Salcž sv jv Szlsazal Člani celice KP STO in simpatizerji iz Saleža so prispevali 3000 lir za «Delo». Hvala jim lepa. Naj tudi drugi prijatelji m tovariši posnemajo ! Obnovljena izdaja leto II. štev. 106 DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA ozemlja TRST SOBOTA, 30. DECEMBRA 1950. Vsemu tržaškemu demokratičnemu ljudstvu, posebno še našim bralcem, sotrudnikom in razširjevalcem želimo, da bi dosegli v novem letu mir, pravico in blagostanje. «DELO» Cena 20 lir litovska ..načelnost” Priznati moramo, da so titofašisti ‘ljub vsemu načelni ljudje. Načel-tt! v toliko, v kolikor skušajo ures-na vseh področjih svoje izdajalske politike Trumanovo totalno “ipiomacijo vojnih provokacij in nasadov. Tudi v vprašanju Trsta so titolanti pokazali svojo «načelnost». Od j'fvega dne, ko se je pojavilo na Mednarodnem političnem, diplomatskem in vojaškem obzorju vpraša-"Je te neznatne zemeljske točke, so 'toiašisti igrali vloge provokatorjev 8 podležev, katerim se imamo zavaliti za vse blagodati kolonializma. tuje okupacije, preteče nevarnosti popolnega uničenja, pomanj-Vnja demokracije in svobode, neod-V|snosti in samoodločbe. Od prvega dne, ko je Tito začel 60 navodilih imperialistov in voj-Vga hujskača štev. 1 Churchilla Vojo igro s Trstom, niso nikoli ne-kaie provokacije, ki bi bile lahko Vivedle do tretje svetovne vojne, k*r so .predvidevali washingtonski 'O londonski načrti. Le premočrtna miroljubna politi-I ka Sovjetske zveze je že leta 1945. I Rešila svet pred katastrofo, ki smo I « bili zelo blizu, ko je Tito zahte-f k**, naj Sovjetska zveza tvega za-■adi Trsta novo vojno, oziroma nadaljevanje druge svetovne vojne-Titofašisti niso sprejeli kompromisne rešitve Svobodnega tržaškega “žemlja zaradi svoje želje po ohra-Mtvi miru v tem delu Evrope, mar-samo zato, ker so vedeli, da jim I* izpodletela prva velika provoka-C|ja in da morajo na novi podlagi Raditi svojo stavbo vojnohujska-Mtih podlosti. S,orejeli so kompromisno rešitev, ker so že računali na ,.°’ da bodo pod vodstvom imperia-mtičnih gospodarjev sabotirali vsak «»skus uveljavljanja mirovne po-*°dbe in da se jim bo tako izpolnila ž*l|a po ovekovečenju angio-ameri-*ke okupacije, ki naj bi jim bila r°rok imperialistične vojaške pojoči. fia Je bilo in je tako, mm dokaze stališče, ki so ga titofašisti za-. ?e*i po resoluciji I. V-, ko so že 0,H razkrinkani in jim ni bilo več reba varati množic z gesli, za ka-“re se niso zmenili. Od stališča spo-Jovanja mirovne pogodbe so kaj ■Mbklu zaradi poostritve mednarodna položaja in okrepitve miroljub-j Sa tabora prešli na stališče baran-*nJ_a z interesi prebivalstva STO. J«li so torej na stališče, ki jim dinole jamči javno in odkrito po-I °č imperialistov, podporo v svojci provokatorskem prizadevanju n ki' predstavlja za imperialiste po-aštvo za kolonizacijo Jugoslavije in “Jeno vključitev v zahodni napadal-tabor. . V tem duhu in s temi cilji so se °fej vodila tito-fašistična tajna poklanja, ki so privedla do znanih avlesovih predlogov o priključitvi ll(n® B Jugoslaviji, o prisilni izse-‘vi italijanskega prebivalstva iz te-Področja, o upravni vključitvi co-C A v italijansko državo, o prisil-1 izselitvi Slovencev iz cone A in nadaljevanju anglo-ameriške oku-P?cIJe. To je bil in je konkretni misel titofašističnega «neposredne-sporazuma», s katerim naj bi žst postal vžigalna vrvica balkan- zapustiti cone B in pristati na ime novanje guvernerja, ker bi s tem zgubili najvarnejšo oporo v okviru Trsta in njegove luke. Zato se toliko zaganjajo proti Sovjetski zvezi in naši Komunistični partiji, ki dosledno, od vsega začetka zahtevata spoštovanje mirovne pogodbe brez pridevnikov ali pogojev. Zato pravijo da je imenovanje guvernerja «naperjeno proti Jugoslaviji». V tem se ne motijo. Bes je. Imenovanje guvernerja je naperjeno proti Titu in njegovi tolpi, proti imperialistom, vomì, agresiji, uničenju, prelivanju krvi. Ni naperjeno proti Jugoslaviji, marveč je v korist Jugoslaviji in ju-goslovanskim narodom, je v korist Italiji' in italijanskemu narodu, je predvsem v korist Trstu in prebi valstvu vsega našega ozemlja. Na ta način lahko vidimo, kako je politika titofašistov nevarna, voj-nohujskaška in zločinska. «Primor ski» in zagrebški Babič sta torej na najbolj jasen način povedala to, kar so vedno zasledovali titofašisti v svoji vlogi provokatorskih psov imperializma in agentov voinega hujskača štev. 1 Churchilla. Hočejo cono B in jamstva nad cono A, hočejo naj bo Trst vojni objekt, naj ostaja ilegalno vojaško in pomorsko oporišče imperialistov Tržaško ljudstvo, Slovenci, Hrvati in Italijani ne bodo dopustili tega Dvignili bodo svoj glas proti temu in se združili v enotno fronto za rešitev svojega mesta. Zahtevali bodo spoštovanje mirovne pogodbe ker vedo. da edinole na ta način bodo služili interesom svoje rodne grude, svojega mesta in svojih družin. KAREL SISKOVIC Tovariši in prijatelji! Sprejmite naša voščila za novo leto! Naše najboljše in najiskrenejše, za vas pa gotovo najprijetnejše voščilo je, da bi svetovnim miroljubnim silam uspelo v letu 1951. preprečiti onim, ki hočejo izzvati novo vojno, grozovitejšo od vseh dosedanjih, dopolniti ta zločin. V letu 1950. so netilci vojne napadli korejski narod ter so sejali po tej deželi uničenje in smrt. Grozili so tudi, da bodo proti njemu in kitajskemu narodu uporabili atomsko bombo, ter so s tem ogrožali obstoj vsega človeštva. V tem letu so vojni hujskači sprožili najbolj nebrzdano vojno kampanjo ter so za oborožitev izdali bajne vsote, katere so odtegnili od produktivnih del, od investtcij, ki bi mogle nuditi zaslužek, hiše, melioracije, izobrazbo in brezskrbnost ogromnim ljudskim množicam, ki žive v bedi. V letu 1950, pa je bilo tudi mnogo veličastnih uspehov v deželi socializma — Sovjetski zvezi. Ogromen napredek se je pokazal tudi i državah ljudske demokracije. Videli smo zmage kitajskega, korejskega, vietnamskega in drugih kolonialnih narodov v borbi za svoj narodni obstoj, za svojo svobodo. V tem letu se je uveljavilo mogočno gibanje partizanov miru. Tudi na našem Ozemlju je borba za mir pokazala vidne uspehe: stockholmskemu pozivu za prepoved atomske bombe se je odzvalo nad 100.000 Tržačanov. Toda ugotoviti moramo, da preživljamo težke ure ter da mora demokracija v Trstu izvesti veliko nalogo. Trst je vojaška baza v rokah imperialistov, ki jo uporabljajo s sodelovanjem obeh sosednjih vlad za ustvarjanje spletk in provokacij v Sredozemlju. Zaradi Titovega izdajstva in zaradi njemu dodeljene vloge balkanskega Singmana Kija preti Trstu nevarnost, da bo neposredno in kot prvo evropsko mesto zapleten v krvavi spopad. Poleg tega pada prebivalstvo obeh con Ozemlja v vedno hujše gospodarske razmere in neprestano mu utesnjujejo demokratične in narodne pravice. Da bi se tržaška demokracija mogla uspešno boriti proti tem nevarnostim in grožnjam, mora predvsem in iznad vsega ustvariti široko in enotno fronto vseh državljanov, ki naj bi premagala stara nasprotja ter tako odgovarjala potrebam zgodovinskega trenutka, v katerem živimo. Tovariši in prijatelji! Delajmo torej bratsko združeni, Slovenci in Italijani, z vero in navdušenjem, da se bo uresničilo voščilo miru v novem letu, v letu, ko naša Partija obhaja tridesetletnico svojega slavnega obstoja. IZVRŠILNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. «tgolai-ionliEcm» Hooverja je »»nanje II.-.- protislovij , ZSSR NE BO DOPUSTILA obnovitve nemške napadalnosti Ljudski od,mr proli vojnim sklepom italijanske in francoske vlade ■ 88 odst. nemškega ljudstva nasprotuje oborozuv1 m zahteva sprejem Crotewohlovil, predlogov - Združene države so priznale Franca ■ n za n,mn ga pr,znava,o ostale atlantske vlade - Zelo jasen komentar moskovskega radia Radio Moskva je v nekem svojem komentarju o sklepih, ki so jih sprejeli atlantski ministri v Bruxellesu, dejal, da je nemška oborožitev naperjena proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in vsem narodom, ki so že neštetokrat preizkusili nemško napadalnost. Isti komentar pa pravi ,da je to napadalno zavezništvo med zahodnimi velesilami in Adenauerjem zelo nevarno ne samo za narode, proti katerim so ga sklenili, marveč tudi za sedanje angleške, ameriške in francoske kroge, ker je jasno, da bo sedanja blazna vojnohujskaška politika doživela poraz. Naj se imperialisti učijo od zgodovine In bodo videli, kako Je bila napadalnost vedno nemila vsem, ki so jo uporabili». Radio Moskva je prav tako odločno rekla, da Sovjetska zveza ne bo nikoli dovolila, da bi ne-odgovornežl kršili mednarodne obveznosti glede Nemčije in da bi jo ponovno oborožili. Postalo je zelo jasno, da je ameriška politika «totalne mobilizacije» za novo vojno povzročila vznemirjenje ne samo v evropskih atlantskih krogih, marveč celo v notranjosti ZDA, Ze pretekli teden je Imel bivši predsednik Hoover zelo odločen govor proti sedanji politiki Trumana in njegovih sodelavcev. Hoover ni demokrat. Morda Je celo večji protikomunist in lju- Amerika pošilja kot svojo «pomoč» Jugoslaviji moko iz jugoslovanskega žita smodnišnice, t. j. Jugoslavije. lr»I0Srcdni sPorazum* ne more luf-*' dru*e«a Pomena, ker imperiati»!' niso še nikoli izrekli svojega »protovanja temu načrtu, marveč Vedho dokazali, da je ta načrt hhov načrt in da je bil izdelan v . briškem in angleškem zunanjem Ministrstvu. I, tem poslednjem času pa priha-I ''edno bolj do izraza vojni in vo-Jki pomen tega načrta. Dogovor (|ed titofašistfčno in ameriško vla-v ’ ki je bil pred kratkim sklenjen *Dn °®radu in sklen 0 ameriški moči» Jugoslaviji, zelo jasno goli J ■ da ta «.nomoč» služi predvsem sJevanJu titofašistične bojne spo-onosti. Zadnji govori Tita govor “nčareviča, Titov poziv jugoslo-■mski vojski, vojaške vaje s prisil v° mobiliziranim prebivalstvom po sej Jugoslaviji,, spremenitev vseh . mdinskih, športnih, skrbstvenih in ^manitarnih organizacij v fašistič-P-vojaške organizacije, pospešitev , ovokacij na mejah ljudskih demo H acll, odkrite grožnje z divizijami v, m Povedo, da igra Trst zelo veliko '°8o v imperialističnih in titolasi-'£nih načrtih to,ato Pa ni nič čudnega, ako je j .M morski» v nekem odgovoru svo-Cu »obratcu «Demokraciji» izble-ly al veliko tajno titofašistične to-tiihne diplomacije in imperialistič-načrtov. «Primorski» pravi: (cona B, op. ur.) pa so hkrati v®2 dvoma edine pozicije, katere na fj.žaškem ozemlju imamo in s kate-v,11 lahko vodimo borbo, da ne bo J Tržaško ozemlje ponovno za-,lojeno v cunjasti imperialistični bjH*it- Ali z drugimi besedami: izgu-L1 te pozicije pomeni izgubiti vsa-L fhožnost, da si Trst še kdaj prizmo». >itn?J naj to Pomeni? Prvič, da so liknv8'5*.' končno povedali, da niso tu 0 1 mislili na spoštovanje mirov-k Pogodbe in da so od vsega počet' 'Jiw*Varili proti nJeni uveljavitvi; lam ’ da ne lc nimajo nobenega l»v^na pustiti cono B, ki so si jo z , v"im privoljenjem imperialistov ti Pr'ključili, marveč da hočejo tu-ie ,rst. oz. da so jim imperialisti ^mčiii Trst kot oporno strateško lto Sče v trenutku, ko bodo iz faze lokacij prešli v fazo vojnega na-tu.a °a ljudske demokracije in So-tsko zvezo. 0vedali so torej, da ne morejo Tilo je vstopil pod pogojem, da v atlantski pakt osla ne lo v lajnosli Jugoslavija še danes izvaža milijone kvintalov doma naropanega žita in drugega živeža - Delavci množično zapuščajo delo, kmetje pa titovske zadruge - Tito sprejema navodila od atlantskih vojaških izvedencev - Srbski kmetje zažigajo od titovcev ukradeno žito - 50 kmetov obsojenih na smrt Kakor poroča agencija Telepress, je imel Titov minister Kardelj za časa zasedanja OZN razgovor z ameriškim državnim tajnikom Achesonom in angleškim delegatom Jebbom glede vstopa Jugoslavije v Atlantski vojni pakt. Tako ZDA kot Velika Britanija sta izvajali že več časa na Tita pritisk, da se tudi uradno priključi temu napadalnemu paktu. Tito je v resnici pristal, da njegova vlada podpiše ta pakt, katerega bo tudi vestno izpolnjeval, toda pod pogojem, da se podpis izvrši v popolni tajnosti. Javno podpisovanje tega vojnega pakta bi izzvalo v Jugoslaviji velik notranji odpor. Takšna navodila je dobil tudi Kardelj pred svojim odhodom v Ameriko, kjer je na sestanku z ameriškim in angleškim politikom pristal v ime- nu svoje vlade na vstop v atlantsko skupnost. Oba anglosaška predstavnika sta sprejela pogoj, obenem pa tudi Titove obljube, da bo jugoslovanska vlada izpolnila vse vojne obveznosti, ki Jih predvideva pakt. Po Titovem nalogu je Kardelj izrazil tudi željo beograjske vlade za «pošteno» sodelovanje z ZDA In Veliko Britanijo. Prosil ju je obenem, naj obe vladi upoštevata težak politični in gospodarski položaj Jugoslavije ter naj se zadovoljita s tajnim podpisom pogodbe. Angleška delegacija v OZN je tedaj izrazila svoje prepričanje, da namerava Tito s pomočjo, ki jo bo dobil iz atlantskega pakta, ojačiti omajan položaj svoje vlade Ta za Jugoslovanske narode tako težka vest, ki pa je te logičen zaklju- Pret kore splosr tjske Iji lim napat iidske voj lom ske Poziv Kim Ir Sena - Srditi boji pri Čunčonu Poročila vrhovnega poveljstva korejske ljudske vojske javljajo, da se nadaljujejo napadi proti ameriškim in ostalim imperialističnim četam, ki so ustvarile neko obrambno črto severno od Seula. Vse vesti, ki prihajajo z ameriške strani, pa potrjujejo vznemirjenost imperialističnih poveljniških krogov, ki v kratkem pričakujejo nove in še hujše udarce. Ze nekaj dni so v teku boji na področju Cunčona, ki leži severno-vzhodno od Seula. Po poslednjih vesteh zgleda, da korejske čete zelo močno pritiskajo na Bingmanrijeve edinice, ki držijo to področje. Nekaj predstražnih kore jsko-kitajskih oddelkov se je pojavilo 27 milj severno-zahodno od Seula, južno od reke Imsin vzdolž katere se vije imperialistična o-brambna črta. Preteklo soboto je bil ubit v zelo sumljivih okoliščinah poveljnik vseh imperialističnih oboroženih sil na Koreji gen. Walker. Uradno poročilo Mac Arthurja pravi da je gen. Walker umrl zaradi posledic avtomobilskega trčenja. Toda nihče ne verjame temu poročilu, ker so bile znane antipatije Mac Arthurja do tega svojega tekmeca. Vsi krogi so mnenja, da je gen. Walker napravil konec nacističnega gen. Rom-melja, ki je prav tako umrl v neki «avtomobilski nesreči». Na božični dan se je zaključila neslavna pustolovščina ameriških roparjev v Severni Koreji. Ob 14,36 25. decembra so poslednji imperialistični vojaki zapustili svojo poslednjo postojanko Hungnam. S to bitko se je torej zaključila osvoboditev vseh zasedenih pokrajin Severne Koreje. V času, ko so poslednji ameriški vojaki zapuščali Hungnam pod pritiskom ljudskih sil, je Kirn Ir Sen naslovil korejskemu ljudstvu proglas, v katerem poziva na poslednji boj, ki bo privedel do zmage. Prav tako je gen. Cu Teh,, vrhovni poveljnik kitajske ljudske armade govoril po pekinškem radiu. Čestital je in toplo pozdravil korejsko ljudstvo in junaške kitajske prostovoljce zaradi velikih zmag nad imperialisti. Podčrtal je, da si kitajsko ljudstvo želi vzpostavitve miru v Aziji in v svetu ter je ponovil Ma Ce Du-nove predloge za pomiritev: umik imperialistov s Koreje, Taivana, prekinitev obkoljevanja Kitajske, prenehanje poskusov za razširitev konflikta. cek Titovega izdajstva, dobiva vedno novih potrditev. Tako je Tito sprejel o posebni avdijenci angleškega vojaškega atašeja v Beogradu. To je prvi uradni obisk, s katerim Tito sprejema navodila od vojaških izvedencev atlantskega pakta. Splošno spravljajo ta obisk v zvezo s posojilom, katerega prvi obrok 2 milijona funtov je bil odobren isti dan. Poleg zaprošenih 3 milijonov je angleško zunanje ministrstvo ponudilo nadaljnja 2 milijona funtov, obenem pa preučuje možnost, da odobri še dolgoročni kredit v znesku 20 milijonov funtov, za katerega Je zaprosila Titova vlada. Poleg ZDA, Anglije, Francije, Italije, Zahodne Nemčije in drugih se je sedaj pridružila še nadaljnja atlantska država, ki ponuja Titovi vladi svojo «nesebično» pomoč. Norveška vlada fe pred tednom obvestila ono v Beogradu, da namerava ponuditi Jugoslaviji posebno pomoč v obliki petletnega kredita po zelo ugodnih pogojih. Po teh vesteh bo Norveška dobavljala Jugoslaviji živež. Najbolj zanimivo pri vseh teh «nesebičnih» pomočeh pa je dejstvo, da Titova razbojniška tolpa še vedno pleni po vsej državi žito in drug živež ter ga pošilja u ogromnih količinah v inozemstvo. In to tudi v tiste dežele, ki pošiljajo svojo pomoč Jugoslaviji, prizadeti od «suše». Tako je izvozila sl[(l nekaj dni pozneje zopet padla detaV j žrtev, v Avezzano pa je 1 delavci zaradi posledic policijskega divi0 29. marca je zasedal v Livornu l?- e gres Federacije komunistične jt Italije. Dva dni pozneje je odPlu 1 glj« New Yorka prva ladja s tovorom °r za Italijo. Od 3. do 8. aprila je zasedal o y-er ciji 12. kongres tamkajšnje pi- je bilo prisotnih približno 900 de gltp tov. Maurice Thorez je bil P°n sekret' v o j Prve dni aprila je osvobodilna v°gj»o izvoljen za generalnega oi‘K* spio* ofenzivo, ki je še posebno vzne^ro6e' Hotlminga prešla v Indoklni v 5i((j(.g4 froncoske politične in vojaške ^gji-11. aprila je priplula v Neapelj j. Iona», prva ladja s 300 tonami a 0(j. škega orožja. Vse prebivalstvo J' jrrii govorilo s splošno stavko in °e protestnimi manifestacijami. i» pozneje pa imamo slične ProteStfisti*' manifestacije tudi v francoskem P ^0-nlšču Cherbourg, kjer je policUa glasila celo obsedno stanje. Na predvečer prvomajskega de!' izid pogajanj. Padla sta 1 pr1 večje število pa je bilo ranjcb^, y^i-zločinu so bile soudeležene tu stične škvadre veleposestnik00- (Nadaljevanje sledi) Iz tisočletnega suženjstva se dviga Nova Kitajska_ Kako so mladi rv vo I u <• i o n a i*j i I» OT O I» I S lV I H BELBŽK 1HAÌE«A I K li II ,V I K ,1 NAPORI IN USPEHI DELOVANJA »pravili na boben Sangajshc verižmihe demokratične občinske uprave v Zgoniku l'rut udarec imperialistom na gospo-'r ,rskem polju je mlada revolucionarji 5 oblast na Kitajskem zadala v San-Kot smo že v pretekii številki 'Šotovili, so imperialisti računali na (’°5Podarske težave, ki jih je srečala Hiiska vlada po osvoboditvi. Računali na špekulante, verižnike, na gozdarski kaos, na ■ pomanjkanje gospo-lrstvenikov in gospodarskih organi-0(0rjev.Toda mlada kitajska oblast se Prestrašila teh težav, ker je že ime-* 2<1 seboj izkušnje velike Oktobrske Z°lu’:ije in Sovjetske zveze in je iz-Ziln silo, ki jo je sprožila revolurio-llr'10 borba proti Cangkajšku in njenim agentom. . rect in takoj po osvoboditvi San-Z* so najbolj tzkušeni špekulanti na , etu Poskrili vse rezerve živeža, da tako pahnili velikansko mesto v ( Tuo stanje in si tako priigrali, s špe-t acUo milijarde projttov ter spravili i inflacijo finančni sistem Nove Kt-°«/ce. Toda ljudska vlada je pos’aln Sangaj nekaj mladih revolucionar-I SH, ki so popolnoma ’rizbile špekn-Zske poskuse, zagotovile Sangaja , njegovi pokrajini dovolj živeža in šilile tečaj novega denarja. Ko je 'tsfca vojska osvobodila Sangaj je Hiiesla s seboj tudi veliko količino ,‘idoirehnejšega živeža. Mlada oblast Je tako ustvarila velike rezerve. V , | Sl, povišale. Verižniki so začeli .^kutirati na povišanju cen. Oblast to dopustila dva tedna. Nato je lu na tr? sv°ie rezerve in tako «po-lr la>' uerižnikom milijone in milijone i /ifou in marsikaterega spravila v n *r°t- Revolucija je tako premagala Z lisjake s stoletnimi izkušnjami. rav falco so po vsej osvobojeni Ri- postala zelo aktivna sila za napredek in blagostanje svobodnega kitajskega ljudstva. Velikansko delo je nova oblast opravila, ko je v nekaj mesecih začela žeti prve uspehe na polju organiziranja enotnega trga po vsej Kitajski. Pred osvoboditvijo so bile pokrajine te prostrane dežele popolnoma osamljene. Trgovanje se je vršilo le med vasmi in mesti iste pokrajine in le redkokdaj so šli proizvodi ene pokrajine v in jekla se je dvignila za 350 odst. primeri s proizvodnjo o letu 1949. (1.600.000 ton). Proizvodnja premoga se je zvišala za 55 odst., električne energije pa za 43 odst. Kmetijska proizvodnja Mandžurije je letos dosegla 18 milijonov ton žitaric, t. j. 93 odst. japonske vojne proizvedli e j v letu 1943., t.j. v režimu prisilnega dela. Življenjska raven delavcev se je 1949. dvignila za 27 odst., v prvih mesecih 1950. pa še za 7 odst. >n‘Jh m juliju 1949. so se začele špe-c'je verižnikov. Cene živežu so se i (S likvidirali kapitalistične banke, s° špeulirale z devizami, se je istočasno «pobrigala» za r Oro2ene bandite, ki so jih organizi-1 imperialisti preko svojih kitajskih ki so ostali v deželi. V nekaj J*ecth je ljudska vlada likvidirala milijon tolovajev, katerih večina /e Povrnila na svoje domove. 17,797 Hbajev pa je bilo aretiranih, likvidi a je 175 ilegalnih radijskih postaj v7 imPerialističnth obveščevalnih I r°u- kt so dobivali navodila od erikanceu in Angležev. Sto Je skrbela in skrbi, da se L ambna sila ljudske vojske poveča, 1#r mora računati na imperialistične .bade. Jasno je, da imperialisti niso ‘h Pogled na šangajsko pristanišče. državnih industrijskih in trgovskih podjetij in 5 odst. od manjših virov. Stroški te vlade pa so tako razdeljeni: 53 odst. za proizvodnjo. 8.8 odst. za vojne potrebe (41 odst. leta 1949.), 5 odst. za upravo (7 odst. leta 1949.), 7 odst. za prosvetljehje in ostalo za krajevne oblasti, podpore itd. Iz tega je razvidno, da bo Mandžurija postala v zelo kratkem času industrijska velesila. Nihče ne bo mogel prezreti lega bogatega in velikega dela Kitajske. Toda Mandžurija bo le predhodnik vse Kitajske v izgradnji boljše in lepše socialistične bodočnosti kitajskega ljudstva. Vsej Ki*ajski se postavlja ~danes vprašanje dokončne, izvedbe agrarne re'orme, ki je jedro vsega kitajskega problema. Postavlja se naloga obnove in izgradnje porušene in obubožane dežele, graditve socializma, ki bo privedel Kitajsko ljudstvo na visoko življenjsko raven, ker je kitajska dežela ena izmed najbogatejših dežel sveta, kar nrav' -lob-o vedo imperialisti, ki sn zaradi teea besni proti revolucionar- g£„'-r S:S Pretekli petek sem se mudil v nekaterih vaseh v «deželici pod Volnikom», ki spadajo v zgoniško občino. Namen tega mojega «obiska» v teh prijaznih, tipično kraških vasicah je bil predvsem, seznaniti se z delovanjem tamkajšnje občinske uprave, z njenimi uspehi in težavami ter z vtisi, ki jih imajo o njej njeni občani. K sreči i je bil ta dan zelo čmeren in popoldne | je tudi dokaj deževalo. Zato sem lažje dobil čvrste Kraševce na svojih domo-1 vlh. Seveda sem se moral zadovoljili le z razgovo-l z moškimi, kajti ženske, ! zlasti gospodinje so bile silno zaposlene. Vedeti mo-amo, da smo tedaj bili tik pred velikimi družinskimi prazni- od pamtiveka navada, da e treba ob tej priliki vso domačijo preurediti in jo spravili v red. Ob tej orinici sem se napotil tudi k nemil ljudstvu, ki je napravilo konec tovarišu županu Pircu, ki stanuje v z imperialističnim suženjstvojn in vzpo.1 Saležu. Slučajno sem ga dobil doma. stavilo svojo oblast. Pravim slučajno, kajti njega je v re-- Kitaiska koraka danes po poti svo- težko dobili doma. Kot marljiva |®l požreti tega velikega poraza hapad na Korejo in Taivan (For- », nam to dokazuje. Toda kljub teli, t*0 sl je oblast postavila nalogo l^Jbitve obrambne sposobnosti revo-(>j.°narne vojske, je že od vsega pollo a°kazala’ da je razbila doseda-,,, 'dtadicijo» o pasivni vojski, ki je lea nalvečje breme za kitajsko ljud-tile Revolucionarna boJska je postala «P« vir upravnih, gospodarskih, j( tčnih in kulturnih kadrov nove Hjske. v ostalem pa je vojska us-. lena tako, da pomaga kmetom upravljanju poljskih del in je tako drugo pokrajino ati po vsej deželi. Ta je bil tudi eden izmed vzrokov bede, ki je zn jemala cele pokrajine in povzročala na stotisoče in milijone mrtvih od lakote. Danes lahko ugotavljamo, da je centralna vlada od januarja do septembra 1950. razdelila od lakote prizadetim pokrajinam preko milijon 200 tisoč ton najosnovnejših pridelkov, dn bombažna industrija krije 90 odst. ljudskih potreb in da so se ustalile po vsej Kitajski enotne cene, kar se na Kitajskem ni nikoli dogajalo. Temu napredku v ustvarjanju enotnega kitajskega trga je tudi odpomogla zelo nagla obnova, železniškega omrežja. Do septembra 1950. je bilo od 27.000 kilometrov železnic obnovljenih 22.000. Tudi ustalitev denarnega toka je veliko pripomogla k temu vidnemu napredku na gospodarskem polju. Velik napredek Nove Kitajske je zelo viden, ako vzamemo kot primer severno vzhodno Kitajsko, ki šteje nad 160 milijonov prebivalcev. In od te po krajine vzemimo primer Mandžurije, ki je že (!) dve leti osvobojena. V Mandžuriji je bila agrarna reforma popolnoma izvedena. Zaradi tega se Je pridelek živeža tako dvignil, da je. sama Mandžurija dala ostali Kitajski 2.600.000 ton žitarja. Cene so se ustalile in so začele padati. Sest sedmin trgovine je v državnih rokah. 1949. je bilo v Mandžuriji 372 državnih magazinov in 9000 zadrug (t. j. 34 odst. vse trgovine). Na koncu tega leta pa je že 1500 takih magazinov, ki kontrolirajo 50 odst. trgovine. Industrijska proizvodnja Mandžurije se je dvignila od 35 na 43 odst. v primeri z vso proizvodnjo v pokrajini. Proizvodnja strojev, železa Te uspehe najboljše prikazuje državni proračun severno-vzhodne vlade, ki prejema svoje dohodke .19,5 odst. od kmetijskih davkov (1949. leta 23 odst.), 25.5 odst. od mestnih taks. 49,7 odst. od bode. miru, demokracije in socializma. Koraka po tisti poti. ki jo je že prehodila Sovjetska zveza in ki služi za vzgled vsem narodom sveta. Kitajsko ljudstvo ve in se zaveda, da bo v taboru socializma in miru rešilo vse svoje življenjske probleme in da predstavlja za imperialiste nerazrušljiv zid ob katerem si bodo razbili črepinje. SVETOZAR NOVAK čebela neprestano kroži okrog po o-pravklh. Tov. Pirc je zelo ugleden mož. Uživa veliko spoštovanja pri svojih občanih. Kot tak je seveda titov-cem zelo v napoto. . . Po nekaj besedah sem ga prekinil ter ga naprosil, naj mi kaj pove o delovanju na občini, o uspehih in težavah, ki jih srečuje pri svojem delu. Evo kaj o tem poroča: «Ud prvega početka upravljanja ot>- Zaradi brezbrižnosti prejšnjih občinskih uprav je bila nastanjena v takih prostorih osnovna šola v Saležu. čine smo napeli vse sile za to, da bi vse vasi naše občine dobile električno razsvetljavo. Zal, naše želje do danes KONEC JE RADOVEDNOSTI O SKRIVNOSTI ZABOJEV Za božič je bilo med najmlajšimi veliko veselja/ smeha in zadovoljstva Bistvo titovske «prosvete» slikansko zanimanje je zbudila Prosvetnih krogih Slovenije silo-C °Ptra kritika dosedanjega proli‘nega delovanja, katero je sprožanj pisatelj in kulturni dela-Edvard Kocbek. V «Slovenskem i|°4evaicu» je 19. septembra iz-Jnt«rvju, ki ga je imel njegov ^hik Francè Novšak s pisale- led drugimi argumenti je Kocbek tudi svoje mnenje o sedanjem W’nem ustvarj®nju v Sloveniji, utini kulturno krizo — je izja-—’ ki bi jo označil kot i). dovi,n°st in neprepričljivost. Po ^ m mnenju jti povzroča prevedi 1 azd al ja med raznimi kultur-■ obrtmi in slovensko izvirno lenostjo». Sl'Sebno težko P°8lavje naše kul 'li j6 krize - nadaljuje v intervju-X ž poglavje o ljudski prosvo V'Udìm se, da naša ljud-skopm 'ij1* zagata ne dobi jasnejšega izit, ’ do zdaj je Jože Zorn prvi di do spregovoril o njej. Povsod i|g ^ kolikor toliko razvili zadnja v' le v ljudski prosveti smo osta-!, PNmitivnih, večkrat prav vul Ch Oblikah propagandizma m i, ‘™rizma. Pri nas nimamo črkar-analfabetizma, zato pa ima-l hujšega: padli smo v posnema bižjih civilizacij». I Porazna in odkrita sodba o ^Najvažnejših panog kulturnega Van)a ie’ naravno, naletela na iv r Prizadetih poklicnih vodite-h 1 judskoprosvetrnega delovanja !i -6°lj> ker so se v poslednjih le-popolnoma odvadili kritiki s ,. «nepoklicanih». Na ta odkril CVen napad si titovsko vodstvu „ske prosvete ni znalo drugače II, «Kati, kot. da je njen predstav Seiko Liška nekaj dni pozneje Verrl listu pozval Kocbeka, naj utemelji te težke očitke, na ■», p bodo branilci titovske «pro odgovorili s svojimi argu g *' Pisatelj Kocbek je v resnic) g, 26. oktobra v zelo obsež-è|anku, v katerem prikazuje i, eno stanje ljudske prosvete v „0n>ji ter navaja tudi vzroke, ki tega dovedli. Te njegove ugo 1|« ®. So ne le najhujša obtožba j uev Ljudske prosvete, tem d? t0 v Prvi vrsti neusmiljena h lašističnega režima Titove i>' kl ie s silo preprečil razvoj i, ' Napredne kulture v Jugosla-g Kijiib Liškovi obljubi, da bo L0nl na vse očitke, pa smo i j 2aman čakali odgovora. Možato tu *e ^voje: ali nimajo argu-,. L.V' da bi pobili Kocbekova iz-V6’ ah pa so dóìbiH — najbolj tudi to tUjjste tako porazno in brezupno pot direktivo naj prekinejo s to, za «Vsi smo bili mnenja - ugotovlja pisatelj v svojem članku - da bo novo prosvetno gibanje moglo ro diti žlahtnejše in koristnejše sado ve od predvojnega . . Novo ljudsko prosveto smo si zamišljali kot du šeslovno usmei-jevalko našega iz venšolskega Izobraževanja in kot tisto ustvarjalko pozitivnega razpoloženja, ki naj omogoči stvarno na stajanje socializma, in kakšen je uspeh? Izreči moram težko besedo, da nas ljudska prosveta ni zadovoljila ... Iz njenega dela ni razvidna niti tista jasnost o namenu ljudsko-prosvetnega dela, ki sem o njej pravkar govoril ...» Te ugotovitve so dragocen dokaz, da titovei niso nikdar resno mislili s socializmom, zaradi česar niso pustili tudi ljudski prosveti, da bi se usmerjala v njegovo smer. Po njegovem mnenju si ljudska prosveta ni znala osvojiti sloven skega človeka in njegove zavesh ter zadostiti njegovim potrebam «Novi prosvetarji — pravi Kocbek — so znižali ceno kulturnih kvalitet in spoštovanja do človeka». Torej tipično isti pojav kot nekdaj v nacistični Nemčiji in v vseh fašističnih režimih. «Marsikje — nadaljuje — so razvili težnjo po hudi poenostavitvi in .poenačitvi (nacisti so to težnjo nazvald Glelchschaltung - op ur.): kako kar najbolj zmanjšati človeka na praktičnega državljana in kako takoj in popolnoma pospraviti z njegovimi dosedanjimi pojmovanji.» Mi dostavljamo, Česni ni smel povedati pisec, da je ta od Zgoraj diktirana težnja nič več in nič manj kot pristen fašistični totalitarizem, ki hoče uniformirati vse državljane na raven stroja brez lastne sodbe in pobude, saj zanju misli duče. To nam potrjuje tudi ugotovitev v članku: «Taka praksa ne izhaja iz skrbi za človeško dozorevanje in za uspeh socializma, temveč iz tujega mišljenja, ki .pravi, da moč javnega reda ni v razvitih in samostojnih ljudeh, temveč v čim enotnejšem mišljenju in v čim sklenjenejših organizacijskih tvorbah.» /a lem piše o nizki ravni prosvetnega dela ter ugotavlja, da je kakovost, vseh prosvetnih panog precej padla pod predvojno. Toda tudi številčno nazaduje in so celi predeli, kjer je gledališka umetnost popolnoma mrtva. «Podobno je — piše Kocbek — tudi s pevskimi zbori; padli so po številu in kakovosti, tamburaški zbori pa so skoraj popolnoma izginili. Zelo žalostno je poglavje o knjižnicah. V šoštanjskem okraju si je posamezen bralec v dveh letih izposodil (Nadaljevanje na 4. strani) Prav tako kot naši malčki so tudi odrasli nestrpno pričakovali božič in razdeljevanje zavojev. Prav posebno pa oni odrasli, ki so na kateri koli način prispevali za dober uspeh otroške božičnice. Otroci so ta trenutek pričakovali z radovednostjo šteli dneve in celo ure, ki so jih ločili od zaželenih predmetov, ki so že nekaj časa mučili njih misli. Odrasli pa da bi uživali njih veselje in zadovoljstvo, srečni da so po svojih močeh, po končanem delu ali gospodinjskem opravku, osrečili toliko otrok s skromnimi, toda vseeno lepimi in predvsem koristnimi darili! Ze v prejšnjem članku smo v glavnem prikazali požrtvovalno delovanje žena, mladine in starejših, ki so z dobro voljo in njih delovanjem dosegli, da je tudi letošnja otroška božičnica potekla v največjem veselju naših otrok. Tako so na najboljši način odgovorili Ustim, ki se imenujejo kristjani in demokrati in so v nasprotju s svojim imenom skušali izrabiti tudi otroško božičnico za razcepitev in poglabljanje sovražnosti, pozabljajoč, da bi moral božič prinesti le mir in ljubezen Delavci številnih podjetij so orga nizirali otroško božičnico za svoje otroke ne glede na politično ali sindikalno pripadnost. Ze v četrtek je nekaterim malčkom «odleglo» pri srcu- Pri Sv. Jakobu se je že v zgodnjih popoldanskih urah slišalo veselo skakljanje po stopnicah v dvorano, kjer jih je čakal hrib zavojev. Trenutek za trenutkom in se bo pričelo razde, ljevanje. Kot nalašč se je tovarišica še enkrat nekam obrnila, nekaj vprašala, zato je seveda nestrpnost naraščala. Bili so res zelo dolgi tl trenutki. No, končno pa so le dočakali, dobili so zavoje, jih odprli, o- balet itd. Razumljivo je, da so otroci pričakovali le kdaj se bo pričelo razdeljevanje zavojev. Nič manj kot 350 otrok je dobilo zavoje. Tu je treba posebno omeniti lepo izdelane igrače, kar je povzročilo, da smo videli marsikateremu obdarovancu jeziček iz ust od velikega začudenja- Naenkrat so se pričela vrstiti obdarovanja po vseh prosvetnih društvih, tako da nisem vedela, kam naj se najprej podam. V petek ob 18. uri je bilo razdeljevanje zavo. jev na Milnici, kjer je bilo po lepem kulturnem sporedu obdarovano 213 otrok. Na Kolonkovcu je vladale., ogledovanju lastnih zavojev bilo ko. nec in so vsako igračo dobro pregledali, če gre, se je ogledovanje nadaljevalo pri sotovarišu. Božič se je z naglico bližal in vedno več je bilo krajev, kjer so se vršila obdarovanja otrok. Otroškega vrveža ni manjkalo. Z lepim kulturnim programom se je vršila otroška božičnica v PD «Škamperle». Tudi božično drevesce je bilo skoro pripravljeno. V programu so bile božične recitacije, Smehljajoči in veseli obrazki naših najmlajših. gledovali in se čudili darilom. Ko je I čeprav brez programa, prav prisrč- ’ no in veselo ozračje. 170 veselih obrazkov je na ta način dalo zado-š četi j e požrtvovalni mladini in ženam. Pri Sv^ Ani pa so požrtvovalni mladinci, žene in starejši obdarili svoje otroke v soboto. Nekoliko prikrajšani so bili s tem, ker niso razpolagali z dvorano in. se prireditev ni mogla vršiti. Toda, dragi malčki, kaj ne, da ste zaenkrat še skoraj bolj zadovoljni, ker so se pač tisti avtomobili, punčke, copatke, rokavičke itd., itd. še preje prikazali kot ste sami pričakovali? Toda za to se pa morate potruditi, da bo nasledju prireditev ob otroški božičnici boljše uspela z lepimi kulturnim programom. Kot je razvidno in seveda v veo nost tudi našim najmlajšim bralcem, ki jih vsekakor zanima veselje tovariša druge sekcije ali pionirja na podeželju, je letošnja božičnica potekla v največjem veselju in bila še precej bogata z darili. Ni ga n trpka, in bi ga ne smelo biti, pri ka terem bi se ne odražal vesel smeh’ ljaj ob tako velikem prazniku, za katerega so žene-matere in mladina skrbno delovale z željo v srcu, da bi se ohranil mir v svetu, da ne bi naši otroci vedeli, kaj je volna, da bi tudi prihodnja, otroška božičnica bila še. bolj vesela in brez trohice strahu pred novo vojno, v srcu. Tudi med najmlajšimi na podeželju ni bilo razlike v veselju otrok od tistih v mestu. Tudi tam so naši malčki prejeli lepa darila, ki jih je pripravila občina s pomočjo občanov. V Sv. Križu so pionirji prire- dili lepo prireditev ter nudili gledal cem nekaj časa res prijetne zabave, No, zato so pa mali Križani bili tudi lepo obdarjeni! Kaj ne, da je res? No, vidite, da nisem lagala, ko sem vam rekla, da so darila lepa, toda da je treba le še malo potrpljenja. Ali se spomnite, kako niste nič več prijateljsko gledali, ko vam nisem hotela povedati, kaj bo v paketih? Po končanem razdeljevanju pa ste veselo hiteli razkazovat vaša darila in se niste več spomnili na doteda njo jezo. V Trebčah je bilo tudi prijetno med razdeljevanejm daril, Vsi mali Trebenci so dobili koristna darilca in tudi slaščic, bombončkov in drugih sladkarij ni primanjkova vaio. Zdaj je pa prišel tudi tisti «čas», ko lahko povemo o dokončnih rezul tatih -delovanja mladine in izide v tekmovanju. V soboto je bila prireditev ZKM v PD «Škamperle», na kateri je bilo tudi razdeljevanje napovedanih nagrad za sekčije, ki so se najboljše izkazale v tekmovanju za izdelovanje igrač za otroško božičnico. Med sekcijami, ki so se najboljše izkazale in dobile prvo nagrado so Rocol Sv. Ana in Milje, ki so izdelale, prva 880, -druga 550 in tretja 500 igrač, V drugi kategoriji tekmovanja je zmagala sekcija Dacio, ki je izdelala 140 igrač. Mladinke sekcije na Roco-lu in tiste pri Sv. Ivanu so si pridu bile nagrado v njih kategoriji z iz delavo, prve 130, druge pa 122 igrač To so ene izmed najboljših sekcij, toda pohvale vredne so tudi še vse ostale mladinske sekcije. Mladi Ske-denjci so, n. pr. izdelali 140, mladina pri Sv. Vidu 60, mladina Lonjerja je izdelala 80‘, Kolonkbvčani 92, mia dina VOM pa 108 igrač. Te številke dokazujejo, kako so naši mladinci razumeli pomen otroške božičnice. Skupno število .igrač, ki so jih izdelale mladinske sekcije je 3.328, kar je povsem zadovoljiva številka in če računamo tudi na to, da je mladina ’me'a precej težav, naj si bo v izdelovanju kakor ludi prostoru, vidimo da je mladina pra Vilno razumela pomen otroške božičnice, za katero se je pripravljala z željo po ohranitvi miru v svetu, za srečnejšo in veselejšo bodočnost naših otrok. D. L. še niso uresničene. VU je sicer nakazala potrebni fond, toda zaradi nekega nesoglasja med njo in podjetjem Sel-veg, ki bi moralo novo linijo zgraditi in oskrbovati leži omenjeni kapital še vedno v banki. Po zadnjih izjavah visokega predstavnika VU pa je soditi, da bo to nesoglasje v najkrajšem času premosteno in da se bodo dela za elektrifikacijo začela še pred pričetkom pomladi. Gotovo pa je velikega pomena za zgoniško občino nova šola v Saležu, katere dela gredo že h koncu in kot je predvideno bodo dovršena 5. januarja 1951. To je vsekakor velika pridobitev. Vso to povojno dobo je bila šola v Saležu nastanjena v zasebnih hišah ter v nezdravih prostorih. Skoda je le, da je že tako pozno, sicer bi si novo stavbo lahko ogledali. No pa bomo to storili ob drugi priliki, če prej ne pa takrat, ko bo uradno otvorjend. V Gabrovcu je v gradnji ena stano-vajska hiša, ki bo imela 9 malih družinskih stanovanj. Ko bo dograjena bo deloma zmanjšala veliko stanovanjsko krizo. Tudi ta hiša bo zgrajena po modernih kriterijih in bo odgovarjala sedanjim razmeram. Poleg stanovanjske hiše v Gabrovcu je v načrtu tudi zgraditev stanovanjskih hiš v Saležu in Briščikih. Istotako je v načrtu zgraditev novega občinskega sedeža v Zgoniku. V kratkem bomo pričeli z deli. Kot veste je tudi nov občinski sedež zelo po- svojena pripovedovanju dotaknil tudi občinske uprave in njenih sedanjih voditeljev. Takole je dejal: «Naši občani so vedeli koga je treba voliti v občinsko upravo ih komu je brez skrbi zaupati vodstvo svoje občine. Sedanje vodstvo je v teku svojega eno in pol letnega delovanja napravilo mnogo več, kot pa prejšnje v teku vseh štirih let. /n če bi noči tovariši ne zadevali na ovire in težave na vseh koncih in krajih, bi videli, kaj vse bi nam preskrbeli.» Nato mi je povedal tudi nekaj, kar je tovariš župan zamolčal. «Veste» je dejal «naš župan je varčen In skrben človek. Mesto dn bi porabil vsoto,ki mu je bila dana na razpolago za kritje potnih stroškov ter mesto, da si se vozil z avtomobilom na službenih potovanjih se vozi s kolesom ati avtobusom. Do sedaj je samo na tem prihranil toliko denarja .da je uprava lahko popravila bivšo policijsko kasarno, jo prebelila ter napeljala o njo električno napeljavo». Očanec je imel še volje, da bi mi pripovedoval o razmerah, toda meni se .ie mudilo dalje. Moral sem obiskati še druge njegove sovrstnike. K. iz Zgonika mi je dejal, da Je bivša občinska uprava nedvomno kriva dejstva, da so še danes vasi zgoniške občine brez elektrike. Znano je tudi, da je bivši župan in sedanji občinski svetovalec SDZ Gruden tudi v sedanjem občinskem svetu osporaval elektrifikacijo vasi z izgovorom, češ da bo imela občina preveč stroškov. . . S temi trditvami je namreč hotel opravičiti svoje neplodno delovanje v občinski uprakl. Tudi titovski [ifištiši marsikaj go-' bezdajo in sam ne vem, kaj vse spotikajo našim tovarišem, ki so na občini. Seveda delajo to iz golega političnega sovraštva in zavisti. To kar predstavlja za repentabrsko občino (ki jo vodi titovski župan) nepremostljive ovire je v sosednji, t. j. naši občini «nesposobnost, brezbrižnost ali o-portunizem» naših tovarišev. Pa kaj hočemo, če že tako razumejo. Toda kdo jim še kaj verjame. . Iz tega bornega intervjuja, kl sem ga imel z raznimi osebami v zgoniški občini je razvidno, da tamkajšnja občinska uprava dela zelo uspešno kljub vsem oviram, ki se ji stavijo na pot v vseh mogočih pogledih. Zato je vse podtihanje titofašističnega tiska le golo fraziranje in laž, kl imata namen samo škodovati občinski upravi občanom na splošno. Občinska uprava bo pod vodstvom tov. Pirca nadaljevala še nadalje svoje uspešno delovanje v nepristranske korist vseh občanov — tudi tistih,, ki danes blatijo isto upravo — in bo s ponosom podala obračun svojega dela ob zaključku svojega mandata. Zato pa je lahko gotova, da ji bodo zgoniški treben ,kajti dosedanji je zelo stisnjen v prostorih, ki še zdaleka ne odgovor-j občani ob prihodnjih volitvah ponovno izrekli svoje zaupanje. iajo svojemu namenu. Te prostore bomo po zgraditvi novega sedeža lahko uporabili u druge primernejše svrhe. Te dni bodo končana dela za podaljšanje vodovoda v Briščke. na Kresijo ter k Bajti. Tako bodo dobila dobro pitno vodo tudi ta mala naselja. V načrtu pa je podaljšanje vodne napeljave po večjih vaseh naše občine, in sicer v Malem Repnu. Zgoniku in Saležu. To podaljšanje bo omogočilo vsaki družini, da si napelje vodo v lastno hišo brez bogve kako velikih stroškov. Pripomniti moram, da je sedanja napeljava po «zaslugi» prejšnje občinske librane napeljana le po sredi vasi, kar sevgda ni omogočilo revnejšim in od-daljenjsim družinam, da bi si napeljale vodo v svoje hiše. Pred nekaj meseci je naša občinska uprava intervenirala pri deželnih oblasteh za ureditev cestnih podaljškov iz deželne ceste (one, ki vodi s Proseka v Šempolaj) do Samatorce. Mi si bomo na vse načine prizadevali za uresničenje vseh načrtov in ciljev, ki smo si jih zadali že za časa votivne kampanje in ki so v resnici potrebni za uspešnejši razuoj gospodarstva in kulture v naši občini». Med tem se je dan že nagibal k večeru. Tov. Pircu se je mudilo po opravkih. Tudi mene je pot vodila dalje. Napotil sem se še k drugim možakarjem, k takim, ki vedo marsikaj povedati. C. -iz Gabrovca mi je pripovedoval o starih časih. Tega pa ne morem tokrat opisati in bom to storil enkrat pozneje. Med drugim se je v MILIVOJ DOLANC V državah ljudske demokracije so otroci glavna skrb države. V jaslih se otrokom nudi pravilna in zdrava vzgoja. S tem je tudi materam olajšana ena izmed največjih skrbi BRANISLAV NUŠIČ MINISTROV SPIRASI ČET i ste o božičnih praznikih kajpada jedli prašička. A veste, kaj sem jaz jedel? Prvi božični dan sem jedel juho in govedino, drugi božični dan sem prav tako jedel juho in govedino, tretji dan pa sem obedoval zarebrnice, da je svinjina vsaj malo zadišala na moji mizi. Ostal sem brez prašička, in sicer — pomislite - ko sem ga že videl, ko sem ga že imel v svojih rokah. Kupil sem lepega prašička, kakor ga je kupil še vsak drug gospodar, in sicer že v petek, ko so bili še bolj poceni. Prinesel sem ga domov m vsi po vrsti smo ga otipavali in vzklikali: «Ohohn!» Prvi sem ga jaz potipal in vzkliknil: «Ohoho!» Nato moja žena pa tašča, pa svakinja, otroci in kuharica. Vsi so ga po vrsti otipali in vzklikali: «Ohohoho!» Pa ne samo to, marveč sem po taščinem nasvetu povabil tudi starega očeta, da je malo požebral, preden ga zakoljemo. In ko je bilo vse opravljeno, smo se mirne duše vrnili k rednemu delu. Zena je umila otroke in jim zavezala velikanske rute okoli glave; tašča si je dala gorčice okoli vratu, da bi ji popustila žile, se ogrnila z majhno preprogo in sedla k peči; svakinja si je krojila in na sebi popravljala neko belo plesno obleko; žena je seveda vzela dva krom-pirja in si obvezala glavo, na roke pa nataknila bele rokavice in si jih snažila z bencinom; kuharica je obula moje stare škornje, da bi lahko v snegu otepala preproge, jaz pa sem se bril. V sredi te idile, ko je bil vsakdo pri svojem opravku, je pritekla kuharica z metlo v sobo in zavpila: «Prašiček je pobegnil!» Lahko s imislite da je ta vest treščila kakor bomba. Zavreščali smo v en glas in brž pohiteli na lov za prešičkom. Spredaj jaz, gologlav, namiljen, z brisačo zavezano okoli vratu, za menoj moja žena s krompirjem okoli glave in z belimi rokavicami na rokah, za njo tašča z gorčico okoli vratu in odeta s preprogo, nato svakinja v plesnem krilu, za njo kuharica v mojih škornjih," oborožena z metlo, in za njo nori otroci z rutami okoli glave. Jaz sem osebno prevzel poveljstvo nad to vojsko. Sovražnik se je venomer umikal, toda mi smo prav tako' venomer napredovali in sicer brez vsakršnih žrtev. Edino, da je spotoma odpadla tašči gorčica z vratu, žen ipa krompirji. Nasploh pa je v moji vojski vladal čvrst duh, pogumno je hitela naprej k zmagi. Pretekli smo tako dve ali tri beograjske ulice, ko je sovražnik vendar le zbežal na neko dvorišče. Jaz sem takoj odločno prevzel poveljstvo in razporedil vojsko. Težko artilerijo se pravi: svojo taščo — sem pustil pri vratih; gorsko topništvo — ženo in svakinjo — sem razporedil po dvorišču, da sta lahko obvladali vse bojišče; kuharico sem pustil v zaledju pri stranišču; strelce, namreč otroke z rutami okrog glave, pa sem razvrstil v strelsko črto. Sam sem šel na patrolo. Računali smo, da je zmaga zagotovo .naša, toda na vojaških pohodih kajpak tudi najmanjša okoliščina lahko spremeni potek bitke. V plotu je bila zev, skozi katero se je prašiček pretegnil in odrinil v docela drug okraj. To se pravi, da bi bila vsa nadaljnja borba zaman, Vrnili smo se z bojišča kakor Napoleonova vojska iz Moskve. Snežilo je in zasipalo ceste, jaz sem šel spredaj s sklonjeno glavo, za menoj moja vojska, zbita in potrta. . . Sneg pa je venomer naletaval, naletaval, in tam nekje v daljnem okraju je bogsigavedi kdo bržda že otipaval mojega prašička in vzklikal: «Ohohoho!» In v tem ko sem jaz obupno pričakoval božiča, me je tolažila edino novica, da je tudi gospodu notranjemu miništru takisto pobegnil prašiček. Zamislite si to smolo, da je tudi gospod minister ostal brez prašička kakor jaz in da bo po takem tuiji gospod minister deležen enake usode. Premislite še, če sta prašiček gospoda ministra in moj prašiček bila zgovorjena in sta na ta način ustvarila nekakšno zvezo med našima dvema hišama? Toda gospod minister seveda ni kakor jaz organiziral vojske in stekel za prašičkom. On je preprosto po telefonu sporočil upravi mesta Beograda: «Halo!» «Halo!» «Prašiček mi je utekel!' In zdaj si zamislite starešine mestnih kvartov in si zamislite pisarje in še to si zamislite, da se godi vse to o božiču ko na Novo leto ze pripravljajo nekatera povišanja. Lahko si pač mislite, kako je vsak pisar pomislil sam pri sebi: «Ej, tale prašiček mi pa lahko pribavi višjo stopnjo!» In potem kar vsi brž na delo- Pa vidiš, kako gre pisar iz mestnega kvarta in za njim nese orožnik prašička. Gresta naravnost proti ministrovi hiši. «Gospod minister, v čast mi je, sporočiti vam, da sem z uvedeno preiskavo takoj našel prašička.» Kmalu za tem vidiš, da se je pisar vračarskega kvarta odpravil na pot m za njim nese orožnik že drugega prašička «Gospod minister, čast mi je. . .» Ze trije prašički krulijo na dvorišču gospoda ministra in že trije 1 sanlar‘lo o povišanju, pa lej te že četrtega — psarja dorčolskega kvarta m za njim nese orožnik prašička- ujSSSS. 5SS 6*“ “ * —• * - «s — Kmalu nato prispe neki voz. Z njega stopi komisar topčiderške policije, za njim pa orožnik nese prašička. «Zamislite si, gospod minister, zatekel se je celo v Topčider, toda takoj sem ga našel. Ne more mi kar tako ubegniti». Naposled je prišel še pisar palilulskega kvarta, za njim pa je oiozmk našel purana. Ni našel prašikča,, ampak vseeno, našel je purana, in zaradi te malenkosti pač ne bo zaostal za svojimi tovariši «Ampak jaz vendar nisem izgubil purana!?» vzklikne gospod minister. , «Mar zagotovo veste, gospod minister, da ni bil purani?» In vtem ko sem jaz ostal brez prašička, kruli v sobi gospoda ministra po en predstavnik vsakega kvarta in po en pisar v vsakem kvartu pričakuje za Novo leto povišanje. ... Ko bi bi' Jaz vsaj malo minister policije in bi meni utekel prašiček jaz bi to sporočil vsem okrožnim načelstvom. VČLANJEVANJE V K P V LETU 1951. Za širšo in močnejšo Partijo S podatki, ki smo Jih do sedaj prejeli o obnavljanju izkaznic smo lahko zadovoljni. Nobenega dvoma ni, da nam bo uspelo obnoviti izkaznice vseh članov iz leta 1950. v roku ki smo si ga določili, to je do 21. januarja 1951, do tridesete obletnice ustanovitve slavnega tržaškega komunističnega pokreta. Pridno so tovariši in tovarišice tistih celic, ki so že danes dosegli 100 odst. vseh vpisanih članov (ženska celica Sv. Ane, v Križu, na Kolon-kovcu, v Camporah, celica «Višini», sekcije Tomažič, celica Luxemburg pri Sv. Ivanu, X. celica Pristaniščni-kov, celici v Domju in v Mačkov-Ijah) Kaj nas učijo ti rezultati? Da se ti tovariši niso omejili samo na navadno upravo delo z obnovitvijo izkaznic že vpisanih članov, marveč da so se iz prejšnjih izkušenj (februarska stavka, podpisi za mir, borbe za obrambo demokratičnih svoboščin, za spoštovanje mirovne pogodbe, proti hlapcem beograjske klike, itd.) nekaj naučili in razumeli kakšen vpliv ima naša Partija med vsem prebivalstvom, kako številni so oni, ki so na terenu borbe aktivni in ki Jih lahko tudi organizacijske povežemo Razumeli so, da obnavljanje izkaznic ni samo organizativni problem, marveč tudi političen. Da je narazumljivo kako morejo delavci, kmetje, mladinci, žene, intelektualci, ki se vedno dosledno borijo ob naši strani, ostati izven Partije- Prav v Partiji bomo mogli vsem tem predati naše izkušnje, jih vzgajati in jim pomagati, da bodo napredovali. Naj bodo te naše prve izkušnje kažipot vsem sekcijam, celicam in tovarišem, da bo njihov načrt obnavljanja izkaznic in vpisovanja novih članov konkreten, postavljen na način, ki bo v skladu s stanjem terena lahko pokazal v katero smer se mora osredotočiti glavni napor za uspešno izvedbo tega dela. Tovariši iz Sv. Barbare naj se pri obnavljanju izkaznic in vpisovanju novih članov ravnajo po dejstvu, da Je pri njih vse prebivalstvo podpisalo stockholmski poziv in prispe- Prokleti naj bodo imperialistični netilci nove vojne I PmOLETARCl VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! Partijsko izkaznica za leto 1951. vaio pri gradnji Ljudskega doma. Tovariši iz Elerjev, kjer je vse prebivalstvo z nami kar je tudi dokazalo s podpisovanjem mirovnega poziva, naj iz obnavljanja izkaznic napravijo politični problem in organizacijsko povežejo z nami vsaj boljši del prebivalstva. Sploh pa mislim, da obstajajo dobri pogoji za vs esekcije, posebno one na katere težijo velika, srednja in mala podjetja, obrtniki in kmetje; treba si Je le postaviti problem vedro in resno in dosegli bomo konkretne uspehe. Rezultati tega političnega dela bodo negativni za one celice (moške ali ženske), ki izvajajo obnavljanje izkaznic kot normalno prepisovanje članov, ali pa kar Je še težje, z mentaliteto «malo a dobrih». Mi hočemo da nas je mnogo in dobrih. Te možnosti imamo ker obstajajo pogoji za to; treba se je le približati onim plastem delovnega ljudstva, ki so že z nami in jih organizirati. Vse to pa ne izključuje dejstva, da moramo biti budni, da ne prod reje v na5e vrste posatici naših sovražnikov. provokatorji, ki jih pri nas ni malo. Toda budnost ne pomeni osamljenost, oddaljenost od množic, nasprotno, povezati se je vedno bolj z množicami in jih vzgo-J ti tako, da bo budnost dobila množični značaj. Treba je odstraniti mišljenje, da zadostujemo sami sebi in sektaštvo. Razumeti je treba, da hočemo vedno večjo Partijo, da bomo mogli vedno bolje izvrševati našo dolžnost, našo funkcijo onih, ki vodijo ljudstvo v novo, boljšo družbo. ALESSANDRO DESTRADI Za \M\\m kadrovski! politi! Na zadnjem zasedanju Centralnega komiteja je bila tako v poročilu našega sekretarja kot v raznih intervencijah, počrtana osnovna važnost zdrave in pravilne kadrovske politike. Vedno ostrejši položaj mednarodne politike in naraščajoča nevarnost nove vojne nalagata naši Partiji odgovarjajočo aktivnost, ki naj temelji na voditeljih ki se znajo sigurno k retati v vse smeri; na kadrih v ter vedno večja širina demokratičnega in miroljubnega tabora pod vodstvom Sovjetske zveze. Ni več nobena tajna, da je Trst eni izmed zelo važnih imperialističnih oporišč. Važno oporišče prav posebno od trenutka, ko je bila titola-šistična klika razkrinkana kot agentura ameriških in angleških vojnih pustolovcev in ko je začela aktivne priprave za sprožitev evropske va. riacije korejskega spopada. V tem poslednjem času so se v Trstu ustvarili pogoji, ki niso ugodni za imperialiste In njih titolasi-stične ter klerofašistične hlapce. Ustvarili so se pogoji enotne pro-timperialistične borbe, utrditve in razširitve slovansko-italijanske de mokratične fronte, likvidacije anahronističnih ostankov «bovvmano vih» nasprotujočih si taborov. Resolucija I. U. je bila predpogoj za te pogoje. Komunistična partija jih je ustvarila z izključitvijo nacionalističnih izrodkov iz svojih vrst, s pravilno internacionalistično politiko, z dosledno borbo za mn, podrejujoč ji vsa druga vprašanja, In prav ustvarjeni pogoji za združitev vedno večjih slovenskih in italijanskih množic okrog zastave miru so vedno bolj razkrinkali pred množicami protiljudsko politiko italijanskih in slovenskih strank tei skupin, katerih politika sloni n a hlapčevstvu do anglo-ameriških im perialistov. Isti so in bodo vedno bolj spravili, kakor je bilo in je pričakovati, izravnotežja tukajšnje uradne predstavnike Washingtona in Londona, ki jim je Trst poglavitne važnosti, ker bi moral služiti kot ev-ropski Fusan za titofašistično razbojniško tolpo, Zato moremo razumeti, zakaj skušajo italijanski in slovenski šovinistični krogi oživeti «bowmanovo preteklost», t. j. razdelitev Tržačanov na «magna italiani» in na «magna slavi»,, na slovenski in italijanski šovinistični tabor. in jim obljubljajo . . . enakoprav nost. Titofašisti pa so sedaj, ko jim je Truman zelo naklonjen in ker so postali njegovi miljenci, mnogo bolj pogumni. Ce so včeraj pravili, da so «internacionalisti» in da zaradi tega razumejo vprašanje Trsta kot mednarodno vprašanje, so danes prešli na odkrite nacionalistične pozicije z zahtevami po obdržanju cone B ln po priklijučitvi Trsta k Jugoslaviji. V tej zahtevi uživajo podporo im perialistov, ki jim je Tito mnogo bolj pri srcu nego De Gasperi. V svojem odgovoru «Demokraciji» je «Primorski» zelo jasno povedal to novo titofašistično tezo: «To pa so hkrati braz dvoma edine pozicije (cona B, op. ur.), katere na Trža šknm ozemlju imamo in s katerih lahko vodimo borbo, da ne bo vse Tržaško ozemlje ponovno zasužnje no v cunjasti imperialistični Italiji. Ali z drugimi besedami: izgubiti te pozicije nomeni izgubiti vsako mož nost, da si Trst še kdaj priborimo». Zastavonoše teh novih šovinistič nih izbruhov so titofašisti in demo kristjani okrog «Primorskega», oz. okrog «Giornale». Neke take sramežljive poskuse smo že opazili sep tembra in oktobra 1950. Odredba sodišča glede plačevanja stavcev tl-tofašlstičnega tiskarskega zavoda pa je bil znak, po katerem sta se «Primorski» in «Giornale» z veh kim truščem zagnala eden proti drugemu z namenom, da bi sažgala ogenj narodnostnih trenj in bojev. Med obema šovinističnima taboroma ni nobene razlike v «teoretičnih» izvajanjih. «Giornale» pravi odkri' to: «Se sono triestini, sono italiani», «Primorski» pa spreminja le besede m dejansko pravi: «Vse Tržačane moramo smatrati Slovence, ker si. vsi slovenskega porekla». Zato pa začenja staro pesem «Edinosti» <> Slataperju, ki je bil Zlatoper, km so fašisti pravili, da Napoleon ni bil Francoz, marveč Italijan. Linija demokristjanov nam je želu jasna in vemo tudi,kako je «krščan ska in človekoljubna». Vse Slovence bi utopili v kozarcu vode, le ob volitvah pošiljajo razne svoje mogočnike na podeželje med Slovence V kratkih besedah: medtem ko so italijanski šovinistični krogi poostrili svojo protislovensko gonjo in še vedno obupano vreščijo z maha njem svoje izgubljene trostranske menice o priključitvi Trsta k Italiji in vedo da iz te moke ne bo kruha, so po drugi strani titofašisti ponovno postavili na tehtnico geslo o priključitvi Trsta k Jugoslaviji. O-boji pa dokazujejo le, da so navadni imperialistični hlapci, ki zasledujejo cilj okrepitve anglo-ameriških pozicij v Italiji, Jugoslaviji in Trstu. Eni in drugi torej poskušajo obuditi nacionalistična trenja, ki so imperialistom potrebna v tem trenutku poostritve razrednega boja. Nas ne zanima razčleniti, kaj se poleg tega skriva v tem poskusu oživitve «bowmanove perteklosti». To bomo storili na drugem mestu. Za nima nas le vprašanje bistva preklani «Primorskega» in «Giornale», Je pa naloga delavsko-kmečkega gibanja, Komunistične partije in široke fronte miru, da ta nacionalistična trenja onemogočijo in da razkrinkajo pred vsemi množicami podle poskuse titofašističnih in demokristjanskih imperialističnih hlapcev. Ali so si vsi slovenski in italijan ski komunisti na Tržaškem na jas nem, da je nacionalizem zelo nevaren za kompaktnost protimperiali- rom miru in taborom vojne podeseteriti budnost proti vsakemu pojavu nacionalizma. Predpogoj za uspešno borbo proti nacionalizmu pa je odklanjanje vsakega kompromisa z nacionalističnimi odkloni, naj bodo to slovenskega ali italijanskega izvora. KAREL SISKOVIC Bistvo titovske «prosvete» (Nadaljevanje s 3. strani) povprečno le eno samo knjigo». Pač porazna bilanca petletnega dela. Kocbek končno postavlja «potrebo po glob jem razumevanju marksizma» (kar pod titovskih režimom ne bo doživel). «Cas je, da damo pravo ceno tudi marksističnemu humanizmu, ne le teoretični razvidnosti njegovega ekonomskega sistema». «Ali naj zdaj imenujem — zaključuje pisatelj Kocbek svoj članek — še poslednji smisel, ki ga vidim v naši prosveti? Vidim ga v zmanjšanem strahu pred silami zgodovine, v humanizaciji oblasti. Bistvo naše prosvete je v vedno močnejšem obvladanju narave in zgodovine. To obvladovanje pa mora osvojevalne napore puščati odprte, kajti znanstveni in tehnični napredek še nista sama po sebi pravičnejši in boljši red. Človekov napre-dalo namreč ni le proces razumskega spoznavanja in snovne akumulacije, temveč tudi naraščanje bitno-sti, pravice, svobode in sreče v človeku» Na to javno obsodbo današnjega fašističnega reda njegovi nosilci in priganjači še niso in tudi nikdar ne bodo mogli odgovoriti s prepričljivimi argumenti. V miru in pri v c* e m v H V V doma » Sž 11 j 1 želimo «loeakati tudi prihodnje stične fronte. Ali so si vsi na jasnem da se je treba proti nacionalizmu boriti na dveh frontah, t. j. proti na cionalizmu zatiralcev in nacionali zmu zatiranih. Mislimo, da je naša Partija dobro vodila svojo borbi, proti italijanskemu in slovenskemu nacionalizmu. V marsikaterem primeru je bila neizprosna proti slučaj nim pojavom nacionalizma v svojih vrstah. Kljub temu pa je treba v—pogojih, ki jih označuje tov. Stalin, t. j v gigantski bitki med tabo- KAKO DELUJE sekcija KP v Križu Naša sekcija, ki se je ustanovila v novembru leta 1949. iz ene celice obstoječe še pred Resolucijo Informacijskega urada, je sedaj sestavljena iz 4 celic; to dokazuje, da smo v kampanji za vpisovanje novih članov zelo napredovali. Toda če situacijo dobro analiziramo, Kot smo to storili na enem izmed zadnjih sestankov, moramo priznati, da smo imeli mnogo možnosti vpisovanja novih članov. Imamo veliko simpatizerjev, ki se ne vpišejo samo zato, ker jim nismo znali dokazati da naša Partija ni stara Babičeva partija, temveč Partija delavskega razreda, v katero je vsaka poštena oseba, ki se bori za blagostanje našega ljudstva, za obrambo miru, proti za-netitvi nove vojne, vredna vstopiti in PREDKONGRESNA DISKUSIJA Za Izboljšanje delovanja sekcije KP na Opčinah Sekcija na Opčinah je izvršila nekaj dobrega dela na političnem in organizacijskem polju. Razširila je svoje vrste ter utrdila Partijo z novimi člani. Tudi akcija v nabiranju podpisov je dobro uspela (4.400); ustanovili so se odbori miru ter povzele številne pobude, organizirana so bila zborovanja, manifestaci je itd. S tem uspešnim delovanjem je Partiji bilo omogočeno prodreti med najširše plasti ljudstva, ki so nam bile do pred kratkim precej oddaljene. Člani Partije in vodstev kulturnih krožkov so s pomočjo ostalih tovarišev najboljše širili napredno ljudsko kulturo in ponovno vzpostavili stare slovenske tradicije, ki so bile s strani titovcev resno ogrožene vsled napačnega postavljanja pred in po resoluciji Informacijskega tirada. Titovci so prav kulturno polje hoteli izrabiti za razcepitev tukajšnjega prebivalstva. Po objavi resolucije IU je velika večina krajevnih slovenskih intelektualcev, za- TrtaSko delovno ljudstvo je v splošnem praznovalo letošnje božične praznike v težkih gospodarskih pogojih ter se ob zaključku tega leta ozira s povsem upravičeno zaskrbljenostjo na bodočnost, ki mu ne nudi boljših iz-gledov. Preko 20.000 brezposelnih ter še večje število upokojencev z neznatnimi pokojninami, ki bremenijo na ramenih ostalih zaposlenih delavcev, tisoče družin brez stanovanja, nešteto mladincev brez zaposlitve in poklica — to je žalostna slika razmer na našem ozemlju ob zaključku leta 1950. Problemi in skrbi našega kmeta Kaj pa naš kmet? Ali so razmere malega posestnika, polovinarja, najemnika in kmetovalca na splošno morda boljše? Ne, tudi naš kmet težko občuti neizbežne posledice petletne vojaške okupacije in pogubor.osne vojnohujska-Ske politike.-Brez dvoma so danes najbolj prizadeti malt posestniki in vrtnarji, ki imajo zemljišča v Zavljah in prt Sv. Soboti. Zaradi potreb industrijske cone so jim bila razlaščena številna zemljišča. Večje število kmetovalcev je prišlo tako ob dragoceno njivo ali vrt, ki je predstavljal edini vir dohodka in s katerim je lahko vsaj skromno preživljal sebe in družino. Kot odškodnino so prejeli smešno nizke vsote, ki niso niti delno poplačale truda in naporov za izboljšanje razlaščenih zemljišč. Obseg razlaščenih zemljišč za potrebe industrijske cone pa se dokaj naglo Siri. Govori se celo, da nameravajo razlastiti še druga zemljišča in sicer do prvih hiš v Domju Ce bi na zemljiščih, ki so bila vse do danes razlaščena, v resnici gradili to- izmed največjih industrijskih mest t Evropi. Ce vzamemo v poštev razne uradne izjave višjih predstavnikov tukajšnjih oblasti glede možnosti gospodarskega razvoja našega mesta, nam postane ta. ko j jasno kakšni so izgledl za bodočnost industrijske cone v Zavljah. Saj so prav višji predstavniki okupacijske oblasti že večkrat izjavili, da ima Trst zaradi svojega geograjskega in političnega položaja le malo Izgledov za vlaganje visokih vsot v že obstoječe Industrijske obrate in v druge gospodarske objekte. Kakšni naj bodo torej izgledl za razvoj In procvit industrijske cone v Zavljah? Danes je na žalost resnica te ta: kmetu so vzeli zemljo, izplačali so ga z neprimerno nizkimi vsotami: tsto zemljišče pa so dali v najem, bodisi prejšnjemu lastniku ali pa kakemu drugemu kmetovalcu, vse seveda protI vtsoki najemnini. Najboljši dokaz temu so nam številke o stanju brezposelnosti, ki se stalno dvigajo. Zaradi tega je zahteva naših kmetov, da se razlastijo zemljišča le v primeru dejanske potrebe za gradnjo tovarne tn potom predhodnega posvetovanja z njihovimi zastopniki, povsem upravičena in jo morajo predpostavljene o-blasti v bodoče tudi docela upoštevati. V tem pogledu je naša Zveza malih posestnikov le večkrat intervenirala tn zastavila vse sile za čim ugodnejšo rešitev spornih vprašanj. Toda našega kmeta tarejo še drugi, varne, bi postal Trst nedvomno eno n tč manj pereči problemi. Visoki dav- ki, pretirana trošarina na prašičih in vinu, to so nekatere izmed neštetih in skoro dnevnih skrbi kmetovalca. Tudi odškodnina ki jo vojaške oblasti izplačujejo za škodo povzročeno po vojaštvu na zemljiščih, nikakor ne odgovarja višini dejansko povzročene škode. Koliko poti v mesto, tavanja od urada do urada in koliko dragocenega časa mora prizadeti zgubiti pretino pride do denarja. Tudi v tem pogledu se Zveza malih posestnikov stalno trudi, da bi odpravila nepotrebno birokracijo ter da se škoda pravilno ceni. Kmetijski Inšpektorat nudi kmetom delno pomoč za obnovo tn preureditev hlevov, kleti in gnojišč. Toda tudi te pomoči se naš revni kmet le težko poslužuje, ker se nerad obremenjuje 2 novimi dolgovi. Le redki so tisti, ki lahko brez posebnih skrbi segajo po tej pomoči. Na vsak način pa priporoča Zveza malih posestnikov vsakemu kmetu naj, v kolikor ima možnost, izkoristi to priliko. Vsako izboljšanje na kmetiji mu bo brez dvoma prineslo pozitiven uspeh tudi v finančnem pogledu. Omeniti moramo ob tej priliki požrtvovalno zanimanje zgoniškega župana tov. Pirca za otvoritev kmetijske strokovne šole, ki bi služila posebno mladini na vasi. Na teh tečajih bi se vaška mladina seznanila In usposobila v pravilnem obdelovanju zemlje, živinoreji ter o vseh problemih naprednega kmetijstva. Pri tem se moramo zavedati, da živimo v dobi tehničnega napredka, ko je ljudstvu na splošno, kakor tudi kmetu neobhodno potrebno, da si pridobi novega znanja v svojem poklicu. Vojaška uprava pa mora s svoje strani poskrbeti za udejstvitev pobude tov. Pirca ter mora staviti na razpolago bodisi denarna in druga potrebna sredstva. Ko obravnavamo pereča vprašanja naših kmetov pa ne smemo pozabiti na podlo tn zločinsko vlogo tržaških tltofašistov, ki so z ustanovitvijo neke domnevne «kmečke zveze» hoteli razdvojiti enotne vrste naših kmetov ter jih Istočasno, s sejanjem nacionalističnega šovinizma odcepiti od delavcev v mestu. Ta pro/ašisttčna organizacija, v kateri so vpisani vsi tržaški in koprski titovski funkcionarji, si je prevzela nehvaležno nalogo, da bi z raznimi praznimi obljubami, moralnimi pritiski tn grožnjami prevarala našega kmeta in ga privedla v njihov tabor izdajstva, sleparij tn spletkarstva. Brez dvoma je vsem znano, s kakšno prevaro so hoteli pridobiti člane v Sa-matorlcl, kjer so krožili z resolucijo, ki naj bi zahtevala prenos zemljiške knjige iz Sežane v Trst. Na drugi strani pa je bila že pripravljena «prostovoljna» pristopnica v njihovo «zvezo». Naj bi titofašisti rajši odkrito povedali, kdo je dejansko kriv, da Je zemljiška knjiga še vedno v Sežani. Tudi glede obmejnih blokov stalno kričijo, da Je treba protestirati pri VU. S tem hočejo le prikriti lastno sokrivdo zaradi ovir, ki jih imajo dvolastniki prt prehodu. Saj so prav titojašistične oblasti tiste, ki že od leta 1945 stalno ovirajo dvolastnike. Prav zaradi teh ovir tn vsakovrstnih sitnosti je bilo večje število dvolastnikov iz cone Aprisiljeno opustiti obdelovanje zemljišč o coni B. Titojašistl sicer zelo kričijo o potrebi odpretja novih blokov, previdno pa molčijo o glavnem Jedru vprašanja, ki ne obstaja v tem, da se postavljajo še novi bloki, čeprav so za današnje razmere dejansko potrebni. Glavno vprašanje in težnja vsega prebivalstva obeh con je, da se odpravi demarkacijska črta tn se obe coni končno združita ter da se vse okupacijske čete umaknejo bodisi iz cone A kakor tudi iz cone B. To je danes bistveno vprašanje, o katerem pa titofašisti seveda molčijo. Sicer niso titofašisti niti najmanj poklicani, da se postavljajo kot «zaščitniki» naših kmetov. Ljudožrcl, ki izmoz-gavajo, sleparijo in ubijajo kmete v coni B in Jugoslaviji nimajo nlkake pravice, da sploh zinejo o potrebah tn koristih naših kmetov. Morilci tn roparji jugoslovanskih narodov, ki so že leta 1948 obljubljali izplačilo vojnega posojila in stalno sleparijo naše vdove padlih in vojne sirote, naj pustijo kmete cone A pri miru in naj prenehajo z grožnjami ni izsiljevanji. Toda naši kmetje, ki so dali do sedaj nešteto dokazov visoke politične zavesti, bodo tudi v prihodnjem letu ohranili In še bolj utrdili delavsko-kmečko enotnost, ki je najboljši odgovor fašističnim zločincem in obenem porok za uspešne skupne borbe delavcev tn kmetov. ALOJZ MARKOVIČ — ZVONKO pustila naše množice z upanjem, da jim bodo iste sledile. Naša Partija pa je znala, kljub velikim težkočam zbrati vse sile in je v prav kratkem času organizirala dve večji dramski prireditvi («Naša kri» in «Revizor»), ve"čje~število manjših dramskih uprizoritev in nešteto kulturnih prireditev, ki jih je občinstvo prav dobro obiskalo. Kljub vsemu temu uspešnemu delovanju pa se ne moremo zadovoljiti s povezavo z množicami posebno italijanskimi, predvsem zato, ker nismo znali dovolj močno utrdili dosežene uspehe na kulturnem polju in v kampanji za mir. Glavna naloga sekcije KP na Opčinah je sedaj rešitev upravno-fi-nančnega vprašanja. Temu vprašanju se ni polagala velika pažnja in je bilo skoraj popolnoma zanemarjeno. Ce bi se ta zanemarjenost nadaljevala, bi vsekakor to vprašanje zelo škodovalo delovanju naše Partije. Vsi člani sekcije morajo pomagati komiteju, ki bo pripravil mesečni ali tedenski delovni načrt za rešitev tega važnega vprašanja. Eno izmed resnih pomanjkljivosti srečujemo tudi na organizacijskem polju. Člani sekcije se v diskusijah omejujejo le na krajevne openske problemeh in tako pozabljajo na reševanje problemov ostalih vasi, ki ravno tako spadajo v isto sekcijo. Da se odstranijo te napake je potrebno, da sekcijski komite na svojih sestankih preuči vse najvažnejše probleme, ki se tičejo sekcije in nato povzame potrebne sklepe ter pravilno, in ne kot doslej, ko so v vasi vse funkcije Izvrševali 2 ali 3 elementi, je treba razdeliti delo med vse člane. Potrebno je utrditi povezavo z ostalimi vasmi: člani sekcije se morajo udeležiti celičnih sestankov, na katerih naj bi svetovali, predlagali, usmerjali ter pomagali ostalim tovarišem. S svoje strani pa se morajo celični sekretarji potruditi, da se vsakikrat udeležijo aktiva sekcije. To, da se sekretarji celic vsakodnevno oglasijo na sedežu sekcije bo predvsem pripomoglo k trdnejši povezavi. Sekcija, predvsem pa organizacijski in politični sekretarji morajo resno misliti na obnovitev in vzdrževanje vezi s tovariši iz Bazovice, ki smo jih zanemarili in jih celo zgubili. To je ena izmed najvažnejših nalog sekcije, predvsem zaradi posebnega položaja te vasi. Edinole s tako orijentacijo bo sekcijski odbor postal pravi vodilni organ Partije in širokih demokratičnih ljudskih množic, ki hočejo mir, svobodo in delo. postati dober tovariš in pozneje n'°r da dober voditelj. Pri pregledovanju dela naše sekc-i smo ugotovili, da smo dosegli zel° dovoljive uspehe, ki bi bili še ve J’ če bi bili vsi tovariši dali svoj nos. Lahko rečemo, da je bil Sv. Križu popoln pregled naših in sil sovražnikov delavskega razi feda» otvoritev našega sedeža, proslava tobrske revolucije ln razne druge >■" nifestacije nam dajo konkreten do da našo Partijo ljubi in ji sledi prebivalstvo, ki gleda v njej sim in in jamstvo miru, svobode, pravic® bratstva med Slovenci in Italijani-Imamo pa še mnogo pomajkljv” Tako, na primer nismo skoro n' po neki borbi all izvr’Senem delu,poučili, zakaj se ni delalo bolje. Z pre* ljili smo se z našim uspehom inS*i ae cenjevall ter večkrat pozabljali, da ^ komunisti ne smejo prevzeti -p .gi kljub našim uspehom, naši sov ra» ne spijo. v Vprašanje oddaljitve obstaja tu£)fllji naši sekciji ln ga še nismo Popolprej5' rešili, čeprav se Je v primeri ^otav- njimi meseci stanje popravilo, ve ne ljamo tudi, da kljub vsem naP°r0dl čitajo vsi tovariši našega tiska 1 n>j. mnogi nočejo razumeti, da je boljši propagandist naše borbe. n, vprašanje članarine bo treba r®S* način, da ne bo več vzdrževanja. je Mi člani sekcijskega komiteja .. nismo zastavili vprašanja, kako P ^ gati mladini. Pozabili smo sk°r° ccl<> polnoma na njen obstoj in nisth0 gjj' do pred kratkim vedeli, če spl° staja v sekciji Komunistična m1 .cnl koliko mladincev šteje in kdo s°mlilli. voditelji. Ko smo se na njih sP°^v|iii smo prisostvovali nekaterim nJu sptt njih dobi pozabili. V predkongresni oot" vij>-ramo o vseh teh vprašanjih razpr ti v duhu kritike in samokritik®^ jjp učiti napake in pomanjkljivosti (el» istočasno skušati odstraniti ter ; ojačl“ ” : I politično in Partijo. organizacijsko V borbi proti titovstvu smo a|£« bro in temeljito borili ter iz lir»d* ur»' »P** popolnoma osamili. Sedaj se P* da nekateri naši tovariši celo ljajo s titovskimi aktivisti i-1 Čitajte Hfite podpirajte «DELO» FRANC BOLČINA ----------------------.nuj$e ljajo, da Imajo pred seboj n^j j-1-izdajalce delavskega pokreta. pomni zgodovina. V naši preda0 diskusiji moramo razpravlja1^ jzd» najbolje voditi borbo proti ^ jalcem. Partija jih kot stekle pse, jih liti jih pred vsem mora znat' 0 ih ...o«1' ki kot smo ugotovili, noče ga njih in noče imeti nič sKU^aK° , njimi. Razpravljati moramo. ntol\ približati onim terenskim ®*e ni-11., ki v dobri veri še vedno s,ed'J je --11 . zi izdajalski politiki. Vemo, d jl0 P-Jo še kaj vpliva na gotovo S- za1.' ter in vdov padlih, je to ker se te žene bojijo zgut ^ur no; kajti titovci so odvzeli ^rj5ica(, vsem našim tovarišem in 10 j|)0vc s ki niso hoteli zahajati na n KU||rah Stanke. Tako so ti lopovi SP® bedo ljudstva. ,K0 P*1 Z zdravo kritiko In satrl0^aii rC^a mo gotovo napredovali in ZyjaSih 1. tudi majhna vprašanja, kl ce b°^ virajo naše konkretno de °.avljati gl znali pravilno ln resno P°, rC,( skusijo, lahko brez nadaU™ naP mo ,da bo naša Partija u3P . dovala. vlR0'1, SULCIC V sehreta® ** J NASA BORBA JE POVEZANA z borbo italijanskega demokratičnega gibanja Ne pretiravamo, ako trdimo, da je perspektiva, ki stoji pred nami ena izmed temeljnih, ali morda celo temeljnega vprašanja za naše demokratično gibanje. Zato je potrebno, da vprašanje te perspektive pojasni-nio. Vsako napačno ali netočno mišljenje o njej je lahko škodljivo našemu gibanju ter koristno našemu nasprotniku Pri nas Slovencih na Goriškem obstaja nevarnost podcenjevanja lastnih sil, demokratičnega delavskega gibanja ter italijanskega demokratičnega gibanja, ki ima možnost, da napreduje ter izvede temeljit življenjski preobrat V vsej državi. Popolnoma jasno je, da do temeljite preobrazbe neke dežele ne more priti kar naenkrat. Pretino do lega pride je treba trde borbe. Med ( borbo pa se ne sme obupati. Narodi, ki so se šele nedavno otresli .okov imperializma so se borili več desetletij na vseh poljih socialnega življenja, končno pa so obračunali še z vprašanjem, ki je bilo prav za Prav jedro vseh vprašanj t. j. z Vprašanjem osvoboditve izpod oblasti izkoriščevalcev. Danes deluje proti nam ameriški imperializem neposredno in potom svojih hlapcev. Ta ima namen sprožiti vojno proti Sovjetski zvezi, zadušiti delavska gibanja v kapitalističnih deželah, zasužnjiti ves delavski razred, v Italiji pa ima namen ohrometi in celo paralizirati vso italijansko industrijo v korist ameriške industrije. Za dosego tega je za njih potrebno, da napadajo in zadenejo Komunistično partijo ter Italijansko sploš. no delavsko zbornico (CGIL). Istočasno pa se poslužujejo vseh sredstev za dosego ločitve delavskega razreda od delavske partije. Komunisti stavijo danes pred ostalo prebivalstvo tri vprašanja, ki so temeljnega značaja in sicer: : 1. vprašanje miru; 2. vprašanje zboljšanja razmer delavskega razreda in 3. vprašanje demokratičnih svoboščin. Ce bi o teh vprašanjih podrobneje razpravljali, bi se prenadolgo zavlekli. Zato bomo le v kratkih ob risili, ki so zlasti značilni za današnje razmere, prikazali resnico. Le če bomo temeljito poznali pravo resnico bomo lahko presojali trenutni položaj ter uspešno branili naše delavske in slovenske interese. Predvsem pa se moramo zavedati dejstva, da je naša borba neločljivo Povezana z usodo demokratičnega gibanja v Italiji. Popolnoma jasno Je, da bi če bi v Italiji prišlo do P°Taza demokratičnega gibanja, obenem prišlo tudi do poraza slovenskega gibanja ter bi nam bila popolnoma onemogočena kakršna koli borba za rešitev svojih vprešanj. Kdo drugi naj nas brani v Italiji, če ne italijansko demokratično gibanje? De Gasperi nas prav gotovo ne bo in nas tudi ne more braniti, kajti prav njegova stranka poskuša na vse načine kratiti naše pravire. Se manj pa nas more braniti Tito, ki se pogaja z De Gasperijem ter sklepa z njim pripateljski sporazum. Ko nam bo to popolnoma jasno, nam bo jasno tudi dejstvo, da je vsaka zmaga italijanskega demokratičnega gibanja obenem tudi naša zmaga. Pa povrnimo se k perspektivam. Ce se ozremo na borbe, ki jih vodi naše gibanje in sploh demokratično gibanje v Italiji, vidimo, da zmagujemo na številnih poljih; vidimo tudi, da je sedanji čas naklonjen naši borbi. Milanski delavci, ki so zaposleni pri Bredi so nedavno vodili odločno borbo proti tamkaj-šjim industrijcem, ki so poskušali zapreti tovarne: in so zmagali. Danes Breda deluje v korist miru. Poljedeljski delavci Padske nižine so iztrgali vladi potrebne vsote denarja za izboljševalna in osuševalna dela. V svoji borbi proti delodajalcem so zmagali tudi delavci Brede v Benetkah. V genovski ladjedelnici Ansaldo- so delavci sami pričel’ graditi 25 000 tonsko ladjo, kljub temu, da so se gradnji upirali delodajalci. V mnogih tovarnah pa je v teku odločna borba proti delodajalcem. Delavci tvornice traktorjev v Reggio Emilia so preživeli božič v tvornici zaradi borbe proti deloda jalcem. Tudi v naši pokrajini imamo važne dogodke na polju naše borbe. Pred par tedni so dosegli tržiški de- lavci 44 urni delovni urnik, a borili se bodo še nadalje za uvedbo 48 urnega tedenskega urnika. Kdo se ne spominja borbe v oljarni, ki pa se še ni končala in se bo nadaljevala, dokler ne bodo zmagali delavci. Vsi ti dogodki nam kažejo, da je čas naklonjen naši borbi in da imamo zato možnost, da nadaljujem,.; borbo, da iztrgamo vladi milijarde lir za koristna dela in ji tako preprečimo, da bi iste milijarde uporabila za nepotrebno oboroževanje. Mi zahtevamo delo tam, kjer je to potrebno. Zahtevamo milijarde zn zboljšanje industrijskih in poljedelskih naprav in nasprotujemo načrtom vlade, ki oborožuje svojo vojsko po nepotrebnem. Istočasno zahtevamo spoštovanje državne ustave, utrditev demokratičnega gibanja, za utrditev demokratičnega gibanja za bratstvo med Slovenci in Italiani za zagotovitev dela, demokratičnih svoboščin ter naših nacionalnih pravic. To ni častna naloga le za komuniste, tbmveč za vse demokrate, Slovence ali Italijane. Predvsem pa je naša temeljna naloga, da se borimo za ohranitev miru v svetu, kajti mir je osnova vseh osnov. Trajen in pravičen mir je porok vseh nadaljnih pridobitev. ODPRTO PISMO »svobodnim sindikalistom*1 Tov. Lorenzon Josip iz TrZiča je priobčil v glasilu goriške federacije KPI odprto pismo naslovljeno članom vodstva žoltih notranjih komisij v triiški ladjedelnici. Vsebino tega pisma objavljamo na tem mestu v krajšem izvleč ku. Kot je znano so delavci trtiške ladjedelnice pred kratkim želi lepo zmago z dosego 44 urnega tedenskega delovnega urnika. Ob tej priliki je Delavska zbornica izdala proglas, v katerem izraža svoje mnenje o žoltih sindikatih, ki jih prav za prav vodijo delodajalci. V odprtem pismu trdi tov. Lorenzon, da najboljši ljudje postanejo lahko hlapci delodajalca, če ne priznavajo moči in volje delavskega razreda. Gospodarju lahko koristiš na razne načine, v prvi vrsti pa z zaviranjem pravične borbe delavskega razreda za dosego upravičenih zahtev. Ravnateljstvo ladjedelnice je vsililo delavstvu 40 urni tedenski delovni urnik ter prelomilo princip doplačila za izredne ure. Skratka, gospodarilo je kot da živimo še vedno v fevdalni dobi. Tudi zahtevi po povišanju urnika se je ravnateljstvo upiralo. Glavni ravnatelj je dal jasno razumeti, da bo vse zaman, tudi če delavci pridejo v soboto na delo. Kar naenkrat pa pride v Tržič predsednik Smeraldi, obišče FIOM in Prva povojna statistika slovenskih srednjih šol v fiorici Pred nedavnim so izšle «Izv est je državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici». To je publikacija, ki seznanja poleg dijakov in njih staršev tudi širšo javnost o stanju goriških slovenskih srednjih šol. Vsekakor je. ta publikacija zelo primerna, saj nudi javnosti nekak vpogled tudi v tisti predel slovenskega kulturnega življenja, ki je bil vso povojno dobo zavit v nekako neprozor-nost. Primerno se nam zdi, da na podlagi podatkov, ki jih vsebujejo omenjene «Izvestje» vsaj delno seznanimo naše čitatelje, bodisi z Goriškega, kakor tudi s Tržaškega, o stanju slovenskih srednjih šol v Gorici. Zal pa ne moremo zaenkrat tega izpopolniti z najnovejšimi, letošnjimi podatki. Upamo pa, da bomo to storili, čim nam bo omogočeno. Leta 1945 sta bili istočasno obnovljeni dve slovenski srednji šoli, ki sta temeljnega pomena za vse preostalo šolstvo, t. J. gimnazija in učiteljišče. Gimnazija se deli v dve stopnji in sicer v nižjo srednjo šolo ter v vvsjo Klasično gimnazijo imenovano tudi licej. Se istega leta se je vpisalo na nižjo srednjo šolo 462 dijakov, na licej 150, no učiteljišče pa 96 dijakov. Naslednje leto je bila dokončno ustanovljena še strokovna šola s slovenskim učnim jezikom. V prva dva obstoječa razreda se je tedaj vpisalo 136 dijakov. Istočasno pa je obiskovalo nižjo srednjo šolo 478 dijakov, licej 136, učiteljišče pa 101 dijak. Tega leta se je torej število dijakov znatno dvignilo; toda ne za dolgo, kajti že pred pričetkom šolskega leta 1947-48 Je stopila v veljavo mirovna pogodba z Ita- lijo in je Gorica zgubila skoraj vse svoje naravno zaledje, ki je naseljeno po Slovencih. Ostal ji Je le neznaten del Brd ter ozka mestna okolica. Po ponovni povrnitvi pod italijansko upravo je bilo priključeno goriški pokrajini tudi ozemlje, ki je prej pripadalo pod Tržaško pokrajino in ki tvori Tržiški okraj. Vsekakor pa je bila spremeni-tev državne meje zelo usodna za številčno stanje slovenskih srednjih šol v Gorici. V šolskem letu 1947-48 je posečalo nitjo šolo 166 dijakov, licej 51, učiteljišče 42, strokovno šolo pa 87 dijakov. Naslednje šolsko leto jeobiskovalo nižjo srednjo šolo 133 dijakov, licej 63, učiteljišče 43, strokovno šolo pa 120 dijakov. V preteklem šolskem letu pa je bilo številčno stanje omenjenih šol naslednje: Nd nižji srednji šoli je bilo vpisanih 91 dijakov, na liceju 67, na učiteljišču 43, na strokovni šoli pa 118 dijakov. Številčno stanje profesorskega zbora na slovenskih srednjih šolah v Gorici je bilo v teh letih naslednje: Leta 1945-46 je poučevalo na nižji srednji šoli 23 profesorjev, na liceju 12. na učiteljišču pa 10 profesorjev. Leta 1946-47 je poučevalo na nižji srednji šoli 26 profesorjev, na liceju 16, na učiteljišču 13, na strokovni šoli pa 12 profesorjev. V šolskem, letu 1947-48 je poučevalo na nižji srednji oli 12 profesorjev, na liceju 15, na učiteljišču 12 in na strokovni šoli tudi 12 profesorjev. Leta 194-49 je poučevalo na nižji srednji šoli 13 profesorjev, na liceju 14, na učiteljišču 11, na strokovni šoli, pa 12 profesorjev. V preteklem šolskem letu pa je bilo tako številčno stanje profesorskega zbora; na nižji srednji šoli 15 profesorjev, na liceju 14, na učiteljišču 13, na strokovni šoli pa 12 profesorjev. O letošnjem številčnem stanju omenjene «Izvestje» še ne poročajo. Ob tej priliki moramo pripomniti, da bi bilo tako ali vsaj podobno «Izvestje» potrebno tudi za osnovne šole. Ker do sedaj še ni izšla nobena tozadevna publikacija je vsekakor težko poročati c ročnem številu učencev na slovenskih osnovnih šolah. Kljub temu pa bomo naše čitatelje seznanili v eni izmed prihodnjih številk našega lista s primerno statistiko o splošnem stanju slovenskih osnovnih šol. CRDA a ob 11.50 na dan pred začetkom borbe izda glavno ravnateljstvo obvestilo o povišanju urnika. Kaj se je zgodilo? Zgodilo se je to. da so člani Notranje komisije pristaši FIUMa razumeli, da delavci čutijo borbo, da ne zadostujejo več razne obljube in objave in da so vsi brez izjeme, komunisti, socialisti in ostali odločeni boriti se skupno do zmage. Tega seveda niso razumeli člani žoltih in svobodnih sindikatov v Notranji komistji, ki imajo navado videti v vsaki borbi razne komunistične spletke in ne verjamejo delavstvu. Zato je pa bilo ravnateljstvo tokrat bolj modro In se prej spretno povleklo. da si prihrani poraz. O svoji odločitvi je obvestilo «svobodnjake», katerim naj bi šla vsa zasluga za zmago. Razen tega je ravnateljstvo vedelo, da med delavci vseh oddelkov in strok vlada veliko nezadovoljstvo in se je balo, da bi se zahtevi po povišanju delovnega urnika pridužile še druge pravične zahteve. Zato se je vdalo. Kadar obstojajo takšni pogoji borbe je zavestno ali nezavestno zaviranje delavske borbe zločin. Ce bi se Notranja komisija ravnala po zahtevah, ki jih v njej postavljajo člani Delavske zbornice, bi jo ravnateljstvo bolj upoštevalo. Toda člani Delavske zbornice so v manjšini in ostali člani nočejo razumeti volje delavstva, ki zahteva pravično sorazmerje v Notranjih komisijah. S tem izgubljajo delavci zaupanje v ta organ, dcladajalci se pa tega stanja poslužujejo za Se večje izkoriščanje delavstva. Nihče ne more tajiti, da so tudi v zadnji agitaciji člani «svobodnih sindikatov» zavirali voljo delavstva in s tem pomagali izkoriščevalcem. Dolžnost vseh je voditi delavstvo v njegovi borbi proti izkoriščanju in za izboljšanje življenjskih pogojev. To pomeni imeti pogum in zaupanje v delavstvo. V zadnji bitki pa so samo člani FIOM dokazali, da imajo pogum in zaupanje v delavstvo. Zato so etudi zmagali! Sovodenjci zahtevajo zadostno preskrbo z vodo SOVODNJE — Vse kaže, da se zagrajska občina, ki ima še vedno jurisdikcijo nad Sovodnjami in drugimi malimi okoliškimi naselji, niti malo ne briga za naša krajevna vprašanja. V Sovodnjah je še vedno nerešeno vprašanje preskrbe vode Tudi Peč in Gabrije sta brez pitne vode, dasiravno je v neposredni bližini mnogo, včasih še preveč vode. Vedeti pa moramo, da je v teh krajih .mnogo izgledov za razvoj vrtnastva. Toda do pravega razvoja vsekakor ne more priti vse dotlej dokler ne bo rešeno vprašanje vode Za ureditev namakalnih naprav bi ne bile potrebne ogromne vsote. In prav na to bi morala misliti tudi občinska uprava, ki trenutno upravlja sovodenjsko občino. Kdaj bodo popravili standreško cesto ? STANDREZ — Že večkrat smo pisali v listu ter opozarjali oblasti da je cesta, ki vodi iz Gorice skozi Standrež v Sovodnje v zelo slabem stanju. Ob suhem vremenu se zlasti skozi Standrež in Sovodnje dvigajo za vsakim prevoznim sredstvom pravcati oblaki prahu, ob deževju pa je strah >vito blato. Se koliko časa bomo morali isto «zgodbo» ponavljati? Ali se bodo zganile merodajne oblasti ter vzele v poštev zahteve našega ljudstva? Srečno novo leto želi kb ENRICO GUERRA mesnica Trst • Campo S. Giacomo 2 Srečno novo leto želi ki trgovina s čevlji Donda Trit, Largo Barriera Vecchia 5 ZDRAVSCINA — Se za časa po čitnic so prebivalci Zdravščine zah levali od občine, naj v bližini šole postavi obcestno znamenja za šoferje. Toda poteklo je že prvo tromesečje šolskega leta, a znamenja še ni in nevarnost š vedno obstaja Kdo bo torej kriv morebitne nesre če, če ne občinska uprava, ki se niti malo ne briga za mestno okolico? Delavska zbornica v Krminu brani male davkoplačevalce KRMIN — Nedavno tega je občinski odbor privolil, da se vključi v komisijo za preučitev vprašanja davčnih zadev tudi predstavnika krajevne Delavske zbornice. To je seveda storil na pritisk malih in srednjih davkoplačevalcev, ki so zahtevali, naj se v komisijo vključi tudi ljudi, ki bodo v resnici branili njihove interese. V nedeljo 17. decembra je bila seja omenjene komisije. Ob tej priliki je predstavnik Delavske zbornice zahteval, naj se ne obnovi obdavčenje po istem sistemu kot preteklo leto in to vsaj za one davkoplačevalce, ki so vložili priziv proti previsokemu ali kri- vičnemu obdavčenju. Ob tej priliki je tudi zahteval, naj se zniža obdavčenje kmetov, ki so bili silno prizadeti zaradi suše In toče v preteklem poletju. Žalostno pa je dejstvo, tla je občinski tajnik odbil zahteve zastopnika Delavske zbornice. Istega mnenja kot tajnik so bili skoraj vsi ostali člani Komisije. Neki član komisije je trdil celo da je 90 odst. prizivov proti previsokemu obdavčenju neutemeljenih. Po daljšem razpravljanju in celo dokaj vročem prerekanju je prišlo do zaključka, da se obdavči prizadete kmete za 50 odst. manj kot pa leta 1950. Srečno novo leto želi svojim cenjenim naročnikom krojačka deluvnlra EUIILAN Dolina 198 Knjižnica KP STO ^ Želi vsem delavcem srečno novo leto k Srečno novo leto želita svojim članom in obiskovalcem Krožek Frausin in Kino Ferdi v Miljah Športni krožek ladjedelnice S v« Marka želi svojim članom in simpatizerjem srečno novo leto Srečno novo leto želi b. V. BENCI trgovina jestvin T* ul. Roiano. 5 » elei. 35-60 Srečno novo leto želi gostilna - bar «Pri belem konjičku" (Al Cavallino Blanco) Skedenj 44 Srečno novo leto želi k FRANCA iz mlekarne v ul, Commerciale 83 - Tovarniški odbor Enotnih sindikatov v ladjedelnici Sv« Marka želi vsem delavcem srečno novo leto TRŽAŠKI PLANINSKI k KLUB želi svojim članom in simpatizerjem srečno novo leto « Srečno novo leto želi ™ Zveza partizanov STO Srečno novo leto želi k gostilna «ALLA BELLA TRIESTE» ■•Malli UORIilO IARDA BISSO Trst - ul. d'Azeglio 19 - Telai. 93-068 k Srečno novo leto želi Zveza društev za telesno vzgojo Trst - ul. Canova 25 Srečno novo leto želi k trgovina s čevlji TREVISANI Trst - ul. Vasari 10 Srečno novo leto želi ZULJAN JUST GOSTILNA Ricmanje 6 Srečno novo leto želi PETARON I. oslu. VI Boršt 60 Srečno novo leto želi I ŠVARA GOSTILNA Ricmanje 111 Srečno novo leto želi ■ Slavec Mihaela prodajalna zelenjave BOLJUNEC 44 Rojstva, smrti in poroke v občinah cone A STO 1.1950 DOLINA Anagrafski urad občine v Dolini bam poroča, da je bilo od 1. januarja do 24. decembra 1950 v občini porok, 22 občanov pa se je poro-ČUo izven občine. 3 poroke so bile riviine, vse ostale pa cerkvene. V občini je bilo rojenih 10 molkih in 12 žensk, 11 moških in 20 'lW lepo uprizorili rusko socialno vljlco v treh dejanjih «Mucin dom» etjèm in harmoniko. Marsikomu je pogledu na najmlajše, ki so zares 0 in ljubko Igrali, prišla v oči solza lOtja. Sklenili smo, da bomo tudi -bencl čimpreje pokazali, kaj zrno-naša mladina. Po lepi in prav dobro skani prireditvi je sledil ples. LEPA PRIREDITEV NA KONTOVELU 1 roseško-kontovelski pionirji P. D. an Vojko» so priredili na Božič ijim sovrstnikom prav prijetno pod vodstvom tov. Loredana, ki je zapel «Piovi,, piovi», «Pod oknom» in «Bolen mi leži»,- ki so zelo navdušile, Dodali so še dve pesmi v italijanščini, i ki sta še bolj pevsko dognani ter izpričati, da zmore zbor tudi že težje fkladbe. Domači pionirčki so izredno lepo izvajali koroški narodni ples, imenovan «Rej», ki so ga morali ponoviti. Ob koncu je domači mešani pevski zbor zapel še «Pesem o Volgi», «Sem pevec», «Ptici», «Strunam», «Nocoj pa oh, nocoj», «Triglav» itd., ki je izpričal prav lepo zmogljivost ter dokazal, da je to naš najboljši mešani pevski zbor na Tržaškem. Med posameznimi točkami je sviral domači orkester, ki je pokazal stalno rast, kar so vsi prisotni omenjali. V imenu SHPZ je pozdravil prireditev. tov. Gombač, ki je s posrečeno razlago povezoval posamezne točke. Prosvetno društvo «France Prešeren» se tem potom prav lepo zahvaljuje zboru Iz Elerjev In tov. Loredanu za bratsko sodelovanje ob tem tako posrečenem, pevskem koncertu. SKKC1JA ■ KOMTMNTIČIHE PARTIJE želi demokratičnemu prebivalstvu Sv- IVANA srečno novo leto miru, dela in blagostanja OOSTIliNA li i» i: i:.% ll.v.%1 « RIL A KI C v a n n i: > i x a et. i u » želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem srečno novo leto Silvestrov večer v krožku „M. Maganja" Jutri bo Silvestrov večer v krožku «M. Maganja», Vicolo Ospedale Militare 2. Ples bo trajal do jutranjih ur. Na sporedu so tudi razne zabavne in šaljive točke. Izključitev iz KP STO Centralna kadrovska komisija KP STO je odobrila naslednji sklep celice novinarjev z dne 28. decembra 1950.: Ferruccio Pandullo je izključen iz Komunistične partije STO zaradi vedenja, s katerim je postal nevreden pripadanja Komunistični partiji. Odgov. urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo 14. Dovoljenje A. I. 8 MIZAR POČKAJ IM.VIMI izvršuje vsa dela —— primerne cene TRST - allea Pietà Sl Potrošna zadruga nameščencev Tovarne strojev želi vsem članom in zadružnikom srečnejše novo leto Srečno novo leto želi gostilna CAVO Nabrežina 166 Prosvetno društvo „M. KRALJIČ" želi članom in pristaniškim delavcem blagostanja in miru Tovarniški odbor ES v Tovarni strojev želi vsem delavcem, da bi potekalo 1951. leto v znamenju miru in dela Srečno novo leto želi I CASALINGA TRIESTINA S. A II. I,. edino zastopstvo štedilnikov ,.Helios" Trst - ul. Ginnastica 24 Srečno novo leto želi Visinlin Jvan gostilna Nabrežina 93 Srečno novo leto želi LEGIŠA MIRRO pekarna SESLJAN 41-a Slovensko-Hrvatika Prosvetna Zveza J b želi vsem prosvetnim društvom, njihovim članom in vsem naprednim prosvetnim delavcem obilo uspeha v novem letu 1951. TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVE FRANKOVIČ NABREŽINA, 7 il želi srečno novo leto Elektroradio instalacije in popravila GORJAN MARIO in FRANCESCHIN FEOERICO Nabrežina - trg želita srečno novo leto Mehanična delavnica, prodajalna koles, radio aparatov in šivalnih strojev tudi na obroke KNEZ WALTER SŠBREŽim t«« želi svojim klientom srečno novo leto Srečen začetek želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ŠTRAJIS LOVRENC GOSTILNA DOLINA 40 KRAMAR JOSIP krojač OPČINE - Narodna ulica 63 želi srečno novo leto vsem svojim klientom SREČNO NOVO LETO ŽELI Konzorcij gostiln Lear jev in krčmarjev, zadruga * ». j. . . » SKLADIŠČI : ul. Madonna del Mare 18 - tel. 51-92 ul. A. Caccia 10 - tet. 90d5? Srečno novo leto želi ZADRUGA PRISTANIŠKIH MENZ Prosvetno dručtvo «ZVEZDA)» PODLONJER želi vsem članom in prijateljem društva srečno novo leto Srečno novo leto želi Prosvetno društvo «(Slavečo RICMANJE SREČNO NOVO LETO ŽELI NARAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA OPČINE - Alpinska ul. 85 P. D. „V E S N A“ - SV. KRIŽ želi vsem svojim članom in prijateljem srečno novo leto Športni krožek Tovarne strojev želi vsem športnikom srečno novo leto Srečno novo leto želi Društvena gostilna W Opčine KINO OB MORJU 1 trg Duca d. Abbruzzi - Trst želi srečno novo leto % • DEMOKRATIČNI DELAVCI IN NAMEŠČENCI DELAVSKIH ZADRUG želijo srečno novo leto SLOVENSKI TRGOVINI MANUFAKTURE IN MODE tvrdke F« FOOVIÌ! TRG PONTEROSSO 5 ULICA MAZZINI 44 želita srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem, znancem in tovarišem