Inserati se »prejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., Čc se tiska lkrat, 12 15 >» * n i« '1 ii it ii Kolek (Stenipelj) »nese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno tnmnjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ii k' » * Politimi list za slovenski narod. Velja . decembra. Ustavoverni listi povzdigujejo važnost deželnih zborov in hočejo s tem nekako prikriti jim storjeno krivico, da so jim liberalci vzeli vso politično veljavo. Prav smešno je, kar ti listi pišejo o deželnih potrebah, ktere so vredne skrbi in ncutrudljivega delovanja deželnih poslancev, kakor da bi jih bili ti doslej zanemarjali. Na Moravskem je pri volitvah za deželni zbor izvoljenih 20 federalistov in le 3 ustavoverci. V Trstu je bil 24. t. m. za župana izvoljen dosedanji župan Angelini, Ilermct in Sittercr pa sta izvoljena za njegova namestnika. Ogrom ininisterska kriza prizadeva veliko skrbi. Dcakisti in zmerni levičniki žele, da bi Szlavv vsaj toliko časa ostal, da sc reši vprašanje o posojilu. Tudi Lonvavova stranka podpira Szlavv-a, ker se boji, da za njim Sennvev postane minister. Govorilo se je tudi, da Andrassv zopet prevzame predsedništvo ministerstva, pa ta vest se je v Dcakovem klubu odločno dementirala. — Levičniki so zoper posojilo, ktero se je 24. v zbornici v pre-tresovanjc predložilo; ker je reč njujna, prišla je 25. t. m. v obravnavo. Vnanje države. Pruska. Naroduo-liberalci so neki sklenili zavreči AVindthorsov predlog o splošni volilni pravici. Francoska, Broglic je 24. t. m. razposlal vnaujim zastopnikom Francoske pismo, v kterem jim naznaznja podaljšanje prezidentove oblasti. Mak Mahon bode to naznanil tudi vladarjem. 25. t. m. je ministerstvo odstopilo; imenovanje novih ministrov pričakovalo se je včeraj. — „Fran<;e" piše, da so si nekteri veliko prizadjali, grofa Chamborda pripraviti k temu, da se pravicam do Francoskega prestola odpove. Lahi so hoteli v Torinu napraviti tabor, da bi zahtevali splošnjo volilno pravico; pa vlada ga je prepovedala. Španjska iu Amerikanska nek mislite Nemški prepustiti razsodbo o ladiji „Virginiusu. Amerikanski listi pa pišejo, da je vlada ze-dinjenih držav sklenila Španjski poslati ulti-matum, v kterem je tirjala , da se odpravi sužnost na Kubi, „Virginiusu povrne, in vjeti izpuste. Tudi se morajo vse osebe, ki so se vdeležile moritve vjetih Amerikancev, izročiti Amerikanski vladi iu Španjska mora razuu tega še vso škodo povrniti. Častnikom oboroženih trdnjav pa se je zapovedalo, da naj bodo na mogoče napade pripravljeni. — Govorica o „ultimatumu" jc nastala vsled nekega diplo-matičnega pisma, s kterim Amerikanci tirjajo zodostenje. Srbski knez in ministerstvo so se podali v Kragujevac. Iz državnega zbora. Osma seja državnega zbora bila je v nedeljo 23. t. m. Predsednik je naznanil zboru, da bodo cesar l. decembra sprejeli deputaeijo, ki jim bode čestitala za pctindvajsetletnico. Dalje bere pismo Moravskih poslancev, v kterem izrekajo, da zavoljo volitev v deželni zbor, ne morejo priti k sejam državnega zbora. Potem je dr. Itoser s tovarši stavil predlog zarad vožnine na železnicah, grof Honda pa zarad odprave neke servitutc v Dalmaciji. Za tem se je začela debata o posojilu 80 milijonov. Poročevalec Wolfrum priporočeval je brez besedovanja odborov predlog, da se posojilo sprejme. Govorilo je več poslancev za Pekel ga je požgani Kislar; ukazal je blizu njega trdnjavo postaviti, zato da bi ga varovala bodočih napadov. Uresničilo se je to po nje-govej smrti 1735. leta. torej se je posadka preselila v Kislar in Terški Kozaci so se naseljevali okrog niega. Po tem časi jc mesto začelo širiti se, bivalci pa so vsled beretije in kupčije množili se. Zvlasti so Armenci in Ge-orgijanje iz zakavkažkih krajin prihajali le-sem, ker jih je tlačila nestanovitnost in moril Per-ziških krutnikov despotizeni. Kazanski Fatarji, Okočiri in drugi gorjanci, ki je vabil jih bazar, stavili so si malo po malo v Kislarji bivališča. Perzijanje, Indje, Armenci so po Terških stepah potovali v kupčijski Astrahan, a ker so imeli dosti vspeha, radi so ostajali v Ruskej; vlada jim je dovoljevala vstanavljati se v Kislarji in v Astrahanu. Mitniški zapisniki kažo, da je l7t>0. leta privoz in izvoz v Astrahanu in Ki-slarju 400.000 rubljev bil vreden. Svoboda, s katero je vlada odičila vse v Ruskej vstanov-Ijene Armence, in dolgo trajajoča prostost vseh davkov dovolj priča urni razvitek tega mesta, ki je zavetovalo toliko različnih življev. Trdnjava Kislar svojih bivalcev zmiraj nij mogla varovati burnih gorjancev, vzlasti zato ne, ker so največ skrivoma prihajali. 1770. leta so Kisti bili pridivjali v Kislar prav o delu na vrtih — in odpeljali so v zajetje mnogo Armencev iu ženskih. Ko jih je Duška vojska bila malo pokaznila, poslali so nekoliko zajetnikov nazaj, vedli so se mirno in poslali so poroke v Kislar. Poroči pa so pobegnili po noči in zopet so Kisti prihruli v Kislar, toda groz-nejše, nego prvi pot, kajti razbijali so in davili bivatelje brezi vsakega ozira na starost in spol. 1773. leta je Kumiški kuez Ali Sultan na jesen prebredel Terek in o svitanji napal mesto: ali predno so Terški Kozaci bili prišli na pomoč, uže je skrajni del Armenske četrti ječal v plamenu — in polovica lupežev se za-jetniki in s plemenom vred je uže bila zopet onostran Tercka. 1777. in 17<3. 1. so pa Če-čenči napadli Kislar. (Konec prihodnjič.) iu zoper posojilo. Med njimi ki so govorili zoper posojilo, bil jc tudi g. Pfeifer. Pregovarjali so se v nedeljo od 11. predpoldne do polnoči, le dve uri je seja prenehala. V deveti seji 24. t.m. bila je špccialua debata o posojilu, ktero se je sprejelo po nasvetu finančnega odbora. Le v 4. Členu je bil zadnji odstavek zavržen. Državni zbor je potem svoje sesijo končal in se bode zopet sošel okoli 20. januarija 1874. leta. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Prva seja 25. novembra. Po slovesni maši v stolni cerkvi se zbere o pokPanajstih 23 poslancev — drugih še ni bilo — in deželni glavar, vitez dr. Kaltenegger prične zborovanje z daljšim nemškim iu krajšim slovenskim nagovorom, v kterem omeni prememb, ki so se za zadnjim zborovanjem zgodile. Po direktnih volitvah prišel je deželni zbor ob svojo pravico, poslance iz svoje srede pošiljati na Dunaj; zgubil pa je tudi nekaj udov, odstopivših in umrlih, za ktere so bili voljeni deloma že drugi. — Konča svoj nagovor s klicema „hoch" in ..slava" presvitlemu cesarju! in zbor ponavlja za njim trikrat ta klica. Deželni predsednik grof Auersperg kot namestnik vlade pozdravlja poslance in deželnega glavarja in naznani, da za zdaj bo vlada zboru predložila načrt le ene postave, „o vpe-Ijanji zemljiških knjili v slovenskem in nemškem jeziku za Kraujsko." Novo izvoljeni poslanec gospod Lavrenčič da obljubo, drugi novi še niso nazoči. Za ravnatelja se volita potem dr. Poklukar iu Savinšek. za verifikatorja dr. Costa in Dežman. Predlog deželnega odbora o svečanosti pet-indvajsetletnice vladanja Njegovega ces. kr. apost. Veličanstva cesarja Franca .ložefa I. se po predlogu dež. glavarja izroči odseku, za kterega sc konstituira v posebni seji ves dež. zbor. Predsednik da prebrati tri te stvari se dotikajoče dopise: od ljubljanskega škofijstva, od vojaškega poveljništva in deželnega pred-sedništva. Za tem oznani dež. glavar več podanih mu peticij in dopisov ter imenuje predloge, ki so položeni poslancem na mize. Druga seja bo v petek 28. novembra; na dnevni red je postavljeno: Obljube novo vsto-pivših poslancev, volitev odsekov, vladina predloga zarad zemljišnih knjig, več drugih predlogov, proračuni, računi in danes vložene peticije. Dopisi. Iz Idrije, 24. novembra. ,.Narod" nam je za zlo vzel, da smo sklenili ne se vdeležiti volitve za deželni zbor. A kdor ve, kako se je pri zadnji volitvi ravnalo, nam bo gotovo prav dal. Dozdaj ni še noben časopis natančnejega priobčil o tem, zato naj bo meni to dovoljeno, da opravičimo pred svetom svoje sedanje ravnanje. Idrija je narodna, a Idrija je mestice, v kterem prebivajo beli sužnji, vsak je bolj ali manj odvisen od blagovoljnosti rudniškega nadzorstva, to vradniki dobro vedo in zato so tudi počeli pri volitvah, kar preseza vse meje. Tu v kratkem le nekoliko dokazov. Kar je uradniškega, bilo je za Suppana noč in dan na nogah. Nadlegovali so volilce z žuganjem, obetanjem in slepljenjem. Nek urad- nik je rekel volilcu: Državne odveznice so zelo padle, to Vam je znano, če volite Nemca (Suppana), bodo kmalu poskočile, če pa Slovenca, bodo vedno še padale. — Nek nadglednik je žugal volilcem, da tisti, ki bi volili Slovenca, ne bodo ničesar več dobili iz občinske kase. Nekemu penzijonistu, ki jc dozdaj vedno narodno volil, poslal je župan po občinskem slugi z imenom „dr. Suppan'- podpisan list s poveljem, da ga podpiše in županu nazaj pošlje. To se je tudi zgodilo in dan volitve je gospod župan sam vrgel podpisani list v volilno posodo. Bolj čudno je pa to-lc: V istem času je bil prišel nov rudarski blagajnik. Ker še stari ni odšel, sta bila dan volitve dva v Idriji in oba sta šla volit dr. Suppana. Idrijsko rudništvo ima le enega blagajnika, toraj bi po naši človeški pameti tudi le eden smel voliti. — Nek varuh je imel pravico voliti za svojega varovanca, ker je volil dr. Suppana, več drugim pa, ki bi bili volili dr. Costo, se ni dala pravica. Da bi pa lahko kontrolirali volilce po listih in vedeli, koga je kdo volil, imel je vsak volilni list številko protokola in ime „dr. Suppan." Še le, ko je nek vrli volilec pri volitvi opomnil, da na ta način se ne sme voliti in da bi taki listi ne bili veljavni, so se nekteri v zadnjem tremutku premenili, drugi ne in tako se je vstopil dolg uradnik pred volilno posodo in je z dolgimi škarjami protokolnc številke proč strigel, kar je bilo bolj komično, kakor resnobnosti volitev primerno. Tistim, ki sami ne znajo pisati, se je reklo, da jim morajo priče podpisati ime: ako bi se to ne zgodilo, potem bi se jim vtegnilo pri petiti, da bi tistega lesa, kar jim ga gre iz bozda, ne dobili, da bi se jim hiše ne popravljale itd. Splošno sc je delalo z volilci, kakor da bi ne bili samostojni, svobodni državljani, ampak hlapci rudarskega nadzorstva in gospod Lipold se je pri tem pritiskanji vrlo odlikoval. Vili vsega tega je pa prišel še dr. Zarnik sam zmešnjavo delat, tako da ljudje niso prav vedeli, pri čem da so. Sam sebi ni pomagal, in zdaj naj ga tišči zavest, daje s svojim kljubovanjem izdatno pomagal nemškutarstvu do zmage. Volilci pa so zdaj jeli spoznavati, da so volili po povelji in zarad tega slabo za-se, za domovino in za slovensko mesto Idrijo. A vsemogočnost g. rudniškega nadzornika jc še prevelika, da bi se v tem kratkem času moglo kaj zdatnega storiti. Še le polagoma bodemo zamogli zopet se vtrditi. da nam se nasprotnikov ne bo več bati. Iz Ribnice, 25. novembra. Ker sc jc g. Kromer deželnemu poslanstvu za mesto Kočevje in Ribnico odpovedal, jc bila 22. t. m. volitev novega poslanca v Kočevji. Ribnica se razun nekterih vradnikov ni vdeležila volitve, ker je dobro vedila, da z -12 glasovi, med kterimi jih jc dobra tretjina nemškutarskih, federalistični kandidat nc zmaga. Da se Ribnica za Ledenika in Brauneta ni vuela, ji pač nobeden ne more zameriti, saj nam dosedanje skušnje kažejo, da možje, ki so nasprotni nasprotni našemu geslu: Vse za vero, dom in cesarja", v deželnih in državnih zborih vedno skup postopajo. Tudi se je g. Ledenik že 18. novembra kandidaturi odpovedal, in če bi bili šli Ribničanje volit, Bog zna. kako bi se bila ,,Narodova" politika zopet proti njim obrnila, češ, da volijo nemškutarja. I)a je Braune izvoljen, nima „Vatcrlaudov'" dopisnik, kakor „Narod" v listu od 23. nov. misli, tudi uajmanjše zasluge nc, ker bi Ribničanje tudi brez tega dopisa nc bili šli volit. Od sv. Petra pri Mariboru, 25. nov. — k. Učitelj, ki resno skrbi za duševno po-vzdigo mladine, je brez dvoma vse hvale vreden: ako pa zraven tega svoje sile posveti tudi materijalnemu blagostanju ljudstva, so njegove zasluge še veče. Naša šola iuia nad gospodom učiteljem Stoger-jem takega moža. Kar se med našimi učitelji le še preredko nahaja, da bi namreč svoje skrbi obrnili tudi v povzdigo vino-sadjoreje in poljedeljstva, to je g. Stiiger poskusil pri nas s podukom pri mladini. Začetek jc sicer majhen, rekel bi neznaten, pa gospod učitelj nam je porok, da ne bo ostalo samo pri začetku. Štajarska kmetijska družba je že lansko leto poslala g. Stogerju gmotno podporo v denarjih, da mu je mogoče bilo osnovati malo drevesnico in trtnico, pri kteri se otrokom djan-sko kaže, kar se jim znanstveno razlaga. Da bi pa štajarska kmetijska družba vtrdila blago voljo g. učitelja in javno pripoznala zasluge njegove za poljedelstvo, podelila uiu je na priporočilo predsednika Mariborske filiale g. dr. Mullea tudi lepo darilo. V nedeljo 23. t. m. po dokončani popoldanski službi božji, zbere se v ta namen šolska mladež in mnogo ljudstva kmečkega stanu v učilniški sobi, okusno okin-čani s poljedeljskimi pridelki. O. dr. Mulle prisrčno pozdravi navzoče, omeni važnost sadjo-in vinoreje za našo deželo ter povzdiguje z gorečo besedo zasluge g. učitelja v ti vednosti. Zastopnikom občin in kmetovalcem živo pripo-ročuje, da naj ne zanemarjajo tako imenitnega oddelka poljedeljstva, iz kterega se lep dobiček da pridobiti. — Po teh besedah izroči g. dr. Mulle g. Stogerju darilo, in ob enem tudi diplomo uda štajarske kmetijske družbe. O. Stiiger se potem zalivali za skazano mu čast, ktera mu bode vedno budilo nevtrud-ljivo napredovati v začetem poduku. Za njimi govorf g. predstojuik Flucher o iuienitnos'.i takega poduka pri mladini in kmečkem ljudstvu, se da praktična vednost s teoretičnim podukom zedini. in ena drugi služi v podporo. Gospod Flucher, ki je tudi za uda izvoljen štajarske kmetijske družbe, prosi naposled dr. Mulle-a, da naj bi pri kmetijski družbi vrlo podpiral naše malo početje, da bode iz malega drevesca s časoma postalo veliko drevo. Le to obžalujemo, da so bili lepi in koristni govori zgubljeni za učence in večidel za vse navzoče slušatelje, ker so bili — razun g. Stogerjevcga — govorjeni v nemškem jeziku, tedaj vsem učencem in večini navzočih nerazumljivi. Pa vendar se mora hvaležno pripoznati skrb slavne kmetijske družbe, ki je podpirala koristno početje g. učitelja. Naj bi nobeni učitelji, ki imajo tako lepo priložnost, naše ljudstvo v ti vednosti podučevati, tega ne zamudili; tu se jim res odpira široko polje izdatne delavnosti. Po dokončani slovesnosti je bila veselica pozno v večer, pri kteri na.- je počastilo mnogo g. učiteljev iz bližnjege Maribora. Pri ti priložnosti hočem popraviti tudi novost, ktero sem našel v ,,'Tedniku", ki jo je menda pobral iz nezanesljive „Marb. Zeitung", da se je pri cerkveno vino prodajalo po 135 do 195 gol. za štartin; najviša cena mu je bila 135, najnižja 117 goldinarjev za štartin. 1/. Trsta, 20. nov. (X.) 13. t. m. so se vršile volitve za mesto, in sicer za I. volilni red; nepričakovano je zmagala konservativna stranka „Comitato Triestino" z vsemi svojimi kandidati. Ti zastopniki in nekteri III. reda in okoličani bodo kot opozicija v zboru sedeli; vsedili so se na desnico. Pa ostali bodo zini-raj v manjšini, ker imajo komaj 22 glasov proti 34 nasprotne stranke. Pri volitvah komisije za pregledovanje volitev so izvoljeni sami privrženci „Progresove" stranke, kakor da bi ne bilo nobene manjšine v zboru. Pa trdna zveza „Progresovcev" naj bo konservativcem v zgled, kako naj tudi oni skupno postopajo in skrbč, da se kak razpor med nje ne vrine. „Cittadino" se je te dni strašno jezil nad okoličani zarad izida volitev, in očita jim, da sc le v Ljubljano ozirajo in na komando od tam volijo poslance; le Opencc pohvali, da so od Ljubljane neodvisni, ker so Laha izvolili. In kaj mu je bil povod k temu očitanju? V pest mu je prišel program, potrjen v volilnem shodu od 5. okt. v Rojanu, po kterem se mora vsak okoliščanski poslanec ravnati; ker je pa ta program tiskan v Ljubljani v Narodni tiskarni, se je naš papirnati „Cittadino", precej vstrašil, liajd na delo, spisal članek,v kojem se okoličanom očita, kako nehvaležni so mestu, od kterega toliko dobrot vživajo, in se namesto na Trža-čanc raji v Ljubljano obračajo, od tam povelja pričakujejo in se pri volitvah po njih ravnajo. Na to natolcevanje mu jc katoliški Tržaški časnik „il Triestino", kaj lepo zagodel, rekši, da ko bi tudi res bilo, kar pa ni verjetno, da bi okoličani v Ljubljano se ozirali, bi storili le to, kar neprenehoma „Cittadino" dela, ki le po morji zdihuje in od tam rešenja pričakuje. Ljubljana je Avstrijsko mesto, kdor tedaj svoje oči v Ljubljano obrača, še zmiraj dober Avstri-janec ostane, kdor se pa po Italiji ozira, je izdajalec in odpadnik. Na očitanje pa. da okoličani od mesta živ<5, omenjeni časnik odgovarja, da ni še nikoli videl, da bi se okoličanom v mestu kaj darovalo; če oni od mesta žive, si morajo v mestu krvavo služiti svoj kruh; kajti oni nimajo v ti zadevi nobenih predpravic pred ptujci, posebno ne pred furlani, kteri v mestu denar služijo, in ga potem iz države pošiljajo, kteri v mestu in od mesta žive, bremen ne nosijo, ktere morajo nositi drugi mestjani in državljani sploh. Poslano. V 14. in 16. štev. »Slovenca" poroča nekdo o zboru, katerega so imeli 13. t. m. učitelji kamniškega šolskega okraja. Dopisovalec pripoveduje, da se je krščanski nauk „vrgel v versto najmanj potrebnih reči", ter da so se za ta nauk izbrale zadnje šolske ure. Vsi učitelji kamniškega šolsk. okraja, in med njimi tudi 4 duhovniki (redovniki frančiškanskega reda v Kamniku l, vedo, da se v zboru o razdelitvi šolskih ur prav za prav še govorih* ni, ampak samo le o sestavi šolskega učn. reda na podlagi šolskih postav. Tudi se ni sestavljal ta red za dvorazredue šole, kakor dopisovalec poroča, ampak za e u o r a z r e d n e šole s poldnevnim naukom; kajti dvora z redni h šol s poldnevnim naukom postava ne pozna. Kar se pa tiče krščanskega nauka, podpisani sam dobro v6, da spada ta predmet v perve šolske ure, in se je dostikrat že sam temu čudil, zakaj si navadno ravno gg. kateheti za ta nauk izbero zadnje šolske ure. Podpisani je sicer hotel gg. učiteljem načrt za razdelitev šolskih ur naznaniti, kar pa zarad pomanjkanja časa ni bilo mogoče. Ko bi se bilo to res zgodilo, bil bi podpisaui gotovo gg. učiteljem povedal, da naj se pri razdelitvi šolskih ur zmenijo z dotičnimi gg. kateheti, kakor je to tudi odločno povedal pri zadnji seji c. k. okrajnega šolskega sveta v Kamniku v nazoč-nosti gospoda dekana Križaja, kateri to dobro ve. Šolske ure bodo gg. učitelji z gg. kateheti vred sami primerno razdelili, kakor se je to j nekaterim vže zavkazalo, drugim pa sc še le bode. Oktroiranja v tem zastonj iščete! Načrt razdelitve šolskih ur, katerega je podpisani pri sebi imel, se učiteljem ui naznanil in zato tudi nc bode merodaven. Tisti g. učitelj pa,. kateri je prevzel prepisovanje učn. reda za ^norazredne šole, je — brez da bi bil podpisani za to vedel — tudi omenjeni, ne-postavodaven načert seboj vzel. V tem načertu bili so kerščanskemu nauku tisti dnevi in tiste ure odločene, ki so dozdaj za imenovani predmet navadne bile, namreč zadnje; toda ta na čert ni imel nobene veljave. Omenjeni g. učitel, je vendar precej drugi dan po zboru svojemu g. katehetu brez vsakega vzroka naznanil, ke-daj ima kerščanski nauk v šoli učiti, in ko je podpisanemu to vedeti dal, mu je ta prece, odgovoril, da naj si dotični g. katehet sam ure za krščanski nauk izbere. — Kar se tiče če tertka, bode ta dan kot prosti šolski dan tudi zanaprej še ostal, kar vže vsi gg. učitelji kamniškega okraja vedo. Sklenilo se jc v zadnji seji c. kr. kamniškega šolskega sveta, vis. deželni šolski svet prositi, da blagovoli število šolskih ur v šolah na deželi zarad različnih okolščin znižati. To — in le to je resnično V Ljubljani 23. nov. 1873. Janez Sima, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Priobčili smo to „poslanol> brez vsaktere poprave, ne zarad §. 19. tiskovne postave, na kterega se g. Sima sklicuje in tudi ne, da bi se bili vstra.šili Simavega „Eingesendet" v Laib Ztg., v kterem prav kakor Jupiter tonans našemu dopisniku zapoveduje, da naj omolkne, ampak le v dokaz, da hočemo vsakemu pra vični biti. Sicer nam pa naš g. dopisnik 21 t. m. piše, da jc istina vse, kar je poročal, kar posredno tudi g. Sima potrdi, izgovarjaje se na učitelja, ki jc zlorabil njegov načrt. Dalje naš g. dopisnik poroča, da so učitelji 20. t. m. neki precej prijeli g. Simo zavoljo njegovih prejšnih določb in g. Sima je odgovoril, da naj se katehetji le pomenijo z učeniki. In pri ti priložnosti je g. Sima nekemu učeniku rekel, da sme tudi šolanje ob četrtkih opustiti. Iz tega vsakdo razvidi, kaj naj o Simavem poslanem sodi. Z Laib. Schulzeitung pa, ki prezira dogodbe in le sprašuje o osebi, ki je o Simavem načrtu v „Slovencu" poročala, ne moremo po lemizirati. Domače stvari. (Društvo zdravnikov) bode imelo 2!'. t. m društveno sejo, pri kteri bodo govorili dr. Fux, dr. Kočuvan, dr. Drč in profesor Valenta. (Poziv.) P. T. gosp. pevcem čitalniškega pevskega zbora. V petek dne 28. t. m. je važna pevska skušnja, h kteri vabi najuljudneje vse g. pevce Odbor. (Nekdo) je v saboto večer nad Šrajerjevo prodajalnico na Dunajski cesti snel za znaminje obešeno pozlačeno lopato in jo je na Šentjakobskem trgu pri Marijinem znaminju sv. Jakobu nataknil na roko. „Tagblatt" pri ti priliki sv. Jakoba prišteva evangelistom. Drugi dan pa se je spomnil, da s. Jakob ni evangelist in da bi se pred ljudstvom opravičil, češ, da sv. Jakoba ni iz nevednosti imenoval evangelista, razklada svojo vednost o sv. Jakobih. Pa revež sc jc zopet zarekel, ker po njegovem modrovanju bilo bi trem aposteljnom Jakob imč. Si tacuisses! Razne novice. — Cesar Jožef II. jc bil, kakor je znano, zapovedal, da se mrliči ne smejo več pokopavati v trugah ampak v žakljih. Stari Plcško iz Gradiša, ki jc še pri Jezuitih v Ljubljani v šolo hodil, je 1. 1830 pravil, da je bil v Ljubljani prvi v žaklju pokopan baron Jurič. Sedanja doba nekako posnema cesarja Jožefa, morda ga bo posnemala tudi v tem, da se bodo morali mrliči v žakljih pokopavati. — Volitev deželnega poslanca v Idriji bode 28. t. m. — V Trebovljah na Štajarskem se toliko premoga prevažuje, da so morali razširiti on-došnjo železniško postajo. — Nemška pravičnost. Slovanski gimnazij v Trebiču na Moravskem je prestrojen v nem škega. Na tem gimnaziju je v 3 razredih 179 učencev, med njimi samo 15 Nemcev, ki so pa tudi zmožni češkega jezika. Tedaj zato, ker je ogromna večina slovanska, mora biti poduk nemšk. — Cvetlica Cunderango. Veliko se je pred par leti pisalo o čudoviti zdravilni moči te rastline zoper raka, protin i. d. Pokazalo se je pa, da jc bilo vse hvalisanje od strani nemških listov oprto na „švindel." — Iz Trsta se nam piše: II.....dekle, ki še ni dopolnilo 17. leta, je tedni imenovano za učiteljico na neki mestni dekliški šoli v Trstu. Šolske postave od 14. maja 1809. §. 41 zahtevajo, da se nihče ne sme spustiti k izpitu za učitelja, če ni že dopolnil 19. leta. Tricstino. Umrli so: 20. nov. Elizab. Kajšar, samica, 60 1., za oslabljcnjem. 21. nov. Jože Kropf, krojač, 37 1., Jože Dragar, beraški sin ,91., oba za pljučno sušico. — Kajetan Vehtič, železniški uradnik, 30 1., za pljučno sušico. — Viljem Tavčar, davkarskega nadzornika sin, šcstošolec, 16 1., za vroč. boleznijo. 22. nov. Katarina Vavpetič, dekla, 26 1., za vroč. boleznijo. — Martin Erazem, delavec, 391., za sušico v možganih. 23. nov. Janez Kopač, otrok mag. del., 5 m., za pljučnico. — Marija Požaržck, posest, hči, 8 1., difteritas. — Anton Persman, v posilili delavnici, 60 1., za slabostjo. 24. nov. Angela ItogelJ, hči mrt. oglednika, 15 1., za kozami. — Janez Jurkovič, čuvajski otrok, 6 mcs., za božjastjo- Polona Dcbevec, hišna pos., 60 1., za oslabljenjem. — France Petcrlin, delavski sin, 7 1., za kozami. — Anton Pogačar, delavec, 60 1., za vodenico. Trlrtrafl^iie denarne rrnr 22. novembra. Papirna renta 68.65. — Srebrna renta 73-50. — 18601etno državno posojilo 1021 —. — Rankine akcije 9.66 — Kreditne akcije 227-60. — London 114- — . — 8rebro 109.76. — Ces. kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or —. ■>i iiarst\ene cene. Državni fondi. 6% avstrijska papirna renta .... 6*/, renta v srebru....... Srečko (loži) 1854. 1....... „ „ 1860. 1.. eeli..... „ ,. 1860. 1., pol..... Preinijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščinc odveznice. Štajiirske po 5%........ Kranjske, koroško in primorske po 5°0 Ogerske po 5*/0........ Hrvaške iu slavonske po 5*/,..... Sedmogradske po 5*/c...... Delniee (akcije). Kreditne akcije Anglo-avstr. banke . . Srečke (loži). Kreditne Tržaške po 100 gld. a. v. „ 100 ., k. d. W> ii II M „ 40 gld. a. v. 40 Rudenske Salmove 1'alffi-jcve ,'i 40 Clary-jevo „ 40 St. Genois „ 40 Windischgriitz-ove „ 20 VValdstein-ove ,, 40 Srebro in zlato. Ces. cekini ...*...... ____ Napoleonsd'or......... 9.13 ---- Srebro...........109.— 110.— n ii n n n ii i, Denar. Blago. 68.66 69.20 73.10 73 30 94.— 101.75 101.25 109" — 110.— 135.50 136.— 89.50 90.50 89 50 90.50 76,- 75.75 74. 74.50 73,- 73.50 964.— 955.— 228.— 218.50 815.— 850,— 14 4 50 142.50 168.50 168.50 56.- 57— 23.60 24.— 34,— 35,- 23.— 23.50 31.50 32.- 23.50 24,— 22.50 23.50 24.50 25.- 5.44 6 44 9.13 9.14 109.— 110.— Javna zahvala. Podpisani se zahvaljuje prvi občni zavarovalni banki „Sloveniji" v Ljubljani za hitro in pošteno povrnitev škode, ki jc nastala na njegovih poslopjih, zavarovanih pri oni banki, vsled požara od dne 1. novembra 1. 1. ter jo p. n. občinstvu najgorkeje priporoča, in sicer ne Ic zato, ker je domač zavod, marveč tudi zato, ker jc poštena in pravična. V Vclesovem dne 20. nov. 1873. (14-1) Juri Kern, poškodovancc-J. ( lik , priča. Franc \adižar, priča. k v B i. m m Veliko posestvo na prodaj! Zemljišče z veliko hišo in prostornimi gospodarskimi poslopji v dobrem stanu ob dolenjski cesti med Ljubljano in Novomestom, ki obsega: stavbenega prostora..............— oral. 834 □ sež. njiv....................38 „ 645 senožeti..................9 „ 871 „ malih vrtov.................— „ 354 „ velikih vrtov . . ,.............— „ 1351 „ pašnikov..................3 „ 1138 „ gojzda . . . . ,..............28 n i» senožeti s sadjem...............— « 1042 „ vinogradov (v Trški gori)............2 „ 65 „ skupaj . . 84 oral. 48□ sež. in 659 gold. 26'/a kr. st. d. letnega katast. dohodka, — se prostovoljno z zelo ugodnimi pogoji ponuja na prodaj. Kupcem brez posrednikov se več o tem in natančnejši pogoji naznanjajo v odvetniški pisarni dr. Janeza Steiner-ja v Ljubljani na narodnem trgu v Cetinovičevi hiši št. 37. (10-2) V Ljubljani, 15. novembra 1873. y wWW W v.-VV^rv rJ^/l^-t-r^ -■- ■ • - r. Natisnili Blaznikovi dediči t Ljubljani.