na to doslej sprejetih veliko mednarodnih inštrumentov, ki urejajo človekove pravice.“ V nadaljnjih prizadevanjih bi se pa bilo treba po govorniku „truditi za to, da bi ustvarili možnosti za njihovo nagl0 in uspešno uveljavitev“. Mislimo, da so vse proslave 20-let-nice objave (Deklaracije Združenih narodov o človečanskih pravicah doma postavljene na napačne osnove in bo vse ostalo le pri lepih besedah. Glavni in najvažnejši sklep Jugoslovanskega odbora za koordinirano de- Ameriški predsednik Johnson je presenetil svoje državljane in ves svobodni in nesvobodni’svet, ko je minulo soboto na radijskem in televizijskem govoru izjavil, da ne bo kandidiral za predsednika na letošnjih volitvah. V govoru1 je poudarjal, da „ne bom dopustil, da bi se predsedstvo zapletlo v strankarsko politiko, ki razjeda našo državo v tem volilnem letu. Medtem ko naši vojaki umirajo na daljnem bojišču, ko se usoda Amerike odloča pri nas doma in je upanje na mir doma in v svetu neprestano na tehtnici, mislim, da ne smem svojega časa porabljati za osebne, strankarske namene, temveč za eno samo dolžnost, za predsedništvo naše države. Zato ne bom iskal niti ne sprejel nove predsedniške kandidature. Naj ves svet ve, da močna in budna Amerika stoji pripravljena na časten mir in na obrambo častne stvari, pa naj bo cena za to kakršna koli, naj bo breme še tako težko in naj bodo žrtve še tako velike,“ je zaključil Johnson. Kakor je znano, je 59-letni Johnson postal predsednik ZDA, ko je bil 22 novembra 1963 ubit prejšnji predsed- nik John Kennedy. Vsled komunističnega rovarjenja znotraj ZDA in negotovosti v vietnamski vojni je Johnsonova priljubljenost v ZDA v zadnjih mesecih neprestano padala ter je po zadnjih ugotovitvah padla na 36 odstotkov. Johnsonov sklep o odhodu s politične pozornice je silovito presenetil zlasti njegove nasprotnike tako v demokratski kakor v republikanski stranki. Demokratska predsedniška kandidata McCarthy in Robert Kennedy, ki sta postavila za svoj volilni program prav nasprotovanje Johnsonovi vietnamski politiki, sta se znašla takorekoč brez tal pod nogami, ko je Johnson v istem govoru napovedal tudi ustavitev bombardiranj Severnega Vietnama, da bi tako prisilil Hočiminha na mirovna pogajanja. Niti McCarthy niti Kennedy v prvih trenutkih nista verjela v točnost poročil o Johnsonovi izjavi. Končno sta se znašla ter je McCarthy propagandno izjavil, da je zanj „sedaj pot v Bel0 hiš0 prosta“, Kennedy pa je pozval Johnsona, naj se z njim sestane, „da se bosta pogovorila, kako naj bi skupno delala za dobrobit naše države“- Češkoslovaška v komunističnem oklepu Češkoslovaška komunistična partija je pretekli teden imenovala 73-letnega generala Ludvika Svobodo na položaj predsednika češkoslovaške komunistične republike, namesto odstopivšega stalinista Antonina Novotny ja. Novotny je izstopil tudi iz prezidija centralnega komiteja in iz tajništva partije ter je tako izgubil zadnje važ-ne funkcije v češkoslovaški KP. Svoboda je bil poveljnik češkoslovaških komunističnih enot, ki so se v sklopu Rdeče armade borilo med drugo svetovn0 vojno proti nemški nacistični vojski in za oblast komunistične partije v 'češkoslovaški. Dubček je za izvajanje nadaljnjih političnih in gospodarskih reform v kom. (Češkoslovaški ustanovil tako imenovani gospodarski svet, ki bo koordiniral češkoslovaško gospodarsko politiko, dalje odbor za določanje ce.n, ministrstvo za delo in družbeno upravo ter reorganiziral državno banko. Prestavil je volitve krajevnih upravnih organov od maja na konec junija t. 1„ da bo prenovil dosedanji volilni zakon v tem smislu, da bod0 mogli Čehi in Slovaki izbirati med več, toda seveda sam0 komunističnimi kandidati. V izjavah, ki jih je dal italijanskemu komunističnemu glasilu Unitd, je Dubček omenil možnost politične avtonomije za .Slovaško, seveda po komunističnem vzorcu: češka in slovaška komunistična partija bosta ostali še naprej med seboj povezami v enoto v partijskem centralnem komiteju* ki mu načeljuje Dubček sam. Na sestanku komunističnih vodij v Dresdenu, kamor jih je sklicala ZSSR pretekli teden, je 'Dubček zagotovil navzočim. da ne bo iztrgal Češkoslovaške iz sovjetskega komunističnega bloka. Češkoslovaška zunanja politika bo ostala v liniji s sovjetsko, v notranjih zadevah pa bo Češkoslovaška hodila svojo pot, kakor to delajo druge komunistične partije v evropskih satelitih. Poleg sovjetskih je bil na sestanku v Dresdenu najbolj sovražno razpoložen do nove češkoslovaške komunistične ekipe tajnih vzhodnonemška komunistične partije Kurt Hager, ki je trdil, da je češkoslovaška komunistična partija „podlegla intrigam zahodnonem-ških imperialistov“. Glasilo .češkoslovaške partije Rude Pravo je zavrglo to mnenje in ga označbo za „vmešavanje v češkoslovaške notranjg zadeve“, istočasno pa je poudarilo: „Važno je, da socialistično države spoštujejo naš0 suverenost in se ne vmešavajo v naše notranje zadeve. Zagotavljamo komunistom in ljudstvu Vzhodne Nemčije, da bo Češkoslovaška izvolila svojega novega predsednika brez nasvetov od zunaj.“ Pred nekaj dnevi je skrivnostno izginil iz Prage podpredsednik češkoslovaškega vrhovnega sodišča Jožef Bre-stansky. Nekaj dni pred svojim izginotjem je Brestansky kritiziral način, po katerem so izvajali politične procese v stalinistični dobi ter je obtožil varnostne ore-ane notranjega ministrstva, da so •krivi vsed nezakonitosti, storjenih v škodo političnih preganjancev. V torek ga je policija našla, tako poroča češkoslovaška komunistična agencija, obešenega na drevesni veji v gozdu 'blizu Prage. Delna ustavitev bombardiranja Sev. Vietnama Ameriški predsednik Johnson je mi-.lulo soiboto obiavii, da je ukazal ustalitev bombardiranj 90 odstotkov sever-novietnamskega ozemlja. Za ustavitev li postavil nobenih pogojev ter je na 'a način storil tisti prvi korak za mir, ki sta ga od njega tak0 vztrajno zahtevala svetovni komunizem in tisti del 1judi v svobodnem svetu, ki še vedno upajo, da se je s komunisti možno iskreno pogajati in jim verjeti. Johnson je objavil, da bodo ameriška letala še naprej bombardirala tako imenovano demilitarizirano cono na meji med 'Severnim in Južnim Viefha-jnom, ker ne more dopustiti, da bi javnost v zvezi s proslavo mednarodnega leta človečanskih pravic bi moral biti ta, da naj ibi Titova Jugoslavija Deklaracijo o človeč- pravicah najprej ratificirala nato pa na državne stroške izdala njeno celotno besedilo v posebni brošuri ter ga ctravila tudi v vseh listih v slovenskem, hrvatskem, srbskem in makedonskem jeziku ter v jezikih narodnih manjšin, ki žive v Jugoslaviji. Tako bi 20 let po sprejetju te vsečlovečanske listine za njeno vsebino zvedeli tudi narodi •Tun'OS1av'ip i- večina njihovih komunitičnih oblastnikov, ki je tudi ne poznajo. Potem bi pa morali skleniti, da bodo določila te Deklaracije o človečanskih pravicah začeli izvajati tudi doma. v lastni hiši, med narodi Jugoslavije, ter jim s tem zagotoviti vse tiste pravice, ki so obsežene v Deklaraciji 0 človečanskih pravicah in ki jih ta deklaracija nalaga vsem narodom in državam na svetu. To, kar predlaga Rudi Kolak drugim v svetu! Kaj briga narode Jugoslavije apartheid v Južni Afriki, ali po-ložaj v Južni Rodeziji ter komunistične mahinacije v Vietnamu, ko pa v lastni državi ne uživalo najosnovnejših pravic in svoboščin, ki jih vsebuje Deklaracija Združenih narodov o človečanskih pravicah! Komunistični oblastniki v Jugoslaviji naj raje sami začn0 izvajati določila Deklaracije o človečanskih pravicah ter o dostojanstvu človeka v svoji lastni državi. Na ta način bi resnično učinkovito in najlepše proslavili mednarodno leto človečanskih pravic. ameriški vojaki ostali na milost in nemilost izročeni komunističnim napadom s severa. Johnsonov ukaz o delni ustavitvi bombardiranj je izzval pravo diplomatsko mobilizacijo v svetu. Anglija je stopila v stik z Moskvo, da bi z njo pritisnila na Hočiminha, naj pristane na mirovna pogajanja. Švica je objavila, da je pripravljena znova dati na razpolago Ženevo za središče mirovnih pogajanj. Sovjetska agencija Tass je podvomila v iskrenost Johnsonovega sklepa o nekapdidiranju ter smešila uka'z o ustavitvi bombardiranj Severnega Vietnama, ker da s tem Washington še vedno ni pristal na Hočiminhove zahteve o prenehanju „vseh ameriških irojaških akcij v Vietnamu“. V Vatikanu so izrazili zadovoljstvo nad Johnsonovim ukazom o ustavitvi bombardiranj in menijo, da se Hoči-minh sedaj ne bo mogel izogniti nadaljnjemu koraku k miru. V Saigonu pa je Johnsonov sklep povzročil zaprepaščenje. Saigonska vlada je objavila, da je trdno prepri- čana, da ZDA ne bodo prepustile Južnega Vietnama komunistični usodi ter je že dobila zadevno zagotovilo od ameriškega zunanjega ministra Ruska, ki je v Wellingtonu v Novi Zelandiji, kjer je bil na obisku, izjavil, da ZDA ne bodo zapustile svojih zaveznikov v jugovzhodni Aziji. Ameriški vojaški poveljniki v Sai-gonu smatrajo, da bo letalsko premirje v Vietnamu trajalo tri do štiri tedne. če v tem času komunisti ne bodo pristali na mirovna pogajanja, bodo ZDA znova začele z bombardiranjem Severnega Vietnama. Južnovietnamski predsednik Van Thieu je istočasno objavil splošno mobilizacijo v Južnem Vietnamu, ker ZDA v bližnji bodočnosti ne food0 povečale števila svojega vojaštva v Vietnamu-. Johnson je v svojem govoru namreč objavil, da bo poslal v Vietnam še samo 13-500 mož, nikakor pa ne 205.000, kakor je bil0 prvotno zamišljeno. Vietnamska vojna pa bo ZDA stala letos 2500 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa, kakor predvideva Johnson, 2600 milijonov. Poljska partija zatira svobodo na univerzah FoFska komunistična partija je pretekli teden nadaljevala s preganjanjem profesorjev in študentov, ki so v zadnjih tednih demonstrirali proti komunističnemu sistemu v državi. •Odstavljenih je bilo nadaljnjih šest univerzitetnih profesorjev, med njimi znani zgodovinski kritik in literat Štefan Zolkiewski, član poljske akademije znanosti in umetnosti. Z univerze je bilo izključenih nadaljnjih 45 študentov, v osmih univerzitetnih oddelkih pa iso ukinili dnevni pouk. Poljsko časopisje, ki je bodisi partijsko ali pa pod partijsko kontrolo, napada študente in profesorje ter v svojih člankih poudarja, da „govori, sestaki ali demonstracije naperjeni proti poljskemu komunističnemu sistemu. ne 'bodo dovoljeni.“ Vplivni nepartijski časopis Zyeie Wanszawy ie klonil zahtevi poljske KP in izpod peresa Wojciecha Knbi- ckega prinesel članek, v katerem trdi, da „ustavne svobode govora, zborovanja. in demostrirar.ja ni dovoljeno uporabljati preti poljskemu socialističnemu sistemu. Razširjanje sovražnih mnenj je protizakonito“. Člankar v svojem, študentom in profesorjem sovražnem članku, za zaključek pribija: „Kadar se sekajo drva, ocepki letijo okoli, življenje je trd0 in izkušnje je treba plačati.“ Varšavski študentje so [v svojih protirežimskih letakih označili sedanjo poljsko komunistično družbo za „lažno, dvoumno in neživljenjsko“ in zapisali, da na Poljskem „danes vlada zakon volkov“. Poljsko partijsko glasilo Trgbuna Ludu je te študentovske trditve ostro zavrnilo in zvrglo krivdo za študentovske demonstracije na „nekatere univerzitetne profesorje“ ter na „sionistične skupine“, katere je obdolžilo tudi „terorističnih dejanj proti režimu naklonjenim študentom“. IZ TEDNA Čile je zajel val stavk. Proglasili1 so jih razni sindikati, ki ne pristajajo, da bi delavci ter nameščenci dobivali del poviška plač v bonih državnega zavoda za graditev hiš. Stavkali so poštarji, učitelji in profesorji ter delavstvo po tovarnah. Tem se je pridružilo tudi nad 500 nameščencev ministrstva za javna dela. Vse te je vlada odpustila iz službe. Kljub temu, da Freijev načrt v senatu podpirajo komunisti, že v odboru nji mogel .prodreti. Opozicija za-rai tega že sedaj škodoželjno napoveduje dr. Freiu poraz pri prihodnjih volitvah, pri katerih da bo znova izvoljen za ¡predsednika prejšnji predsednik A-lessandri, z nj'm pa da bo zaključena vrsta desničarskih predsednikov, ker da jih bo leta 1976 zamenjal kandidat socialistov. Perujska policija je odkrila zaroto komunistov. Pripravljali so jo na univerzi v Limi ter v mestu Ica. Več štu-dentov-komunistov so zaprli, zaplenili pa tudi velike količine orožja. V Río de Janeiro je prišlo prejšnji petek do spopada med študenti in policijo, v katerem je bil ubit en študent. Zaradi tega incidenta so se nemiri iz Ria de Janeira razširili tudi na ostala brazilska vseučiliška mesta. Predsednik države gral. Costa e 'Silva je odredil, da moram ¡biti krivci za smrt študenta strogo kaznovani. Papež Pavel VI. je odpravil razne častne naslove, ki jih je imelo rimsko plemstvo v vatikanski ceremonialni službi. V bodoče ob prejemih pri ¡papežih ne ¡b0 več pompoznih slavnosti in sprevodov. Nedotaknjena je ostala samo še švicarska garda, ki 'bo še naprej imela svoje dosedanje starinske uniforme. Papeža bodo v bodoče v raznih procesijah spremljali rimski župniki. Istočasno je papež ustanovil 30 članski posvetovalni svet laikov, s katerimi se bo posvetoval v vprašanjih V TEDEN komunikacij, umetnosti, medicine, prava in v drugih važnih vprašanjih. Spremenil in poenostavil je tudi dosedanjo civilno upravo v Vatikanu. V Belgiji so imeli v nedeljo, 31. marca volitve, ki naj hi prinesle rešitev jezikovnega vprašanja med francosko in flamsko govorečimi študenti na kat. univerzi v Louvainu. V volilne imenike j'e (bilo vpisanih 6.170.167 volilcev. Volili so 212 poslancev, 106 senatorjev in 706 poslancev v pokrajinske parlamente, ki določijo še 72 senatorjev. Kazno je, da volitve same pričakovane rešitve niso prinesle, kajti na jezikovnem vprašanju se je. že pred volitvami razbila vladna socialno krščanska stranka na francoski, flamski in dvojezični del ter je zaradi tega izšla iz volitev nekoliko oslabljena. Pri volitvah so nekoliko nazadovali tudi liberalci in socialisti, pojačile so se pa federalistične skupine. Jurij Gagarin, ruski astronavt, ki je tudi prvi astronavt na svetu, j.e v četrtek 28. marca izgubil življenje s sv°j’m spremljevalcem 'inženirskim polkovnikom Vladimirjem Se regin om v letalski nesreči v bližini mesta Vladimir. Sovjetski listi so navajali, da se je ubil pri poizkusni vožnji z letalom IMig 15. Kot sovjetskega junaka so Ga carina pokopali z najvišiimi vojaškimi častmi v petek ob kremeljSem zidu. Pri pogrebu so bile navzoče najvišje sovjetske partijske in vojaške o-seibnosti razein ideologa sovietske kom. partije Mihajla Suslova, kateremu se le zdravje zadnji čas zelo poslabšalo. Sovjetski in svetovni astronavt j.e. bil poročen ter zapušča ženo Valentino ter dve hčerki. Bil je zagrizen komunist-brezbožnik, ki ie pred leti po srečni vrnitvi iz vesolja zatrjeval, da „nikjer-ni videl Boga.“ Razveseljiva dogodka Poročamo o dveh dogodkih iz domovine, 'ki v sedanjem tamošnjem materialističnem vzdušju in težnjah vzbujata, veselje ter potrjujeta upanje, da med ljudstvom, zlasti med mladino, komunisti nis,0 mogli doseči svojega namena, da bi zadušili smisel in čut za duhovne vrednote — konkretno verskega čuta. Kljub vsem oviram in težavam ter nasprotovanju sedanje komunistične oblasti ta ni ostal samo živ, amipak se je še utrdil. To potrjujeta med drugim tale dogodka: Na pobudo ljubljanskih študentov, ki se udeležujejo po ljubljanskih župnijah verskih predavanj, je (priredila stolna župnija od 6. do 24. novembra lanskega leta teološki tečaj za laike. Vsak teden po štiri večere in vsak večer po dve uri predavanja in ena ura debate. Za prvo leto so bila predavanja pred vsem s filozofskega področja. .Prve štiri večere je predaval prof. dr. Janez Janžekovič o fiozofskih temeljih teizma, druge štiri prof. dr. Anton Trstenjak o antropološko psihološkem pristo-Ipu k človeku, zadnji teden sta si pa razdelila novoimenovani mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič o ateizmu ter dr. Janez Janžekovič o Blon-delu. V začetku «e je tečaja udeleževalo 200 študentov, pozneje pa nad 300. Ob koncu tečaja je 169 slušateljev na željo prirediteljev izpolnilo anketne liste, ki so povedali zanimive stvari. Npr. največ slušateljev na teološkem tečaju je bilo s filozofske fakultete, nato z medicinske in s fakultete za naravoslovje ter tehnologijo. 32% anketirancev je absolventov in diplomantov. Zanimanje za take tečaje je med mlajš0 in starejšo generacijo, ki si 'želi svojega tečaja. Vseh 169 slušateljev se je izreklo za nadaljevanje takih tečajev. Nekateri bi radi, da bi bili tečaji -bolj praktično usmerjeni. Glede snovi, ki naj bi jo ti tečaji obravnavali, so bile izražene tele želje: Največ zanimanja je za „sodobno problematiko“, ki so jo nekateri točneje opredelili kot tista področja, kjer se stikata vera in življenje. Za krščansko moralko se zanima 94 anketirancev, za dogmatiko 82. Debata je pokazala, da mladino v dogmatiki najbolj zanimajo vprašanja, ki so v zvezi s človekom in njegovo usodo: stvarjenje in evolucija, zlo in trpljenje, poslednje reči. Precej mladine se je zanimalo za fundamen-talno teologijo, za študij koncilskih odlokov ter za svetopisemske vede. Mnogi bi se radi udeleževali tudi bolj specializiranih tečajev. Za tečaj o krščanskem zakonu se je priglasilo 88 udeležencev, o zdravniški etiki 81, o sodobni krščanski literaturi 80, za nabožno umetnost in arhitekturo 46, za cerkveno glasbo pa 42. V .anketi je bila tudi možno izražena želja, da bi jim na takih tečajih predavali tudi laiki, ker da bi ob njih študentje „laže našli svoje mesto v Cerkvi“. Drug dogodek, ki bo ostal Slovencem dolgo v spominu, je bila posvetitev pomožnega škofa dr. Stanislava Leniča dne 14. januarja v Ljubljani. Dr. Stanislav Lenič je bil v Ljub- ljani znan že za časa komunistične revolucije. Bil je med bližnjimi sodelavci rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Pod komunisti je bil zaprt. Njegovo odločno zadržanje v komunističnih zaporih nam je lep0 opisal dr. Ljubo Sire v svojih spominih v Zborniku Svobodne Slovenije. Na procesu je bil obsojen na več let zapora ter je moral tudi on na „tečaje za prevzgojo“, z ostalimi duhovniki pa opravljati najtežja težaška dela. Ljubljančani se ga tudi še spominjajo ko,t priče s procesa proti prof. Bitencu leta 1948, ko je neustrašeno odgovarjal predsedniku sodišča ter državnemu tožilcu -ter oba spravlja v zadrego. Ob imenovanju si je novi škof izbral za geslo tele izvirne besede: „Blagor Gospodove črede“. Na njegovo posvetitev v Ljubljano je prišlo veliko ljudi tudi z dežele. Zlasti iz Cerkelj na Dol., odkoder je dr. Lenič doma, in kjer je že skoro v otroških letih s sestro postal sirota zaradi izgube staršev, katere sta jima .nadomeščala krstna botra. Zato je bila ljubljanska stolnica nabito polna. Bila je lepo okrašena ter razkošno razsvetljena. Kot znan0 j'8 'dr. Leniča posvetil v škofa apostolski .nuncij msgr. Cagna, soposvečevalca sta pa bila ljubljanski nadškof dr. Pogačnik in mariborski škof dr. Držečnik. >Na koru je mešani zbor izvajal starodavno Gallusovo mašo ob spremljavi pozavn. 'Orgle so se oglašale le za medigro in ob ljudskem petju. Koralne speve je pel zbor bogoslovcev v prezbiteriju — deln0 tudi štiriglasno. Litanije vseh svetnikov je mogočno odgovarjala vsa cerkev. Za zaključek posvečevalnih obredov je vsa cerkev mogočno zapela Zahvalno pesem in Marija skoz’ 'življenje. O teh pesmih je očividec zapisal, „da nista več milo doneli kakor vse ostalo petje, ampak sta nad vse prazniško grmeli, bučali mogočno, navdušeno pretresljivo, da nisi več čutil tal pod nogami. Takega ljudskega petja zlepa ni kdaj slišati, kakor ga je iz polnih prsi zapela verna, pobožna množica moških in žensk ta da.n. Da, moški. Saj je v cerkvi poleg ženskih glasov bobnelo globokih basov in mogočnih tenorjev, da so prekrili glas orgel in orkestra na koru. Takrat niti resni in uradni obraz italijanskega posvečevalca ni mogel več vzdržati hladnih potez. Začel je namesto blagoslavljanja mahati z roko vsej množici, vidno presenečen in zadivljen. Ljubljana je pripravila novemu škofu — ki je glasbeno tenkočuten — in vsem navzočim tudinepozabni glasbeni užitek v vseh treh vrstah petja in muzike.“ Za zaključek očividec še ugotavlja, da je „ob mrazu in ledenem vetru“, ki sta tisto popoldne pritiskala v mestu, „posvečenje poteklo v prav nebeški toploti“. V Rimu so komunistični študenti na fakulteti za arhitekturo izpričali svojo „kulturo“ z vandalskim zažigom knjižnice ter z uničenjem pohištva, slik ter razbitjem križev. Več dragocenih predmetov so pa odnesli. „Prebrala sem ga od prve d» zadnje strani, čestitam! V nekaterih pogledih je še bolj zanimiv kot lanski. Mnogo svežih misli je v njiem.“ Tako je sporočila slovenska žena uredništvu, ko je prebrala letošnji Zbornik Svobodne Slovenje. 4,Frazo, da Slovenci nimamo lastne umetnosti, moramo prav tako položiti definitivno ad aeta, kakor smo to napravili z drugo sorodno krilatico, ki se je glasila, da nimamo lastne zgodovine.“ France Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, prva izdaja 1924, druga izdaja 1964. Iz življenja in dogajanja v Argentini V Jugoslaviji 900.000 ljudi brez dela Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je 29. februarja razpravljal o brezposelnosti. Razprava je bila na osnovi poročila zveznega sveta za delo. Vsa razprava je potekala v težkem vzdušju, kajti iz vseh poročil in napovedi je bilo razvidno, da ni prav nobe-nh izgledov, da bi se vprašanje brezposelnosti moglo v prihodnjih letih zadovoljivo rešiti. Za to ni osnov, pač pa je vse polno znakov, da bo šla nezapo-selnost nezadržno naprej in bo postajala celo večja. Tako sodijo, da bo do leta 1970 v Jugoslaviji kar 900.000 ljudi brez dela- Se pravi: brez sredstev za življenje. Med brezposelnimi bo celo 540-000 strokovnjakov in kvalificiranih delavcev. V najboljšem primeru bo po zatrjevanju nekaterih mogoče ustvariti 420.000 novih delovnih mest. To pa seveda sam0 v .spremenjenih pogojih Da bi ublažili brezposelnost, so na sestanku predlagali, maj bi ljudje z dežele ostajali tam ter se posvečali poljedelstvu, ostale brezposelne delavce pa naj bi po možnosti nameščali v nekmetijskih dejavnostih im to v družbenem kakor tudi privatnem področju. .Sedanji komunistični oblastniki sami ne vidijo prava reš’tve za brezposelnost. Tolažijo se s tem, da ho veliko brezposelnih tudi v prihodnjih letih še odhajalo na delo v inozemstvo, odkoder jih ‘bo pa seveda nekaj prišlo nazaj. Gral. Ongania o delu za veličino Argentine V mestu Alta Gracia v prov. Córdoba je bila od 1. do 3. aprila konferenca guvernerjev argentinskih provinc. Začel jo je predsednik republike gral. Juan C. Ongania z govorom, v katerem je znova omenjal naloge, ki si jih je postavila argentinska revolucija ter cilje, ki jih mora doseči. Guvernerje, kot najvišje predstavnike te revolucije po provincah, je opozarjal na naloge, ki jih imajo v njej. Govoril je dalje o nujnosti pravilne povezave občin, provinc in zvezne vlade. Občine bodo ob .pravem času dobile tudi občinske svete. Glede političnega cilja je predsednik dejal, da 'ga je revolucija v glavnem dosegla: prenehalo je brezplodno prepiranje med Argentinci. Glas tistih, ki bi radi še nadaljevali z brezplodno igro preteklosti, ni v soglasju z napori večine za zgraditev nove države. Naslednji cilj je integracija države. Za dosego tega cilja je omenjal uvedbo načrtovanja, povezavo provinc z enakimi in podobnimi potrebami v manjše skupnosti ter ustanovitev sklada za teritorialno integracijo. Namen revolucije je prenesti v privatno upravo vse, kar ne spada bistveno v državno upravo. Naloga revolucije v letošnjem letu je pritegnitev argentinske skupnosti k sodelovanju. „Hočemo, da se čuje res- mični glas Argentine, glas mož in žena vseh slojev, ki delajo za veličino domovine, glas provinc, ki se dvigajo iz desetletnih pozab, glas sindikatov, ki se usmerjajo za svoje prave funkcije ter so pripravljeni doprinesti svoj del k naši veličini, glas naših profesionalcev, tehnikov in znanstvenikov, katerim pripada glavna naloga za modernizacijo države, glas industrije, ki že nakazuje, kakšna bo naša družba, in glas človeka s polja, ki je moral doslej prenašati vse udarce indiferentnost! in pozabe, pa ni obupal ter klonil.“ Predsednik je naglašal, da je glavni cilj revolucije veličina države, katero je na mogoče doseči samo s skupnimi napori in žrtvami. „Veličino države pa ni mogoče meriti,“ je poudarjal general Ongania, „po narodnem ¡bruto dohodku, tudi ne po številu tovarn- ih obsegu naših žetev. Obstoja .pa v tem, da lahko gradimo svojo narodno skupnost, ki bo ponosna na svojo tradicijo ter pripravljena in razpoložena za napore, ki bo lastnica svojih vrlin ter odkrita in resnicoljubna v ugotavljanju svojih lastnih pomanjkljivosti ter odločena, da jih sama odpravi ter premaga.“ .Svoja izvajanja je predsednik zaključil z ugotovitvijo: „Država sprejema velikansko tekmovanje: Povprečnost ali veličina. Naša pot je pot veličine. Dosegli j0 bomo, ker smo Argentinci.“ Zakaj jih ne kličejo na odgovor Pri zaposlovanju brezposelnih so pa bili na sestanku mnenja, da pri zaposlovanju mora veljati ekonomski vidik. .Se pravi: .pri enakih pogojih mora imeti prednost tisti, ki mu je zaposlitev edini vir dohodkov. Nekateri so bili tudi mnenja, da naj v vprašanju brezposelnosti preučujejo „regionalni vidik zaposlovanja”. Na sestanku je bila za sedanjo komunistično upravo najhujša obtožba porazna ugotovitev, da po tovarnah zaposleno delavstvo nima več čuta gotovosti, stalnosti. Delavci so v večnem strahu, da bodo izgubili delo, ko vidijo, da gospodarstvo ne more nikamor naprej in j,e povsod vedno več brezposelnih, ki vsak dan hodijo trkat na vrata ter prosit za delo in zaposlitev. Jasno, da tako razpoloženje ne vpliva na delavca, da bi se z veseljem posvečal delu. Da bi si delavci zagotovili mesta še zanaprej, dostikrat nastopajo proti modernizaciji podjetij in proti nastavljanju strokovnjakov. Tako delovno ljudstvo na lastni koži čuti „socialne pridobitve komunistično narodno osvobodilnega boja“, ko po 23 letih po končani vojni nima nobenega zagotovila, da bo jutri še imelo delo ter zaslužek za preživljanje in vzdrževanje svojih družin. Na skuš čini Gospodarske zbornice Slovenije dne 1. marca v Ljubljani -so govorniki .navajali, da je slovensko gospodarstvo spričo težav, v katerih je sedaj, mogoče poživiti le s smotrno davčn0 politiko, da bi mu ostalo več sredstev za obnovo in modernizacijo. .Slovensko gospodarstvo j« v letu 1967 ustvarilo 196 milijard starih dinarjev raznih skladov, kar je za okoli 19% manj kfkor pa v letu 1966. Pri tem je treba upoštevati, da je v slovenski industriji kar 45% industrijskih strojnih naprav zastarelih v primerjavi z ostalimi kraji v državi, kjer je zastarelost strojev obsežena v 35%. V Sloveniji gre za investicije samo okoli 20% clružb-nega ¡proizvoda, za vso državo pa 30%. Sprido takega položaja v slovenskem gospodarstvu so udeleženci občnega zbora Gospodarske zbornice Slovenije zahtevali, naj bi bila davčna politika takšna kot je v zahodnih demokratskih državah: v dobi gospodarskih razmahov industrija in trgovina lahko prenašata višja davčna bremena, v času gospodarskega zastoja ali celo nazadovanja pa davčna bremena za gospodarstvo na zahodu primerno znižajo. Na občnem zboru je prišla do iz- raza tudi zaskrbljenost zaradi dejstva, ker imata pri uporabljanju sredstev prednost splošna in osebna potrošnja. Tako je šla večina sredstev, ki jih je slovensko gospodarstvo v letu 1967 ustvar‘lo več kot leta 1966, za povečanje osebnih dahodkov in za povečane družbene dajatve, t. j. za davke. Razni govorniki na občnem zboru Gospodarske zbornice so ugotavljali, da je slovensko gospodarstvo zaradi vedno večjih davčnih bremen, .stalnega naraščanja osebnih izdatkov ter zmanjševanja kreditov za obnovo in modernizacijo strojnih naprav v zastoju in ne more tekmovati z industrijskimi izdelki demokratskih drž. z zdravim gospodarstvom. Ni pa bilo čuti niti enega -glasu, ki bi klical na odgovor partijske predstavnike tak0 v republiškem, kakor zveznem zboru proizvajalcev in v vrhovih državne uprave, da bi poročali keko na teh mestih branijo koristi slovenskega gospodarstva. .. .Gama] Abdel Nasser je v ’ Egiptu znova odkril zaroto proti sebi. Pred revolucionarno sodišče Je dal postaviti 54 častnikov ter več vidnih civilnih osebnosti. 'Med temi je tudj nekdaj bivših ministrov in njegovih najožjih sodelavcev. Državni tožilec zahteva smrtno kazen kar za 41 obtožencev. BRALI SMO Boris Pahor o narodnostnem hudodelstvu slovenskih komunistov Tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor je lani izdal pri mariborski založbi Obzorja knjigo „Nekropola“ z „grozljivo podobo nacističnih koncentracijskih taborišč“. Uredništvo ljubljanske mesečne .publikacije Knjiga 67, glasila slovenskih knjižnih založb, je v zvezi s to knjigo postavilo^ njenemu avtorju več vprašanj. Boris Pahor je nanje v decembrski številki te publikacije odgovarjal takole: Del kritike j,e vašo „Nekropolo“ registrirala z nekim posebnim zadržkom: knjige sicer nj odklonila, vendar se je z konteksta njenih vrstic čutila določena zadržanost do avtorja; nekako takole — „marsikakšen odlomek iz te knjige smo brali že tu in tam in sploh“ .. ..Skratka: do izhodišča vašega temeljnega umetniškega pričevanja je pokazala, če že ne brezbrižen, pa vsaj premalo razumevajoč odnos. Kako si razlagate to? Zdi se, da kritika ni bila do moje knjige nič slabša kakor do drugih slovenskih del. ,SaJ je na Slovenskem vsa kritika, kar je sploh je, brez elana, brez duha, tak0 da ne zna ne pošteno pohvaliti ne pošteno strgati. Vseeno ji je, če napišeš knjigo ali če je ne napišeš. in .prav tako brezkrvno napiše ocenjevalec o tebi, če si kaj, lepo povedal kakor če si vse skazil. Ocene v italijanskih časnikih na primer vse vprek hvalijo sleherno n°vo knjigo, in tako dosežejo, da jo bralci kupijo, ne glede na to, kak0 bodo o nji sodili, ko se ibo reklamno ozračje ¡pomirilo. Imamo torej zgled povezave založb, kritike in časnikov na trgovski osnovi. Pri nas niti takega, trgovskega skupnega imenovalnika ni- No, kar se mene tiče, veljam zadnje čase za nekako garjavo ovco, .pa bi se lahko kdo okužil, če bi se mi preveč približal, zato ne bi bilo nič čudnega, če ¡bi bil pri kritikih deležen še spoštljivejše nebrižnosti kakor drugi slovenski avtorji. A mislim, da je glede nezanimanja za „Nekropolo“ treba omeniti v prvi vrsti snov, ki Jo knjiga obravnava. Nemška taborišča na Slovenskem uradno niso to, kar so, na primer, na Poljskem ali v Franciji, kraji uničevanja, pred- katerimi se državljan prikloni in zbere. Pri nas je po vojski obveljal odnos, ki ga je do nemških taborišč imel Stalin, za katerega je bil sovjetski človek, ki j,e preživel nemški ia.ger, v najslabšem primeru izdajalec, v najboljšem pa reva, ki je pustila, da so jo ujeli. To razmerje do taborišč se je seveda na Slovenskem počasi spremenilo, vendar še danes velja, da je uradna .pieteta, kar se taborišč tiče, kaj onemogla in brezdušna. Naj zadostuje .primera, kako spoštuje Francija Nazweiler-Struthof, kako brezbrižni pa so Slovenci do Ljubelja, kjer so popolnoma zanemarili ostanke tamkajšnjega taborišča. Kako bi označili položaj slovenskega pisatelja, ki živi — kot vi — v zamejstvu, kjer zaradi nacionalne, socialne in kulturne izpostavljenosti občuti svojo narodnostno pripadnost mnogo bolj izjemno kot v narodnostnem občestvu? Položaj slovenskega pisatelja v zamejstvu je izjemen zavoljo dveh bistvenih dejstev: Ker država, v kateri živi, zel0 nerada jn zelo počasi prizna katero izmed pravic, ki jih slovenska skupnost terja, pa še zato, ker se matična država za dosego spoštovanja teh pravic nič ali skoraj 'nič ne briga. Ko bi teh dveh nesireč ne bilo, ali vsaj druge ne, ibi bilo življenje v zamejstvu sicer težko, a vendar bi se človeška de javnost lahko .polno razvijala, ustvarjalna zavest pa krepila, medtem ko zdaj zamejsko skupnost hromi spoznanje, da jo izigravajo, da ji sporazumno pripravljajo narodnostno evtanazijo. Matično središče si prevzema veliko odgovornost pred' zgodovino za svojo moralno odsotnost na Koroškem, na Tržaškem in na Goriškem. Pisatelj ne more seveda storiti drugega, kakor da verjame v narodnostno preživetje in da skuša to vero posredovati zamejskemu abčstvu. Kaj soditi o knjigi „Rusi most“ (založba Mladinska knjiga), kjer je izšel izbor najbolj značilnih del sodobnega tržaškega slovstva. S to antologijo, ki jo dopolnjuje tehtna spremna beseda dr. Jožeta Pogačnika, je bilo slovbn-ikim tržaškim umetnikom vendarle izrečeno zasluženo priznanje, se vam .ie zdi? ¡Z „Rušim mostom“ sm0 tržaški Književniki dobili skupno legitimacijo tokraj 'kakor onkraj meje. Prav gotovo, da je antologija pomanjkljiva, posebno pri imenih mlajših piscev, ki se šele iizoblikujejto, a naša ustvarjalnost je izpričana in potrjenih No, komu se bo zdela taka trditev nekoliko presamoza-vestna, drugim pa morebitj celo pleo-nast:čna. Menim pa, da je bolj trezno, Če rečemo, da se bo marsikateri dijak v .Sloveniji oib „Rusem mostu“ prvič zavedel, kako nepoučen je bil glede življenjske sposobnosti slovenstva v zamejstvu. V dvajsetih povojnih letih je je namreč šola v Slovenijj tako malo pripomogla k poznavanju zamejske stvarnostti, da je takšno neodgovorno ravnanje že narodostno hudodelstvo. Tfudi za italijanske kroge je „Rusi most“ pomemben, a v tem primeru kajpada samo kot gluhonema priča, zakaj italijanska javnost je pred slovensko knjigo kakor pred hieroglifi. Zato bi .blo treba, da bi v doglednem času osnovali antologijo slovenske zamejske proze in pesmi v italijanskem jeziku- V tem primeru pa bi seveda morali združiti vse pisce in pesnike Primorske, kakor ravnajo Italijani, ki jemljejo v svoje zbornike na primer pisatelja iz Ptuja. Tako bi naša primorska antologija imela Gregorčiča in Preglja in Bevka in Kosmača, a prav cako Ketteja, Kosovela in Magajno, zakaj pokrajine, v katerih so živeli, te-živij0 na Gorico in Trst. ¡Prav tako bi bilo treba najti založbo, ki bj Slovencem prikazala v poljudnoznanstvenem ali esejistično-pripovednem berilu vse osebnosti, ki so skozi preteklo zgodovino tako al; drugače delovale v Trstu, od Trubarja do Sveto-kriškega, od Koseskega do Levstika in Cegnarja, od Cankarja do Kosovela. Mislim, da je profesor Košar edini u-rednik na Slovenskem, ki ima posluh za take zamisli. A da se povrnem k „Rusem mostu“. Tu pa tam kdo knjigi očita, češ da se je izbor omejil samo na avtorje, ki so rodili v zamejstvu. Zdi se mi, da je tako tudi prav, zakaj knjiga Je hotel» dokazati (in je dokazala) ustvarjalno moč slovenskega živlia ob morju. ¡Nihče nam ne more očitati, da smo šli iskat nekaj imen naiposodo čez mejo. Če bi pa jutri zasnovali antologijo vseh avtorjev, ki so se na Primorskem rodili ali pa tukaj samo živeli, potem je prav, da pridejo vanjo vsi, tudi Slovenci, ki so se v Trstu ali Gorici naselili šele po drugi svetovni vojni. ie tri milijone njihovih plošč. Vsi člani Slovenski romarji v Fatimi. V ipetek, 8. marca, je odletela z Brnika pri Kranju z letalom slovenskega letalskega podjetja „Adria aviopromet“ prva slovenska romarska .skupina iz domovine, ki je bila istočasno tudi prva taka skupina iz vse Jugoslavije. Romanje je vodil sam ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Udeležencev je bilo 86, med njimi 18 'duhovnikov. Med potjo so udeleženci obiskali tudi Montserrat pri Barceloni, se ustavili v Madridu in Lizboni, v Fatimi pa preživeli dva dni, stanujoč v znanem gostišču Modre armade, ustanove, ki širi Marijino sporočilo po vsem svetu. Z avtobusom so se iz Fatime vrnili v Lizbono, od tam pa 14. marca spet z letalom domov. Teološko srečanje v Ljubljani. Praz. sv. Tomaža Akvinskega, 7. marca, je že tradicionalni dan obiska beograjskih pravoslavnih teologov pri katoliških kolegih v Ljubljani. Letos se je temu srečanju pridružilo tudi zastopstvo teološke fakultete iz Zagreba. Tako so se letos srečali slušatelji treh teoloških fakutet. Po sv. maši v ljubjanski stolnici, ki so jo darovali vsi slovenski škofje in predstavniki fakultet, je bila slavnostna akademija. Slovenski slikar Riko Debenjak, ki je v Ljubljani profesor na akademiji za likovno umetnost, je dobil ob 60-letnici rojstva red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Avsenikova glasbena skupina je bila pred dobrim mesecem v Nuernbergu v Zahodni Nemčiji. Tja jo je povabila nemška tvrdka Telefunken. Ob tej priložnosti jim je ravnatelj tega podjetja sporočil, da je podjetje doslej prodalo V palači „Costanza“ v Trstu so pred kratkim priredili zanimivo razstavo sodobne avstrijske arhitekture. V okviru te razstave je bil tudi obširen prikaz dela glavnega slovenskega arhitekta Josipa Plečnika na Dunaju. Razstavo o Plečniku je pripravil tržaški rojak Boris Podreka, ki je dodal tudi nekaj gradiva o Plečnikovi arhitekturi v Ljubljani in mnoge publikacije, med njimi tudi v slovenskem jeziku, ki prikazujejo Plečnikove mojstrovine doma in po svetu. Razstava je bila razdeljena na tri dele: v prvem .s0 posnetki načrtov in miniaturno izdelanih futurističnih stavbnih kompleksov (šolskih, stanovanj., za proizvodne obrate, za socialno delo itd.), ki sta jih zasnovala mlada arhitekta Domenig in Huth (urbanistični načrt za Ragnitz iz leta 1963 in načrt za Trigon 1967); drugi del obsega pregled nad dosedanjim delom skupine Werkgruppe v sklopu organizacije Kri-gtalisationen; tretji' del je posvečen posmrtni razstavi del Jožeta Plečnika. Prerez skozi Plečnikovo delo je prikazan s slikami, prilepljenimi na alumi- glasbene 'Skupine so dobili drugo in tretjo zlato ploščo. Kajuhove nagrade za leto 1968. Prve ni dobil nihče, tri druge so pa dobili: dr. Metod Mikuž za delo „Slovenska gospodarska partizanska dejavnost v luči partizanskih dokumentov“ ter Marcel Žorga in Milka Kovič za knjigo spominov „Most“. Marcel Žorga je bil pred' vojno znan komunistični propagandist med železničarji v Ljubljani. Njegove spomine je zapisala od njegove mladosti, dela v socialdemokrat-ski stranki in nato v komunistični partiji Milka Kovič. Drugo nagrado je dobil tudi France Križnar za knjigo spominov „Fant, ne vdaj se“. Od predloženih literarnih del na partizansko tematiko ni nobeno odgovarjalo zahtevam žirije. Ta se je nato odločila, da priporoči založbi za natis samo romana „Mrtvi ne lažejo“ Ivana Jana in „Vsaka noč mine“ Nade Gabrobič. Založba Forum v Novem Sadu je izdala že drugo knjigo moderne poezije srbskih, hrvatskih in slovenskih pesnikov v madžarščini pod naslovom Na-pjaink emeke, t. j- Pesem naših dni. Knjigo je sestavil madžarski pesnik in prevajalec iz južnoslovanskih narodov Acs Karoly. Atologija obsega pesnike obdobja od .konca vojne do danes. Od slovenskih pesnikov so zastopani v antologiji: M. Bor, F. Forstenerič, V. Gajšek, K. Kovič, N. Grafenauer, L. Krakar, M. Kramberger, E. Kocbek, •J. Menart, I. G. Plamen, B. Rotar, G. Strniša, T. Šalamun, V. Taufer, J. U-dovič, 9. Vegri, C. Vipotnik, A. Vodnik, B. Vodušek, D. Zajc, F. Zagoričnik in C. Zlobec. nijaste pošče, z reprodukcijami razne velikosti. Izbor dopolnjuje del obstoječe bibliografije o Plečniku, kakor pisma, originalni naprti, katalogi itd. Razveseljivo je dejstvo, da je Plečnik končno našel mesto tudi na kakšni razstavi v Trstu, četudi v okviru kroga avstrijskih arhitektov. Kot znano, je Plečnik (1872-^1957) — p o rodu iz Ljubljane, študiral na Dunaju v Wag-nerjevi šoli za arhitekturo in svoje znanje dopolnil na študijskem potovanju po Italiji, kier se je še posebno seznanil z italijansko renesanso. Najprej je delal nekaj let v Wagnerjevem ateljeju, pozneje pa kot samostojen arhitekt Leta 1913 je šel Plečnik v Prago, kjer mu je bila zaupana tudi naloga, da preuredi Hradčane. Po vojni se je preselil v Ljubljano, kjer je prevzel stolico za arhitekturo ter vzgojil vrsto slovenskih arhitektov. Kako je bil že tedaj Plečnik cenjen, govori dejstvo, da je Le Corbusier vedno rad sprejemal Plečnikove učence. Plečnik je z vrsto mojstrskih del znal dati tudi Ljubljani neizbrisen pečat svojih visokih ustvarjanih zmožnosti. ; , , ! V dramski umetnosti v Sloveniji je deloval tudi hrvatski gledališki umetnik dr. Branko Gavella, ki je umrl leta 1962. V njegov spomin je sedaj izdala hrvatska revija Pozorište, ki izhaja že 10 let v Tuzli, -dvojno številko. V njej se objavili gledališki strokovnjaki obširno gradivo o delu velikega teatrologa in režiserja. Iz objavljenih člankov je razvidno, da je dr. Gavella v vsem režiral 265 dramskih in opernih del. Najbolj znane so njegove režije Shakespearjevih del in dram Miroslava Krleže. V ljubljanski Drami odnosno Operi je režiral 24 krat. po enkrat pa v Mariboru in Trstu. Cankarja je režiral dvakrat. L. 1919 njegove Hlapce v Zagrebu ter leta 1934 v Brnu Linhartovega Veselega Matička. Od slovenskih oper je režiral dve in sicer leta 1947 Poličevo ter naslednjega leta Ko-zinovo operno delo. Od Slovencev sta objavila prikaz dela dr. Gavella Dušan Moravec in Vladimir Skrbinšek. V Novem mestu so na pročelju stavbe, kjer so pred 120 leti novomeški igralci prvič uprizorili Linhartovega Matička, odkrili spominsko ploščo. Slovenski pesniki in pisatelji iz Ptuja so dali pobudo za izdajo literarno-kulturnega zbornika ob 1900 letnici obstoja tega mesta. Pokrajinski muzej v Kopru pripravlja za letošnjo turistično sezono razstavo ljudske umetnosti v Slovenski Istri. Na njej hočejo prikazati najbolj značilne primerke pohištva, izdelke iz kovanega železa, plastike v lesu in kamnu, keramike in pa fotografije ljudske arhitekture. Finančno 'bodo razstavo omogočili sklad SRS za pospeševanje kulturne dejavnosti, občinska skupščina Koper in Pokrajinski muzej. V Piranu ho od 9. do 12. maja mednarodno srečanje pisateljev in sicer pod naslovom „Majsko srečanje v Piranu“. Pripravljata ga Društvo slovenskih pisateljev in Zvez književnikov češkoslovaške ob sodelovanju slovenskega Pen kluba. Mariborčani, Iki so bili med nacistično okupacijo preseljeni v Srbijo, so povabili srbske družine, pri katerih so prebili vojna leta v Kraljevo, na obisk v Maribor. Za obisk srbskih gostov je v Mariboru poseben pripravljalni odbor, ki bo srbske družine pripeljal v Maribor v prvih dneh junija s posebnim „vlakom bratstva in enotnosti“. V Ljubljani bodo spomladi leta 1969 priredili evropski simpozij rejcev rjavega goveda. Na dnevnem sestanku v Sežani so se dogovorili, da se bo ude-.ežilo simpozija t. j. strokovnega sestanka 150 uglednih živinorejskih strokovnjakov iz tistih evropskih držav, v katerih rede govedo rjave barve. Sklenili so, da bo tedaj tudi slovenska razstava rjavega goveda v Lipici. Prikazanih bo okoli 1201 glav rjavega goveda, ned njimi 30 krav in 30 telic. Na razstavo bodo pripeljali tudi pitane bikce. Iz Primorske bodo poslali na razstave 50 glav goveje živine, prav toliko iz Dolenjske, iz celjskega kmetijskega in živinorejskega področja pa 20. V Ljubljani so na zboru Splošne gospodarske banke sklenili spojitev te banke s Kreditno banko in hranilnico Ljubljana. Poštna uprava v Ljubljani je obvestila svoje telefonske in teleiprint-ske koristnike, da morajo v bodoče poravnati račune kreditiranih storitev TT službe v osmih dneh po prejemu računa, sicer jim bo podjetje začasno izključilo telefon. Če pa v 15 dneh po začasni izključitvi telefona račun še ne bo plačan, bo Podjetje za PTT promet telefonski priključek dokončno ukinilo. Tega sporočila telefonski naročniki niso sprejeli ravn0 z navdušenjem, toda poštna uprava »e izgovarja, da tako odredbo narekuje potreba po razpoložljivosti kreditov za ohranjevanje telefonske in telaprintske službe v dobrem stanju. Ljudje v obsotelskih krajih so v skrbeh, da ne bi ostalj brez železniške zveze. Že dalj časa se namreč čujejo napovedi, da misli železniška uprava ukiniti kar dve progi, ki nista rentabilni, t- j- obsoteljsko progo Imeno — Stranje in progo Zaibok—Grobelj no. Umrli so. V Ljubljani: Štefan šlo-sar, ing. Ivan Vidic, Demeter Soklič, Albina Janežič roj. Mežnar, dr. ing. Roman Poniž, redni vseuč. profesor za osnove elektronike, Frančiška Metelko roj. šerjak, Nežika Sešek, Rudolf Micu-linič, žel. uradnik v p., Jožefa Štucin roj. 'čertanc, Terezija Kucler, Alojzija Derganc roj. Rakovec, Dora Košir, Matija Bahar, st. upok., Ivanka Ribnikar, vdova po davč. kontrolorju, Vicko Da-dič, upok., Marija Višner roj. Kahne, Pavla Tomažič roj. Kunc, Ana Miklavc Hermina Žgur, Janez Moder, televizijski tehnik Janez Podberžnik in Zdrav-, ko Jakovec, zidar v Kranju, Edo Lah . Velenju, Blaž Ribič v Ločah pri Poljčanah, Frančiška Žitnik roj. Štrukelj v drosuplju, Ana Maver roj. Sadar v Krški vasi, Pavel Kuhar, žel. upok., v Zagorju, Vincenc Kemin iz Sojenic pri Čatežu, 'Blaž Vehovec, mizarski mojster v Moravčah. ¡Miha Rihtar ml. v Dobu pri Domžalah, Franc Bobek v Krškem, Jože Godnov, upok. v Tržiču, Marija Štrajnar roj. Medved v št. Jerneju, Jernej Bitenc pos. v Klečah pri Ljubljani, Janez Marolt v Vel. Laščah, Emilija Nazaj roj. Kogej v Šmarju, Saša Žagar v Bizoviku, Lovro Šah v Celju, Marica Gabrovšek v Šmartnem v Tuhinju, Franja Lesjak v Kočevju, Branka Cerkvenik roj. Ivančič v Divači, Franja Kapus, v. kontrolorka v p. v Kamni gorici, Jože Korjan, upok. v Vevčah, Jože Pance v Zagorju ob Savi, Ir. Jože Ludvig, zdravnik v p. v Štorah, Adi Brezovšek na Vranskem, Eli-:abeta Modic roj. Urbas v Ivanjem selu, Gizela Mali roj. Korošec v Višnji gori, Franc Gregorin, obratovodja v Dolu pri Ljubljani, Ivan Trost na Dobovcu nad Trbovljami Adolf Gerželj, ravnatelj Postojnske jame ('avtomobilska nesreča), Jože Starman v Škofji Loki, Angela Bizjak roj. Škarja v Rib-čah, Mihael Vever v Kopru in Florijan Gajger v Podlonlku. Vsak teden ena SEJALEC Cvetko Golar Svetel znoj sejalcu kmetu v izorane brazde pada. V zeml i se rodi, zaklije zlato klasje, zlata nada. Znoj na čelu — sveta rosa. Kamor na zemljico kane, kot bi Bog jo blagoslovil, tam življenje novo vstane. Slovenci v Argentini Osebne novice Družinska sreča, V družini Franca Mugerli in njegove žene ge. Francke roj. Močnik se je rodil sinček. (Dne 14. marca ga je v Slovenski kapeli krstil direktor msgr. Anton Orehar na ime France. Botra sta bila ga. Stanka Pregelj in Anton Mugerli. Družino Franca Miklavca in njegove žene ge. Viktorije roj. Štefančič je tudi razveselil sinček. Pri krstu bo dobil ime France. Srečnima družinama naše čestitke. MENDOZA iDružinska sreča. V družini arh. Božidarja Bajuka (ml.) in njegove žene prof. Cvetke r. Grintal je bil rojen sin Janez Pavel. Krstit ga je prišel iz Lu-jana pri Bs. As. ženin stric č. g- Iy&n Jeretina, botrovala pa sta cont. nac. Andrej Bajuk in gdč. Katica Grintal. Ob veselem dogodku je omembe vredno, da so se rodbinske sreče veselili oboji starši zakoncev, prof. Božidar Bajuk z ženo Cilko in Luka Grintal z žen0 Ančko, ki žive v 'Mendozi, in pa dve prababici, Ga. Apolonija Grintal je pri svojih 91 letih z velikim in ganljivim zadoščenjem po krstu vzela v naročje svojega prvega pravnučka v Argentini; v Severni Ameriki pa mu je božjega blagoslova prosila 78-letna ga. Marija Jeretina. RAMOS MEJIA Velika tombola v .Slomškovem domu je bila v nedeljo, 31. marca. Na ta dan je bila preložena zaradi slabega vremena s prejšnje nedelje. Kljub hladnemu vremenu je prišlo nanjo zelo veliko Slovencev. Privabili so jih lepi dobitki ne samo za tombole, ampak tudi za kva-terne in činkvine. Glavno tombolo — moderni televizijski aparat — ki ga je Slomškovemu domu omogočil Pavle Novak, je zadela Anica Repovž. Njen očka je izjavil, da bo Slomškovemu domu daroval 20.000 pesov. IDrugo tombolo, moško kolo, je dobil Viktor Hribar mil. Slomškovemu domu bo naklonil 6.000 pesov; za tretji dobitek je bilo žrebanje. Zadel ga je argentinski prijatelj Slomškovega doma. Po končani tomboli je bilo klicanje številk za dobitke, ki s0 bili določeni za šolsko madino iz slovenskih tečajev. Slomškov dom je otrokom v tečajih na področju Vel. Buenos Airesa dal brezplačno tablice za to tombolo. Pri tomboli so bili člani komisije Božo Fink, Herman Zupan st., Tone Kastelic, Matevž Potočnik in Franc Pergar. Po tomboli je precej rojakov ostalo še v Slomškovem domu v razgovoru v prijetnem domačem vzdušju. Plečnik na razstavi v Trstu IVAN PREGELJ: Vesela ekloga Pisatelj Ivan Pregelj, kateremu so lani odkrili spominsko ploščo na rojstni diši pri sv. Luciji na Mostu pri Tolminu, je svoj čas napisal idilo Osmero pesmi. Ena teh je Vesela ekloga, vesela pesem, v kateri opisuje škofjeloško kapucinsko pasijonsko procesijo na vesel način. Latinski stavek iz kronike, ki je postavljen na čelu, se glasi slovensko: „Žalostno se pričenia pasionska procesija našega odrešenika, Škofja Loka, 3. marca MDOCVVVIIIII (1720).“ „FVnesta VIsV InCepIt ReDeMipto-rls Nostrl ProCessio. Locopoli die 3-Martij.“ Oče gvardijan Agatangelus v Škofji Loki je odložil pero in stopil k oknu, ki je bilo odprto na samostanski vrt. Vonj mlade zemlje in prvih vijolic je puhtel kvišku, izza samostanskega vrta pa je zaudarjalo zoprno po olju in barvah. Tam zadaj je bila namreč pristava loškega meščana Košena. Bratovščina presvetega Telesa Kristusovega jo je bila porabila za delavnico. Že nekaj dni s0 se trudili vsi domači mizarji, podobarji in slikarji, da pripravijo potrebno orodje za slovesni obhod na velki petek. Izmed očetov kapucinov, ki s0 prevzeli pokroviteljstvo pri tej procesiji, je bil določil oče provincijal za reditelja očeta Serafina. Bratovščina mu je izplačala za ta trud po navadi devet goldinarjev za tobak, oče gvardijan Agantangelus ga je oprostil za ves ipostni čas matutina in kora. O,če Serafín se sicer te samostanske olajšave ni poslužil. Verjel Je, da njegovo delo pri procesiji ni težje mimo onega ki ga je predstojništvo naložilo očetu gvardijanu, ki naj bi vestno sestavil poročilo, kako, kje, kdaj in s kolikim uspehom se je pripravil, izvršil in dopolnil pobožni obhod. „Funesta visu incepit Redemptoris nostri processio,“ je ponovil oče Aga-tangelus na glas kar je bil pravkar zapisal. Kakor da zbira besede, je nato strmel skozi okno. Obrvi nad očmi so se mu sršile, ni bil dobre volje. „Sitnosti,“ je zamrmral, „pa le čemu! Za božjo čast seveda. Za burko pač im je res da bi se sam gospod Kristus smejati moral, ,če bi prišel poslušat. krk0 bodo pačili no loško in žab-niško Njegovo sveto besedo.“ 1 Očetu Agatangelu lloška govorica ni bili nevšečna. saj ga je živo spo-miniala ¡njegove lastne, ki je bila tolminska- Tudi pobožni obhod meščan-. ske bratovščine mu je bil prav tako 1 pri srcu, kakor vsem drugim očetom v 5amo3to.nu. Sitno mu je bilo le to, da | ;e provincijal zahteval natančnega po- j rojila: „Kako. kje, kdaj in s kolikim duševnim in blagovnim uspehom?“ ,jSitn.osti,“ je mrmral redovnik še enkrat potem pa mu je ugasni1» v lepem moškem obličiu nejevolja in se je j odločno obrnil nazaj k mizi in začel pisati. Zapisal je, kako so se zglasili pri njem v ponedeljek po mrvi postni nedelji trije Ločani kot odborniki bratovščine presvetega Telesa in želeli, da oi kakor dos'ei častiti očetie kanucini prevzeli vodstvo pri procesiji. Po uve- «javljeinem sklepu v bratovščinski seji so plačali vnaprej petdeset goldinarjev zl. vr. ali 59 gl. 15 kr. deželnega Jenarja za popravo in nabavo obhodnega orodja, nosil, odrov, slik, križev, bandero, obleke za igralce in opreme za konje pa še vsega, česar bi trebalo. Poročal je dalje, da je prevzel oče Serafin rediteljstvo kot magister pro-cessionig in z veliko spretnostjo osnoval načrt za obhod, |izbral potrebne igralce, razdelil vloge, sporočil vsem sosednim faram, naj skrbijo, da se najdejo pripravni ljudje, ki bi ipri obhodu nosili zlate podobe in odre z alegorijami in nastopili kot jezdeci, voja-.ri in biriški hlapci. „Laudo eum“, je hvalil očeta Serafina, „vse, kar je po-'el, je prav storil, oinera tulerat, olaj-iav glede kora, matutina in priboljška se pa ni poslužil...“ Tisti trenutek je nekdo potrkal oče--u gvardijanu ina vrata. „Vstopi, v božjem imenu!“ je kliknil redovnik. | Vrata s,e še niso odprla. „Tak odpri, saj n« tiščim,“ je vik-.i'l oče Agatangelus živeje in se dvigni- V sobo predenj je stopil tedaj vi-sokorastel. neroden mladenič in se plaho moklon'l, vrteč svoje širokrokrajno pokrivalo v rokah. Dobra volja se je zrcalita redovniku na obrazu. „Lovričev Janez, lej ti si? Kaj pa bi rad7“ je vprašal vedro, z rahlo za-smehljivim pomilovanjem. .Nesrečni Longi nus brez sulice! Kam pa meniš še gnati v vis? Kaj pa je? Ali je mati zbolela? Nel Kaj pa gledaš opla-šeno? Govori, nu, tesflo! Ali si se zopet z Debelakovim Matijo spri jel, pa ti je, neroda ti, spet kosti pretresel? Prav si naredil, da te je, nu! Naj ti le leze v zelnik pri Plavjčevi Mariji! Tak, eden, dva in tri! Ali si ob glas prišel?“ Visoki fant je odločno zmajal z glavo. Nato je dejal neposredno sunkoma, tako, da je bilo čuti, kako silno se je bil premagal, predem se je pri svoji plahi naravi odločil, da pride in vstopi pri očetu gvardijanu. Ob ustnah mu je hotelo podrhtavati kakor ina jok, ves zardel je bil in težke rosne kaplje so mu stale na čelu. „:Saj vem, da je vse prav, kar Bog stori,“ je bruhal iz sebe, „in da je moralo tako priti, ker bi sicer odrešenja ne bilo. Pa naj ga 0če Serafin le sami igrajo! Judeža prekletega, amen, jaz nikoli; in se borni že na Ljubniku skril, če bo treba, da me našli .ne bojo, in Judež nisem in ne bom, amen pa hudičeva smojka.“ ■Sam svojih besed se je ustrašil mladenič. Oče gvardijain je odstopil za korak, ga premeril od nog do glave, stopil ostro tik predenj in mu dvignil svoje roke na visoke rame. „Kaaj, kaaj, kaaj?“ je zategnil. „Hudičeva smojka, si dejal? Pa tu v moji celici? Pa pred mano? Apage, lovač, ven!“ Sunil je kar vznak dolgega fanta, da je nemilo odletel v vrata in jih trpko stresel v podbojih in rožancih. „Ven!“ je ponovil redovnik in se z dvignjeno roko zopet bližal nesrečnemu fantu, ki je zdajci pobledel zdrknil na kolena in hlipal jokaje za besedo: „Oče gvardijan, oče Agatangelus, odpustite!“ Redovnik se je umiril, odstopil, meril nekaj trenutij s sršečimi se obr- vmi ponižano dušo pred seboj in dejal nato: „Govori, izgubljenec! Pa tako, da te bom poslušati smel in umeti mogel. Kaj si hotel reči o Judežu prekletemu pa da se boš na Ljubniku skril?“ Bil je Lovričev Janez tedaj med najgoršimi fanti v mestu Loki. Le plašen pa hudo neroden. Staro mater je imel in veliko posestvo. Bil je edinec. Slučajno recimo, je živela prav tedaj v .nestu nekaj mlajša deklica, ki je bila prav kot Janez edinica in bogata. Prav nič plašna ni bila, nič nerodna. Plav-;eva Marija je bila pa lepa; loška roža so ji rekli. Njen oče je bil pameten mož in očetu gvardijanu velik prijatelj. Oče Agatangelus in Plaveč sta bila že pred leti doumela, da ne bi bil0 prav nič narobe, če bi se pametna Marija in nerodni Janez vzela. Take reči v Loki pa že od nekdaj ne ostanejo dolgo skrivne. Janez in Marija sta zat0 javno slovela kot nekako veljavno si obljubljena zaročenca. Tudi sama ista to vedela. Janez je bil ves srečen, Marija se je vedla hladneje, kakor vise mlade ženske, ki so pametne, a nekoliko ničemume. „Debelakov Matija...“ je tedaj iztisnil preplašeni Janez pred očetom Agsdangelom. „Debelakov MatKja pa Plavčeva Marija...“ „'Pa ti, teslo, kaj ne,“ mu je posegel 0če gvardijan v besedo. „Pa Judež v procesiji,“ je popravil Janez in buljil plaho redovniku v obraz. Tedaj se oče Agatangelus ni mogel več premagati. Na glas se je zasmejal in vzkliknil: GORIŠKA IN PRIMORSKA Izjava slovenske levice na Tržaškei V Trstu je bila 13. marca objavljena „Izjava slovenske levice“, t- j. program, na katerega se je zedinilo 20 slovenskih javnih delavcev na Tržaškem. Med drugim so ga podpisali prof. Boris Pahor, prof. Ubald Vrabec, Radoslava Premrl in drugi kulturni delavci. Objavljena „Izjava“ je napoved organiziranega nastopa te skupine za uveljavitev političnih načel, ki jih je zlasti prof. Boris Pahor zagovarjal v svojih člankih v tržaški reviji Zaliv. V programski izjavi slovenska levica na Tržaškem izjavlja, da hoče ostati zvesta protifašističnemu boju med obema vojnama in duhu upora za časa druge svetovne vojne. Zato vztraja na tem, da ostane slovenski delovni človek slovensko misleč in slovensko govoreč. Ker sestav in delovanje obstoječih levičarskih strank na Tržaškem ne ustreza zgoraj navedenim načelom, smatra Slovenska levica te stranke za krive, da je del zamejskih Slovencev zgubil svojo narodno odpornost in bil oropan svojega pogumnega duha. Slovenska levica je socialistična, ker sodi, da je kapitalizem že odigral svojo poglavitno vlogo v zgodovini'človeštva. Toda tudi socializem bo dokončno prepričal sodobnega človeka šele takrat, ko bo spoštoval človekovo osebnost in mu človek ne b0 več samo sredstvo. Zato slovenska levica tudi ne čuti nobene naklonjenosti do tistega dela socializma na zahodu, ki se v vseh za človeštvo pomembnih vprašanjih odloča za podporo nazadnjaškim silam. Slovenska levica je prepričana, da imajo v danih razmerah vsi .razredi in vsi sloji slovenskega prebivalstva v zame ;stvu skupen smoter, to je rešitev slovenske samobitnosti. Zato je treba v slovenskem človeku vzdigniti in utrditi toliko let potlačeno samozavest, vrniti mu je treba vero v njegovo duhovno dostojanstvo, da se bo s ponosom skliceval na svojo narodnost in odklanjal vsako obliko potujčevanja. Ker Slovenci v Italiji še vedno niso enakopravni državljani, bo poglavitna skrb sld-veske levice, da zamejski Slovenci dosežejo pravično osnovo za svoj obstoj m svojo etnično celovitost, vključno Beneško Slovenijo, ki se ji mora priznati status manjšine. Do matične države, ki se pa do sedaj ni zanimala pred Italijo, da bi prišlo d0 .ratifikacije Londonskega memoranduma hoče slovenska levica ohraniti navezanost, saj je zlasti slovenska republika nastala budi kot sad žrtvovanja velikega števila zamejskih Slovencev, a istočasno se čuti prav zato ne samo upravičena, temveč tudi dolžna, da sodi o vprašanjih slovenske samobitnosti in o razvoju demokratičnosti v kulturnem, socialnem in gospodarskem življenju Slovenije. Primorski dnevnik, glasilo titovskih komunistov na Primorskem, navaja, da slovensko levico po Pahorju sestavljajo ljudje, ki „nis0 bili in niso komunisti, ki niso bili in niso marksisti, ampak čustveno socialisti“. Za izjavo pravi, „da je polemična do vsega obstoječega ter pristranska, ker da ne oceni celotnega položaja in dejavnosti Slovencev v Italiji z objektivnimi merili“. Močno ga tudi zanima, kaj je ta skupina, ali je stranka, gibanje ali kaj, in kako se bo predelila pri prihodnjih volitvah. V Katoliškem domu v Gorici je bila v nedeljo, 24. marca, predstava Martina Krpana. Z njo so nastopili koroški igralci z režiserjem g. Vinkom Zaletelom. IZ TEDNA V TEDEN V Brazilu je prišlo na dan dvajsetletno zločinsko del0 funkcionarjev Službe za zaščito Indijancev v amazonskem področju. Predsednik preiskovalne komisije Kader Figueiredo navaja strahovite obtožbe. Državni organi, loi bi bili morali indijance ščititi ter skrbeti, da posamezna njihova plemena ne bi izumrla, so indijance načrtno uničevali-Njihova naselja s0 celo bombardirali ter zažigali, indijancem dajali zastrupljeno hrano in pijače, jim vbrizgavali viruse nalezljivih bolezni, jih oropali dragocenosti, jih pobijali kot zajce. Vse brez izjeme, moške, ženske, otroke, dekleta pa prodajali v javne hiše. Nato se pa polaščali indijanske zemlje in gozdov. Pri tem zločinskem pobijanju indijancev so se odlikovale tudi nekatere žene funkcionarjev Službe za zaščito indijancev. Vlada je objavila, da b0 neusmiljeno postopala z vsemi, ki so soudeleženj pri rodomoru indijancev. V Španiji so zaradi nemirov zaprli za nedoločen čas vseučilišči v Madridu in Valenciji. Harold Wilson, predsednik britanske laburistične vlade, bo na zahtevo svoje stranke moral temeljito preosnovati svojo vlado, če se bo hotel zavarovati pred bodočimi volilnimi porazi. Pri zadnjih nadomestnih volitvah v štirih volilnih okrožjih so namreč vsi laburistični kandidati prepadli ter so konservativci potrojili število za nje oddanih glasov. PO ŠPORTNEM SVETU te- Knjiga Marijana Marolta ROJSTVO. ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA je lahko, prijetne, veselo in zabavno branje. Če je še nimate, naročite jo takoj. Broširana knjiga $ 1.000—; vezana $ 1.200.— NAŠ DOM, SAN JUSTO SLEHERNIK Nedelja, 7. aprila ob 18. uri Vstopnice so v predprodaji pri hišniku Našega doma so $ 300.—, $ 250.—• in $ 100.—, šolska mladina $ 50.— Slovenski dom v San Martinu PROSLAVA TREH OBLETNIC v nedeljo, 28. aprila V prvi polfinalni tekmi za košarkarski pokal Evrope je v Madridu 29. marca Real Madrid premagal jugoslovanskega prvaka Zadar s 76:62. V Hdmenkollnu na Norveškem se je 17. marca, na 90 metrski skakalnici pomerila vsa svetovna skakalna elita. Pred več kot 100.000 gledalci, med katerimi je bil tudi norveški kralj Olaf, je domačin Wirkola postavil nov rekord skakalnice s 91 m, toda v drugem skoku je bil dokaj slabši in je moral prv0 mesto prepustiti Belousovu (SZ). Tretje mest0 j« zasedel Jeseničan Ludvik Zajc s skokoma 88,5 in 84. ¡S to uvrstitvijo je Zajc dokazal, da njegovi letošnji uspehi niso slučajni. Drugi Slovenec, Mesec, je zasedel 44. mesto s skokoma 80,5 in 77,5. V klasični kombinaciji je pripravil veliko presenečenje Američan Bower, ki je s 457,80 točkami osvojil prvo mesto. Na olimpiadi v Grenoblu je bil Bower komaj trinajsti. V prvi jugoslovanski nogometni ligi vodi po 17. kolu beograjski Partizan s 24 točkami. Kluba iz Slovenije sta bolj na repu lestvice. Ljubljanska Olimpija je s 15 točkami na 12. mestu, Maribor pa s 14 na 13. mestu. V drugi ligi je edini slovenski predstavnik Aluminij iz Kidričevega na zadnjem mestu. V 19. tekmah j« samo dvakrat zmagal, trikrat je igral neodločeno, ostale tekme pa je izgubil. Ker ima predzadnje moštvo Belišče 15 točk. je že skoro gotovo, da bo moral Aluminij dati slovo drugi ligi. Na VII. smučarskem tekmovanju za „Pokal Vitranca“. ki je bilo 10. marca, je v veleslalomu zmagal Švicar Kalin, v slalomu pa Francoz Russel. Od Slovencev sta se dobro uvrstila Lakota, ki je bil šesti in Jakopič (9.). Obadva tekmovalca, ki sta se uvrstila med prvo desetorico v slalomu, sta tudi priborila prve točke v tekmovanju za svetovni pokal v alpskem smučanju. Po petem slalomu ima največ točk Švicar Giovanoli (70), Matt (Avst.) in Russel po 50; Lakota Je na 17. mestu s 6 točkami, Jakopič pa na 28. z dvema točkama. SLOVENSKA ŠOLA Srednje šolski tečaj ravn. M. Bajuka Vse dijake naprošamo, da predlože tajništvu tečaja najkasneje do konca a-prila 1968 svoja spričevala 0 opravljenem nižjem letniku oziroma končanem slov. ljudskošolskem tečaju. Dijaki, ki so padli pri popravnih izpitih morejo razred ponavljati ai; pa, morejo delati ponovni izpit ob semestru (junija 1968). Istočasno morajo polagati semestralne izpite prosto. Po uspešno opravljenih izpitih se lahko redno ypišej0 v naslednji letnik- Podrobnejše informacije dobe v tajništvu. CERKVENI OGLASNIK Obredi Velikega tedna v Slovenski hiši Cvetna nedelja, 7. aprila, ob 9.30: blagoslov oljk; procesija, sv. maša. Velik; četrtek, 11, aprila.^ ob 19: sv. maša s sv- obhajilom; nato češčenje sv. Rešnjega telesa. Veliki petek, 12. aprila, ob 19: pridiga, berila, prošnje, razkrivanje in češčenje križa ter sv. obhajilo in križev pot. Velika sohoto, 13. aprila, ob 23: blagoslov ognja in velikonočne sveče in slovesna »v. maša velikonočne vigilije. UKRAJINSKA KAT. UNIVERZA SLVENSKI ODDELEK Začetek šolskega leta z inauguracij-skim predavanjem prof. Lidije Taurid-zke o temi: Sodobni pisatelji pod sovjetsko diktaturo v osvobodilni avantgardi v nedeljo, 7. aprila, ob 13. v Slo. venski hiši, R- Falcon 4158. Reden pouk se bo začel v petek, 19 aprila ob 19 uri v Slovenski hiši, R-Falcon 4158. Vpisovanje v 1. in 2. letnik: V Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158: a) Dušnopastirska pisarna — vsak dan v uradnih urah. b) Pisarna Svobodne Slovenije — vsak četrtek od 19. ure naprej. c) V Ukrajinski hiši, R. L. Falcon 3950 — vsako nedeljo od 12 do 13.15 ure. ESLOVENIA UBRE Editor responsable: MSLt» Stun Redactor: José Krosslj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentos o o za S£í ° £<* < FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA N’ 3824 Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451 Naročnina Svobodne Slovenije aa lata 1968: za Argentino $ 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 aunnaannnnnnnnnnnnauni (Nadaljevanje s 3. str.) „Tele ti, nesrečno. Nu, pa kolni, če drugače povedati ne veš, amen pa loška smojka!“ Silil se je, da bi bil resen, ko mu je zdaj mladenič razkril bolest svojega srca. Oče Serafín da mu je odločil vlogo Judeža Iškadijota v igri, Matija Debelakov pa bi igral svetega Jeronima. .Plavčeva Marija bi bila sama žalostna Mati božja, Španova Katrina pa spokorna Magdalena. „Nu,