Poštnina plačana v gotovini Štev. 56. €1 V Ljubljani, četrtek 10. marca 1930. Cena Din 1*- Avstrifsko ljudstvo bo v nedelfo dalo dr. Schuschn;ggu zaupnico - ali nezaupnco: Ljudsko glasovanje o avstrijski neodvisnosti Dunaj, 10. marca. o. Avstrijska vlada je snoči nenadno izdala razglas, da bo v nedeljo ▼ vsej Avstriji ljudsko glasovanje o tem, ali naj ostane Avstrija svobodna, neodvisna in krščanska država, kakor si jo zamišlja sedanji kancler dr. Schuschnigg, ali ne. Glasovalno pravico bodo imeli po uradnem poročilu vsi moški in ženski državljani, ki so rojeni do leta 1914. Glasovanje bo prostovoljno, javno ali tajno, kakor bo kdo hotel. Glasovalcem bodo na razpolago glasovnice, ki bodo na eni strani imele napisano »da«, na drugi »ne«. Glasovalec bo eno teh besedic prečrtal. Tako glasovanje o kateremkoli važnem vprašanju določa avstrij-ska ustava. Avstrijsko ljudstvo bo torej v nedeljo imelo priliko, da odloči o tem, ali hoče imeti samostojno državo, ali pa se hoče priključiti k hitlerjevski Nemčiji. Od izida glasovanja je odvisen nadaljnji politični razvoj v Avstriji. Zvezni kancler dr. Schuschnigg je imel snoči v Innsbrucku veliko zborovanje Domovinske fronte, delav6tva in kmetov. V govoru, ki ga je dr. Schuschnigg imel, je naznanil glasovanje ter dejal, da je od izida odvisna nadljnja usoda njega in njegove vlade. Če se bo ljudssko glasovanje izreklo proti novi politiki, proti avstrijski neodvisnosti, potem bo on šel in prepustil vodstvo države drugim. Gre za to, ali hoče avstrijsko ljudstvo neodvisno, socialno, krščansko in enotno Avstrijo, ali hoče kruha in miru ter enakopravnosti, ali pa hoče politike in boja ter strankarskega sovraštva. Na to glasovanje so Avstrijo pozivali leta in leta, zdaj pa je prišel trenutek, ko naj avstrijsko ljudstvo pove svojo pravo voljo. Za to glasovanje ni potrebna posebna propaganda, ker je prišlo do njega v trenutku, ko ne gre za prepire, marveč za to, da vsakdo z dejanjem dokaže, da je pripadnik prave avstrijske misli. Avstrija ne bo več trpela groženj, etrašenja in demonstracij pod krinko nacionalizma in s tem, da se nekateri krogi pri tem svojem raz- diralnem delu sklicujejo na nedavni sporazum z Nemčijo. Ta sporazum bo Avstrija država in ga izpolnila, toda samo to, ne bo pa dovolila, da bi kdorkoli šel tudi za las čez sporazum in zahteval več, kakor pa mu po njem gre. Ljudsko glasovanje v nedeljo naj svetu enkrat za vselej pokaže pravo voljo avstrijskega ljudstva! Kanclerjev govor in napoved o ljudskem glasovanju 60 ogromne množice tirolskega ljudstva, ki se je zbralo v Innsbrucku, sprejele z viharnim navdušenjem ter pozno v noč manifestirale za samostojno Avstrijo. Z ozirom na nedeljsko ljudsko glasovanje zatrjujejo v odločujočih krogih, da se bo ogromna večina Avstrijcev izrekla za neodvisnost in za politiko kanclerja dr. Schuschnigga. Pričakujejo, da bo dr. Schuschnigg dobil 70% vseh glasov, saj bodo o usodi Avstrije odločali zreli ljudje, ne pa nedorasla mladina, ki predstavlja glavno silo avstrijskega hitlerjevstva. Nedelja bo nekdvomno najpomembnejši dan v novi avstrijski zgodovini. Predsednik dr. Stojadinovič o naši zunanji politiki: Sedanji položaj Jugoslavije v svetu Belgrad, 10. marca. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je imel predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič obširno poročilo o zunanji politiki. Njegova izvajanja je poslušala vsa vlada, diplomatski zbor, domači in tuji časnikarji in vsi poslanci vladne večine. Med burnim pozdravljanjem je dr. Stojadinovič začel svoj govor, v katerem je povedal med drugim: Načini in pravci naše zunanje politike se ravnajo po treh osnovnih načelih: 1. sprejeli in omogočiti vsako mednarodno akcijo in sodelovanje splošnega značaja, ki skuša ohraniti mir in urediti razmere v Evropi; 2. ohraniti in razvijati naša tradicionalna zavezništva in prijateljstva; 3. odstraniti vsa nesoglasja na naših mejah in ustvariti naši državi nova prijateljstva, kjer 6o za to dani dejanski pogoji. Stališče do Zveze narodov Naša država je sicer še sodelovala z Zvezo rodov, toda v toliko, kolikor ji dopušča njen Dovi politični položaj. Pri nadaljnem delu z Zvezo narodov bo Jugoslavija pazila, da ne pride v nasprotje z velikimi evropskimi državami, ki niso članice Zveze narodov in da se ne bo pridružila nobeni ideološki skupini, naj jo snujejo tekali one države. Poleg Zveze narodov je naša država sodelovala pri vseh mednarodnih akcijah, ki naj zagotove mir, zlasti v Španiji. Zato smo podpisali dogovor o pobijanju morskega roparstva v Sredozemskem morju. Ta sporazum je važen tudi za našo plovbo. Stari in novi zavezniki Naša država je skušala ohraniti vse stare politične zveze, poleg tega pa si pridobiti še novih. Tu je treba omeniti predvsem Francijo; prijateljstvo z njo je ostalo nespremenjeno, ker smo Podaljšali prijateljsko pogodbo z njo za pet let, ob potovanju predsednika vlade v Pariz. Tudi francoski zunanji minister je obiskal Belgrad ter s tem poudaril važnost, ki jo na prijateljstvo z Jugoslavijo polaga Francija. Prav tako je uradni obisk predsednika vlade v Londonu lani oktobra služil utrditvi prijateljstva z Anglijo, ki smo njena mirovna prizadevanja vedno podpirali. Sloga v Mali in Balkanski zvezi Zvesti smo ostali Mali zvezi, ki se je izkazala zlasti s tem, da je začela urejati razmerje z Madžarsko. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je obiskal Belgrad, predsednik naše vlade pa se ie udeležil Masarykovega pogreba v Pragi. Prav tako živahni so bili obiski in stiki s tretjo državo v Mali zvezi z Romunijo. Sestanka Male zveze v Belgradu in v Sinaji sta pokazala, da vlada v Zvezi sloga in soglasje. Uruga skupnost, kateri Jugoslavija posveča vso svojo pozornost, je Balkanska zveza, ki je lani na vseh mednarodnih sestankih nastopala skupno. To skupnost so zelo utrdili medsebojni obiski državnikov te Zveze. Odnos do Nemčije, Itali e, Bolgari e Po načelu, da si moramo ob ohranitvi starih prijateljstev iskati še novih, smo izboljšali svoje razmerje do Nemčije in utrdili prijateljstvo s to veliko državo, ne da bi se pri tem odpovedali svojim političnim nazorom. Izrednega pomena za našo državo in za njen mir je sporazum z Italijo, ki smo ga sklenili lani v marcu. Ta je naše politične in gospodarske zveze z Italijo, ki celo vrsto let niso bile najboljše, zurudi česar smo zlasti gospodarsko veliko izgubili. postavil na novo podlago. Leto dni, ki je poteklo po podpisu te pogodbe je prineslo veliko političnih in gospodarskih sadov, ki koristijo vsej državi. Da so istega prepričanja tudi v Italiji je l>«kazal sprejem, ki ga je bil dr. Stojadinovič de-ležon pri svojem obisku v Rimu. Osebni stiki, ki je tedaj predsednik vlade začel z italijanskimi državniki, bodo namenu naše zveze z Italijo samo koristili. . Odnošaji z bratsko Bolgarijo so se razvijali v 8inislu prijateljske zveze, ki smo jo tudi sklenili V*n,» in ni to leto prišlo do nobenih neprijetnosti, kaže, da se bo naše razmerje z Bolgarijo raz-Malo ugodno in tako kakor zahtevajo koristi Stekih narodom Z vsemi drugimi sosedi smo bili v dostojnih odnošajih. Koristi nove naše zunenje politike Vse naše lansko zunanjepolitično delo je služilo tudi temu, da pridobi našemu blagu novih tržišč. Jugoslovanskemu izvozu so zdaj odprta vsa vrata, k čemur so pripomogle zlasti nove prijateljske zveze, ki smo jih sklenili, ne da bi škodovali s kakim svojim prejšnjim obveznostim. Tako zunanjo politiko nam je narekoval naš posebni zemljepisni položaj, potreba po notranji ureditvi in naše gospodarske potrebe. S tem je sedanja vlada zvesto služila kralju in domovini in je prepričana, da bo mlademu vladarju ob polnoletnosti izročila pod vodstvom kneza namestnika Pavla neokrnjeno dediščino, ki 'jo je zapustil pokojni kralj Aleksander. Zato bo vlada svojo zunanjo politiko vodila še naprej v tej koristni smeri. Po govoru predsednika vlade so se oglasili k besedi razni poslanci, med njimi dr. Kostrenčič, ki je hvalil zunanjo politiko dr. Stojadinoviča in podrobno navajal njene dobre strani. Za njim se je oglasilo nekaj opozicionalnih poslancev, ki so »po dolžnosti« zunanjo politiko vlade napadali. Omembe je vreden govor opozicionalnega poslanca dr. Jančiča, ki se je bavil z zatiranjem Slovencev na Koroškem in primerjal njihovo stanje z razkošnim položajem nemštva v naši državi. — Razprava se je zavlekla dolgo v noč. Mfrovni načrti ameriških držav: Za ustanovitev ameriške Zveze narodov Washingfon, 10. marca. Tajništvo vseameriške zveze je objavilo besedilo načrta za ustanovitev samostojne ameriške Zveze narodov, kateri naj bi se priključile vse države v Severni, Srednji in Južni Ameriki ter hkratu izstopile iz ženevske ustanove. Predlog za ustanovitev take skupnosti sta dali državi Columbija in San Domingo. Tajništvo vseameriške zveze pa je izdelalo podroben načrt za ustavo te politične organizacije. Načrt pravi, da hočejo ameriške države z ustanovitvijo te zveze potrditi svojo voljo do miru in uravnavati vse medsebojne politične ter druge spore s posredovanjem posebnega mednarodnega sodišča, ki bi ga ustanovile. Ameriške države, ki bi se včlanile v novo-zvezo, bi druga drugi jamčile za sedanje posestno stanje in za politično neodvisnost. Med seboj bi sklenile pogodbo proti vojni in vse sprejele načelo, da se posestveni spori ne smejo urejati z nasiljem. Nobena članica te nove zveze ne bo priznala nikomur pravice do ozemlja, ki si ga je pridobil z nasiljem. Vse članice Zveze naj bi bile v primeru kake izven ameriške vojne nevtralne, če bi pa zunanji sovražnik napadel katero izmed njih, bi šle z vso svojo vojno silo na pomoč. Nova Zveza bi se izrekla proti tako imenovanemu »oboroženemu miru«, ker tak mir poraja tekmo v oboroževanju in gospodarsko uničuje vse narode. Članice Zveze bi svojo vojsko in oboroževanje zmanjšale do skrajnosti. Izvršilno orodje te ameriške Zveze narodov bi bil vseameriški kongres in pa stalno tajništvo, ki bi vodilo tekoče posle. Kongres bi tvorili opolnomočeni poslanci vseh ameriških narodov. Vsaka država bi lahko imela največ tri zastopnike v kongresu. Kongres bi se sestajal vsako leto v drugi ameriški prestolnici in bi bil nekako širše sodišče za spore in nesporazume, ki bi se med članicami zveze pokazali med letom. Ta nova Zveza narodov naj ne bi pomenila kake konkurenčne organizacije do ženevske zveze, marveč bi z njo sodelovala v vseh vprašanjih, ki veljajo zagotovitvi miru. Obe zvezi bi delovali sporazumno in bi sklenili posebno pogodbo, ki bi določala skupne sankcije za napadalca v kaki vojni. Ustanovitev posebne zveze za ameriške države utemeljuje za načrt z razlogom, da so koristi ameriških držav drugačne, kakor koristi evropskih, da Amerike evropski spori in spopadi ne brigajo in pa da ženevska Zveza narodov ni bila sposobna zadovoljevati ameriških držav in njihovih potreb, ker so v njej pač odločale evropske države. S španskih bojišč: Nacionalistična ofenziva proti morju Hendaye, 10. marca. o. Nacionalistična vojska je včeraj začela obsežno ofenzivo na 110 km dolgi fronti med Terueloni in Saragoso. Ofenzivo je pripravljalo silovito topniško in letalsko obstreljevanje, nakar je nacionalistična pehota naskočila postojanke rdečih, ki pa se v svojih utrjenih položajih srdito upirajo. Nacionalistična ofenziva ima dva namena: pretrgati cestne in železniške zveze med Madridom in Valenci jo, drugič pa s predorom do morja odrezati Valenci jo od Katalonije in Barcelone. Dosedanji boji so pokazali premoč nacionalističnega letalstva in topništva, ki je močno omajalo prvo in drugo črto rdečih obrambnih postojank. Moskva hoče zavladati v Španiji Rim, 10. marca. A A. Stefani: Diplomatski urednik agencije Stefani objavlja naslednje; _ Naše vesti iz posebnih virov potrjujejo, da se veča dovoz vojnega materiala v rdečo Španijo. Komunistične organizacij« tudi v ogromnem številu vpisujejo in pošiljajo prostovoljce v Španijo. Jasno je, da se Moskva hoče postaviti na čelo Španije, Vse to je v popolnem nasprotju s temeljnim načelom o »statusu quo< v Sredozemskem morju. Odstop pre‘šn;e in imenovanje nove madžarske vlade Budimpešta, 10. marca. AA. Po odstopu prejšnje madžarske vlade, je bila snoči imenovana nova, ki je sestavljena takole: Predsednik vlade D a r a n y, notranji mini-nister Sel, zunanji minister K a n y a, minister za narodno obrambo general R a e d c r, prometni minister Homan, trgovinski minister Borne m i s s a, poštni minister Maršal, minister za kmetijstvo M i k e š, finančni minister R e -m e n y , minister brez portfelja I m r e d y, predsednik Narodne banke. Darany je torej zapustil kmetijsko ministrstvo in ostal 6amo predsednik vlade. Stalin je dal zastrupiti piiatel a Gorkeoa Pariz, 10. marca. AA. Stefani. »Soir« objavlja senzacionalno vest iz Moskve, da je na včerajšnji razpravi bivši načelnik GPU Jagoda zahteval, da naj izpraznijo dvorano in proglase razpravo ?a tajno. Nato je izjavil, da Je res dal zastrupiti Gorkega in njegovega eina, toda na izrečno povelje Stalina. Po drugih vesteh iz Moskve bo sedaj tudi neizogibno padel v nemilost maršal Vorošilov zaradi številnih organizacij v vojski, ki so sovražno razpoložene napram Stalinu. Vremensko poročilo Ratece-Planica: 3, 6ončno, mirno, 70 cm snega, sj-enec, skakalnica uporabna. Kranjska gora: 1, zračni pritisk se veča, sončno, mirno, 40 cm snega, srenec, sankališče uporabno. Vršič: —3, sončno, mirno, 100 cm snega, srenec. Komna: —1, 6ončno, mirno, 180 on snega, srenec. Skalaški dom na Voglu: —2, sončno, mirno, 150 cm 6nega, srenec. Pokljuka: 1, sončno, 80 cm snega, srenec. Zlatorog v Bohinju: —1. sončno, mirno, 90 cm snega, srmec. Vesti 10. marca Pogreb pokojnega Zdravka Štangla, urednika »Slovenskega doma<. bo jutri popoldne ob 3 v Križah pri Tržiču. Prijatelji, ki se bodo pogreba udeležili, imajo ugodne zveze z vlakom ob 11.48 iz Ljubljane ali s tržiškim avtobusom ob 11.30 izpred protestantske cerkve. Pri včerajšnjih pogajanjih med Irsko in Anglijo je dobil irski predsednik de Valera od Angležev izjavo, da ne morejo oni storiti ničesar glede združitve severne Irske z ostalo svobodno državo, marveč da mora o tem odločiti prebivalstvo na severnem Irskem. Zaradi tega 60 6e prizadevanja za sporazum zopet ustavila. Poljski zunanji minister Beck je včeraj imel zadnji doilg razgovor z grofom Cianom in ga ie povabil na Poljsko. Več sto pariških kovinarjev je včeraj demonstriralo pred predsedstvom francoske vlade in zahtevalo vso oblast za ljudsko fronto. Policija jih je morala razgnati z orožjem. Predlog za ustavitev judovskega priseljevanja v Palestino je dalo angleški vladi 22 konservativnih poslancev, ki zahtevajo, naj vlada neha izdajati dovoljenja za priseljevanje, dokler ne bo sprejet načrt o novi razdelitvi Palestine. Predsednik romunske vlade patriarh Miron je pisal velikemu rabinu, verskemu poglavarju vseh romunskih Judov, naj 13. marca tudi Judje prirede v svojih templjih molitve za mir. Seja velikega fašistovskega sveta, ki so jo odložili zaradi smrti D’Annunzia, bo danes pod Mussolinijevim predsedstvom v Rimu. Anglija in Združene države so sklenile sipora-zium, da bodo na otokih Cantonun in Bnderburyju, kjer bo Amerika gradila letalska oporišča za promet čez Tiho morje, uvedle skupno upravo. ... -- ,£( Japonske bombe so v Hankovu ubile dva italijanska misijonarja in več ljudi na italijanski misijonski postaji. Belgijski finančni minister socialist de Man bo najbrž odstopil. Med katoliško cerkvijo in Italijo 60 odnošaji zelo dobri, taiko ie v rimski poslanski zbornici izjavil državni podtajnik Buffarini. 800.000 kitajskih vojakov je padlo v dosedanjih bojih, kakor poročajo japonski viri. Pariška policija je prijela osem tihotapcev z mamili, ki so preskrbovali z opijem in kokainom odlično pariško družbo. Trgovinski sporazum med Francijo in Romunijo so podpisali včeraj v Parizu. Veljati bo začel dne 15. marca. Položaj v Srednji Evropi je zelo nevaren, o čemer pričajo zadnji dogodki v Avstriji in ČSR. Zato bo morala Anglija v kratkem tam posredovati. Tako pišejo londonski listi. Grški poslanik v Moskvi Nikopulos se je včeraj sam umoril zaradi neozdravljive bolezni. Tri leta ječe bo dobil nemški teniški mojster Cramm, ki ga je policija zaprla zaradi proti-nravnih zločinov. Pomladanske vaje nemškega vojnega brodovja se bodo začele čez nekaj dni ob obali Baltiškega morja. Poljski zunanji minister Beck je na slavnostni večerji v Rimu v napitnici pozdravil italijanskega kralja kot cesarja Abesinije. S tem je Poljska priznala italijansko oblast v Abesiniji. Na zahtevo boljševiške vlade bo tudi Švedska zaprla svoj konzulat v Petrogradu. 92 županov v Alžiru je odstopilo v protest proti vladnemu načrtu, ki misli dati Arabcem vo-livne in druge pravice. 1400 delavcev v neki letalski tovarni v Belfastu je začelo stavkati. Zahtevajo od vodstva tovarne, da sprejema na delo samo člane strokovnih organizacij. Ledolomilec »Jermak« z ruskimi učenjaki, ki so devet mesecev preživeli na ledeni plošči, bo danes priplul v Petrograd, kjer bodo učenjakom priredili^ navdušen sprejem. Hudi spopadi so bili zadnje dni v Indiji med mobamedanci in hindujci, tako da so oblasti morale ponekod razglasiti vojno stanje. V0(iilnih komunistov, članov tako zvane tehnične centrale poljske komunistične stranke, je obsodilo sodišče v Lodzu na hude zaporne kazni. Poljsko medicinsko združenje je sprejelo na svojem zboru sklep, po katerem ne more biti član združenja noben Jud ali študent, ki mu lahko dokažejo judovsko poreklo do tretjega kolena. Delavske ženske so napadle in razpraskale ni nekem zborovanju v Parizu znanega komunističnega delavskega voditelja Souota in mu raztrgale vso obleko. Zmerjale so ga z izkoriščevalcem naroda. Iz njihovih rok ga je rešila šele policija. Drugi italijanski kongres za proučevanje zunanje politike bo konec marca v Milanu. Na njem se bodo bavili s stališčem Italije do Balkana * avtarkijo in za izmenjavanjem blaga. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je zanikal poročila nekaterih levičarskih listov, ki so trdila, da je španski nacionalistični general de Liano zahteval v nekem govoru od Anglije, naj vrne Španiji Gibraltar. Angleško vojno ministrstvo je začelo graditi nova velika letalska oporišča na severnem delu Malajskega otoka Bornea. BukareŠtanska policija je odkrila obsežno komunistično organizacijo v prestolnici ter zaprla njene voditelje. 20 milijard frankov notranjega posojila bo najela francoska vlada za potrebe državne obrambe. Strahovit potres je opustošil pokrajino Apua-chapan v srednjeameriški republiki San Salvador in uničil več hiš ter zahteval veliko smrtnih žrtev. Predsednik angleške vlade Chamberlain je ime! v poslanski zbornici obširen govor, v katerem je utemeljeval potrebo po izpopolnitvi angleškega oboroževanja. Opozicija je vladni načrt precej kritizirala, toda pri glasovanju je vlada dobila ogromno večino. Ustanovitev nove nacionalistične stranke pripravljajo na Japonskem. Vanjo bi se združili naj-sečji sedanji stranki Sejukaj in Minseito*. Proračun mestne občine sprelet Bilanca dosedanjega dela - Za proračun 41, proti 3 Ljubljana 10. marca. Sedanja mestna uprava pod načelstvom g. dr. J. Adlešič je snoči v drugič v teku svojega obstoja polagala ob priliki proračunske debate splošno bilanco o svojem uspešnem poslovanju v proračunski dobi 1937-38. Proračunska seja je trajata s polurnim odmorom od 17 pa do 1.20 danes. Za razpravo je vladalo večje zanimanje. V navzočnosti mestnih svetnikov, razen treh, ki so svojo odsotnost opravičili, je g. župan podal obširno, v vsakem oziru prav zanimivo in poučno poročilo, kakšne uspehe je sedanja uprava dosegla na raznih poljih našega kulturnega, gospodarskega, socialnega in zdravstvenega življenja. Očrtal je delovanje mestne uprave, ki je bila lani preurejena in so bili ustanovljeni še novi oddelki, tako obči oddelek, da bi se tako uradno poslovanje pospešilo, poenostavilo in tudi pocenilo. V splošnih podatkih je g. župan opisal delo posameznih odsekov in ustanov. Omenjal je v glavnem tudi vse potrebe mesta. Neodložljivo je vprašanje nove tržnice. Mestna občina pogreša centralno uradno poslopje, kjer bi bili nastanjeni vsi uradi. Občina plačuje za urade na samih najemninah 524.000 din. Opravičen je bil zato nakup Mah-rove hiše, ki je bila kupljena lani avgusta na javni dražbi za 3,600.000 din. Priključitev okoliških občin k mestu je povečala tehnične in druge zahteve. Mestni vodovod je bil lani znatno razširjen. Mestna podjetja se povoljno razvijajo. Gospodarstvo na realni podiagi Gospodje! V težkem gospodarskem položaju smo pred dverni leti prevzeli upravo ljubljanske občine s trdnim namenom, da njeno gospodarstvo postavimo zopet na realne temelje. Odločili smo se za realno čeprav nepopularno in nedemagoško politiko, da je treba mestno gospodarstvo uravnovesiti. Zavedamo se, da sta pomenili ti dve leti skrajne davčne napetosti občutno breme za vse otočane, toda rezultati naših ukrepov nas potrjujejo v tem, da smo na tej gospodarski in ne političnoagitacij-ski poti pravilno zavzeli pravo 6mer, kajti naše gospodarstvo se je skokoma izboljšalo. Če bi rezultate hoteli demagoško izrabljati, bi danes lahko nastopali s čudovitimi panegriki lastnega dosedanjega dela. To pa, gospodje, ni naš namen! Nam gre samo za nepotvorjen, trajen blagor naših meščanov in napredek naše Ljubljane!« S temi besedami je g. župan končal svoje obširno in izčrpno poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Ekspoze finančnega referenta Načelnik iinančnega odseka in poročevalec za plenum prof. Dermastja je nato podal tri ure trajajoče poročilo o proračunu in utemeljeval splošne in tudi detajlne postavke tehnično dobro, skrbno in previdno sestavljenega proračuna. Proračun izkazuje 117,821.468 din izdatkov in prav toliko dohodkov. V novem proračunu je upoštevan tudi tramvaj s postavko 10,977.200 din, na katerega odpade pretežni povišek proračuna, ki je za 18,TO2.031 dinarjev višji napram lanskemu. K vsaki glavni postavki proračuna o izdatkih je g. referent podajal statistična in druga prav interesantna pojasnila, ki so bila drugače strogo objektivna in pregledna brez vsake demagoške navlake. Vsi dolgovi mestne občine ljubljanske so 31. marca t. 1. znašala 195 milj. 268.209 din. V teku let se bodo ti dolgovi toliko znižali, da bo mestna občina lahko mislila na gradbo modernega uradnega jx>slopja na Krekovem trgu. Pri posameznih postavkah je g. poročevalec podajal tudi podatke, koliko izdajo druge občine za razne socialne in druge namene. S posebnim poudarkom je konstatiral, da se mestne davščine kljub temu, da se je proračun znatno zvišal napram lanskemu, niso zvišale v nobene mpogledu in da so ostale na isti višini, ko so drugače morale druge občine letos davščine znatno zvišati. Uvedle so celo nove daavščine, tako Maribor socialne davščine. Mestna občina prispeva za okoliške ceste milijonske vsote za okrajni cestni odbor, vrnjene pa dobiva malenkostne zneske. Isto je pri bednostnem fondu. Podanih je bilo proti proračunu več ugovorov, od teh 5 pravočasno. Glavne ugovore je podala Zbornica za TOI. Omenjal je dalje jx>višanje plač mestnim nameščencem, ki prejemajo z ozirom na svoj položaj manjše prejemke kot pa državni nameščenci istega položaja odnosno iste stroke. G. poročevalec je nato utemeljevat novo mestno trošarino, ko so nekatere postavke tarife spree-menjene, drugače pa je trošarina ostala ista ko lani. Naposled je predlagal, da naj mestni 6vet 6prejme proračun za leto 19%-39 v obliki, kakor je bil svetu predložen. Proračunska debata _ Po končanem poročilu g. finančnega referenta, ki je bilo prav tako sprejeto z odobravanjem, je g. župan odredil splošno proračunsko razpravo. Kot govorniki so se oglasili mestni svetniki: Likar, dr. Bohinjec, Černe, Wester, dr. Kamušič, Novak, Usenik, dr. Klinar, Stoje in Šalehar. Proračunska debata je trajala od 21 tja do 1 ponoči. Mestoma je bila prav živahna drugače pa 6tvama in mirna. Prvi je dobil besedo mestni 6vetnik Likar, ki je kritiziral nekatere postavke in odrekal sedanjemu mestnemu svetu sploh legitimacijo za vodstvo mestne uprave, češ da ni bil izvoljen. Izzval je s tem živahne ugovore in medklice. Ljubljana - samostojna banovina Podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar je po polurnem odmoru povzel besedo. Njegova izvajanja so bila v vsakem fx>gledu zanimiva in jih je mestni svet pazljivo poslušal. Mestni proračuni imajo vselej velike težave, ko se ne ve, 6 kakšno obremenitvijo davkojilačevalcev je lahko računati, ne da bi se naposled proti temu uprl finančni mi- nister. Zelo umestno bi bilo, ko bi se Ljubljana izločila iz področja dravske banovine in naj bi postala samostojna banovina, kakor je Belgrad, 6aj znaša proračun ljubljanske občine 117 milj., proračun dravske banovine pa 129 milj., je torej Ljubljana nekaka banovina v banovini. Naposled je g. podpredsednik predložil dve resoluciji, ki zahtevata: prvič, da se za Ljubljano ustanovi poseben okrajni cestni odbor in da naj se čimprej izda zakon o samoupravnih financah. Sledili so nato govori še ostalih prijavljenih govornikov. G. župan je nato odgovarjal na razne pripombe posameznih govornikov, tako glede Bate, katero zadevo je pojasnil tako s pravnega in praktičnega stališča. G. župan je tudi odločno in 6tvarao zavračal vse očitke glede disciplinskih in kazenskih zadev. Finančni referent g. prof. Dermastja je nato resuimiral rezultat razprave in odgovarjal na ugovore in prijjombe posameznih govornikov. Poudarjal je med drugim, da se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja mestne občine z bansko upravo glede prevzema mestnega liceja. Proračun sprejet G. župan je nato odredil glasovanje o proračunu in nato o resolucijah g. podpredsednika. Proračun mestne občine ljubljanske je bil sprejet z 41 glasovi, trije mestni svetniki so glasovali proti. Resolucije g. podpredsednika dr. VI. Ravniharja so pa bile soglasno sprejete. Seja je bila ob 1.20. končana. Za redne kmetijske tečaje Za zdaj vsaj tof pozneje pa kmetijsko nadaljevalno solo Slov. Konjice, 10. marca. Zadnja leta sem opažamo ,da naše oblasti posvečajo veliko pozornost kmeti jsko-nadaljevalnemu šolstvu ter kmetijski izobrazbi sploh. Tudi uspehi eo zadovoljivi. Da ni na tem polju še večje živahnosti, je kriva predvsem centralistična uprava. Vedno bolj se kaže pri nas potreba po kmetijsko nadaljevalni šoli za slovenjekonjiški okraj, katerih se je že več ustanovilo drugod. Kmetijsko nadaljevalna šola naj bi bila tista, ki bi naše bodoče kmete izobraževala ne samo na strokovnem, ampak tudd na drugih poljih ter tako dvignila kmečki stan. Ker pa nam je znano, da je sleherna takšna zadeva trenutno še nerešljiva in 60 na vrsti še druge, nujnejše zadeve, bi posebno dobrodošli redni kmetijski tečaji, ki bi v marsičem nadomestili kmet. nadaljevalno šolo. Naši kmečki mladini se je že večkrat nudila prilika, da ji je kdo mimogrede kaj povedal in razložil, bodisi na tečaju ali drugače. To pa daleč ne zadostuje. Njo Celjske novice c Ne zamudite ugodne prilike in pridite v podružnico v Gubčevi ulici, kjer dobite brezplačno krasno knjigo »Poročnik indijske brigade« z 276 stranmi in številnimi krasnimi slikami, če naročite »Slovenski dom« in plačati naročnino za tri mesece naprej. Tudi 6tari naročniki »Slovenskega doma« dobe knjigo po zelo nizki ceni 14 din, nenaročniki pa za 24 din. Pridite, dokler je še čas! c Gostovanje ljubljanske drame v Celju. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek, 15. marca, ob 4 popoldne v celjskem gledališču mladinsko pravljico »Sneguljčica« v režiji g. Debevca, ob 8 zvečer pa duhovito družabno komedijo italijanskega dramatika Alda Benedettija »Rdeče rože« v režiji g. Krefta. c Predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Celju bo priredilo danes, 10. marca, ob pol 8 v telovadnici II. državne narodne šole (prej okoliške šole) kulturno, filmsko predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu. Vstopnine ni, vstop je vsakomur prost. c V Grajski vasi pri Gomilskem je pri cepanju drv padel 51 letni posestnik Zupan Anton tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Nov železnobetonski most čez Hudinjo v Škofji vasi. Proračun gradnje novega železno-betonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi je odobren in znaša 499.573 din. Prva javna licitacija bo 11. aprila ob 11 dopoldne v prostorih tehničnega oddelka na okr. načelstvu v Celju. dandanes namreč ni dovolj samo seznanjati e kmečkim delom; poleg vsega jo je treba podkovati v vseh gospodarskih, socialnih in drugih problemih, sploh v vseh zadevah, ki se kmečkega gospodarstva tičejo. Tega ravno naši kmečki mladini manjka. Redni tečaji pa bi to nalogo gotovo prav dobro opravljali. Vsaj 4—6 krat na leto naj bi bil v Slov. Konjicah šestdnevni pouk. Ker so bik razna krajša predavanja in tečaji, ki so se od časa do časa vršili, vedno dobro obiskani, sklepamo na podlagi tega, da bi se redne kmetijsko-izobraževalne prireditve obnesle in tudi bogato splačale. Sicer pa naj bi bili povsod okrajni kmetijski odbori tisti, ki bi to pobudo ob podpori višjih oblasti prevzeli v svoje roke. To v vseh onih okrajih banovine, kjer še kakšni kmetijsko-izobraževalni zavodi ne obstoje. Mi v slovenje-konjiške mokraju pa upamo, da bomo najprej dobili redne tečaje, pozneje pa še kmetijsko nadaljevalno šolo. Ali opero poslušamo ali gledamo? Ljubljana, 9. marca. Ko obiščemo kako predstavo v operi prvikrat, takrat jo predvsem gledamo, če pa obiščemo isto predstavo večkrat, jo predvsem poslušamo. Naj-hvaležnejše operno občinstvo so tisti obiskovalci, ki obiščejo isto predstavvo po večkrat in se skušajo čimbolj vživeti v umetnino. Tako občinstvo si navadno oskrbi tudi besedilo opere, ker poznavanje besedila zelo dvigne užitek. Zato so po velikih gledališčih med opernimi predstavami tudi prostori za gledalce ako razsvetljeni, da je mogoče med predstavo brati besedilo. V Ljubljani doslej ni bilo običaja, da bi bili prostori za gledalce razsvetljeni med predstavami; saj je pri nas — prav zaradi tega — razmeroma redko občinstvo, ki bi prihajalo v opero z besedilom. Pri dijaškem pevskem nastopu v nedeljo, 13. marca, bo pa imel vsak obiskovalec s seboj tudi besedilo, ki ga bo dobil brezplačno pri operni blagajni, ko bo kupil vstopnico. Zato se bo napravil v nedeljo tudi ta poskus, da bo operno gledališče med petjem toliko razsvetljeno, da bo občinstvo lahko sledilo besedilu pesmi. Tudi 6 tega vidika bo torej zanimiv pevski nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol v nedeljo, 13. marca, ob pol 11. Vstopnice (sedeži od 20 do 5 din, stojišča po 4 in 2 din) so naprodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«! Minister dr. Kulovec novi senator Ljubljana, 10. marca. Včeraj je bil objavljen ukaz, s katerim so kraljevi namestniki postavili za senatorja poleg trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, tiskarnarja Miljutina Stevanoviča iz Belgrada in Husejina Ci-šiča, župana iz Mostarja, tudi ministra v pokoju dr. Franca Kulovca. Novi senator dr. Kulovec je v našem političnem življenju zelo znana osebnost. Danes je star 54 let. Svojo karijero je začel kot srednješolski profesor v Škofijskih zavodih v Št. Vidu. Med vojno je bil poklican kot kurat ter je prebil štiri leta v tej službi. Po osvobojenju se je dr. Kulovec posvetil politiki v vrstah b. SLS. Leta 1919 je postal glavni tajnik stranke, ki jo je organizato-rično izpopolnil in dovršil, da je bila vsa Slovenija preprežena s strumno organiziranimi organizacijami SLS, ki si je v svoj program postavila borbo za široke samouprave. Vsake volitve so prinesle stranki več glasov in večji pomen. Leta 1922 je bil dr. Kulovec izvoljen za narodnega poslanca v novomeškem okraju. V skupščini je deloval v številnih odborih, največ pa v finančnem odboru, kjer se je zlasti uveljavil kot kmetijski strokovnjak. Leta 1924 je prvikrat minister v Davidovi-čevi vladi. Ponovno je bil kmetijski minister v Uzunovičevi vladi 1. 1927. S polno silo svojih velikih sposobnosti se je dr. Kulovec udejstvoval v naši politiki do 6. januarja 1929, ko je bila ukinjena ustava. Poslej je minister dr. Kulovec deloval pri našem zadružništvu in kmetskih g°; spodarskih organizacijah. Udejstvoval se je tudi kot časnikar, saj je bil nekaj časa tudi glavni urednik »Slovenca«. Za ta list je mnogo pisal tudi takrat, ko je bil z delom najbolj obložen. Kot neuklonljiv Slovenec in brezkompromisen človek je moral 1. 1933 v internacijo in tam živeti v izredno težkih razmerah vse do smrti kralja Aleksandra, ko so bili interniranci izpuščeni. Ko se je ustanovila JRZ, je dr. Kulovec postal njen glavni tajnik za Slovenijo in član glavnega strankinega odbora. Tudi kot glavni tajnik je pokazal svojo organizatorično silo: od vseh pokrajin je bila Slovenija prva, kjer je bila stranka organizirana do zadnjega kotička. Včeraj pa je dr. Kulovca doletelo imenovanje za senatorja. Vsi, ki poznajo dr. Kulovca kot neupogljivega Slovenca in borca, njegovo imenovanje pozdravljajo. Če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj! Drzen kolesarski tat Celje, 9. marca. Na pustni torek zvečer je prišel v gostilno gospoda Viranta v Žalcu precej vinjen gost. Za pasom je nosil kuhinjski nož. Ker je začel izzivati gostilničarja, je ta obvestil žalske orožnike. Ti so nemir-neža vtaknili čez noč v zapor, da bi se tu streznil. Pri zasliševanju zjutoaj pa je orožniški poveljnik ugotovil, da so ujeli 6tarega grešnika in prijatelja tuje lastnine. Imel je namreč novo kolo, seveda brez vsakega prijavnega dokazila. Izprašali so mu malo natančneje vest in kmalu je priznal, da je to kolo ukradel v Sv, Pavlu pri Preboldu. Je to 23 let star Marko Herman, ki se je klatil po Švici, kjer je živel tudi do leta 1936, Zaradi številnih tatvin v Ziirichu je bil izgnan v Jugoslavijo v domovinsko občino Mozirje. Pri nadaljnjem zasliš®' vanju je Marko priznal, da je v kratkem času ukradel 17 popolnoma novih koles izpred raznih gostiln v Žalcu, Sv. Petru, Polzeli, Slovenj Gradcu, Vojniku in Celju. Ukradena kolesa je prodal nekaterim kmečkim fantom v okolici Slovenj Gradca, nekaj mehanikarjem, štiri pa celo nekemu pomožnemu trgovcu v Zagrebu. Prodal jih je naravnost za smešno ceno od 100 do 300 din. Orožniki so poizvedovali za kolesi in 6o s krivcem samim našli še več takih koles, ki so jih vrnili lastnikom. Oddan je bil okrožnemu sodišču v Celju, Marko Herman je beračil po Sloveniji, obenem pa kradel kolesa in jih prodajal. Od zagrebškega trgovca je dobil kipe iz mavca, ki jih je prodajal po Štajerce«. Govori le nemško. Opozarjamo vse, da se skrbno, varujejo takšnih potepinov, ki tako pogosto obiskujejo naše kmetije in varajo naše kmete. Opozarjamo pa tudi, da ne kupujejo predmetov, ki jih ponujajo mnogi po smešno nizkih cenah. PreKrasen Ulm petlo. mladosti In Čarobnih naravnih posnefhov! Pod vznožjem Velikega Kleka v idilični vasici Heiiigen-blut so posneli prvi veliki film, v katerem imajo glavno vlogo dečki iz znamenitega mladinskega zbora kino union tel. 22 21 Danes premiera! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri HienEP SanprhnsbEn žel vsepovsod ogmm. uspeh! MLADINA PREPEVA tepa »SBtiina teoa filma bo segla a srce slehernem1) gledalcu. Hezervirajle sl vstopnice1 dl in■!■■■!—M-mi-i iiiiiiMiuii.i■miiim™»m Die si ngende J ugend predprodaji Vprašal je deklico, ki je kidala sneg izpred vrat: »Saj -stanuje tukaj gospod Tč-rence?« Po tem vprašanju sem spoznal, da mladi Laboulbene še ni nikdar obiska! svojega velikega prijatelja. Začudil sem sc pa le bolj nad tem, da stanuje kupec krasnega Laboulbčno-vega avtomobila (55.000 frankov!) v tako zanikrnem delu mesta. Dekletce je odšlo v hišo, ne da bi prijatelju kaj odgovorilo. Po dveh minutah je prišla iz hiše stara gospa, »Ali ste Vi vprašali za gospoda Terenca?« »Da.< »Torej, naročil je, da ga opravičim pri gospodih in naj Vas prosim, da prideta v restavracijo »Pri zlatem levuc na Avenuei de Villiers.« Laboulbene je zapeljal avto po isti cesti nazaj, odkoder sva pravkar prišla. Vincent je gotovo mislil, da sem malo jezen — v tem je imel celo prav —• se me je upal nagovoriti šele, ko sva prišla do Avenue la Tour-Matibourg. »Povabil naju je v restavracijo,« je rekel. »Gotovo je mislil, da je njegovo stanovanje preskromno, da bi naju sprejel tam.« »Toda, sedaj je to popolnoma vseeno.« »Popolnoma je vseeno,« je ponovil Laboulbbne pomirjen. »Vendar pa nekaj obžalujem pri tem. Obljubil mi je, da naiua bo ponudil finega burgundca. Ta užitek nama bo pač ušel. Ne morem si namreč misliti, da bi vzel svoje vino s seboj. Poznani restavracijo »Pri zlatem levu«. Je čisto prijeten prostor, v katerega pa ne Pierre Benoit VELIKI JEZ Roman iz irskih boi«« za svobodo smeš nositi pijač od doma ali od drugod. Ko sva stopila v restavracijo »Pri zlatem levu«, sem opazil, da je postal moj prijatelj nekam nemiren. »Ali ga še ni tukaj?« sem vprašal zasmehljivo. »Tega pa res ne razumem... Gospod plačilni, ali ni naročil neki gospod po imenu Tčrence obeda?« »Gospod Tčrence?« O tem ne vem ničesar.« Obrnil se je k blagajničarki. »Morda veste, ali je bil naročen za nekega gospoda, po imenu Tčren-cea, obed?« Blagajničarka je odkimala. Vincent jo že skoraj jokal. »No,« sem rekel, »midva bova vseeno sedla. Če ne pride, bova obedovala pač brez njega ... Začenjam postajati lačen.« »Nerazumljivo mi je pojiolnoma nerazumljivo,« je j>onovil ubogi Vincent in vrtil svojo kapo med prsti. Pogledal je že enkrat po vsem osebju v restavraciji in potrto vprašal: »Ali veste čisto gotovo, da ni gospod Terence ničesar naročil?« Tedaj je nekdo rekel z visokim glasom: »Gospod Terence! Kdo sprašuje po gospodu Terenceu?« V restavracijo so se tedaj odprla vrata in na pragu 6C je pokazal stre-žaj, oblečen v zeleno uniformo. Ponovil je: »Kdo sprašuje po gospodu Terenceu?« »Jaz, jaz,« je hitel moj spremljevalec. »Kako se imenujete?« je vprašal fant nezaupno. »Vincent Laboulbene, gospod Vincent Laboulbčne.s »Torej je to za Vas,« je rekel zelenec in potegnil iz žepa pisuio. Spoštljivo ga je izročil mlademu Laboulbenu. »Lenoba!« se je razjezil plačilni natakar. »Ali ne moreš ostati tukaj, če te gostje potrebujejo. Čemu se vedno vrtiš v kuhinji? Gospod sprašuje po tebi že pet minut. »Že dobro, že dobro,« je rekel Vincent, ki je v tem preletel pismo. »Tu imaš,« je dejal malemu. Laboulbene je zardel in me je v zadregi gledal. »No,« sem vprašal, »ali ne more priti? Ali naj čakava?« »Nič takega. Prosi naj mu oprostiva... da, naj mu oprostiva in naj bova tako prijazna, naj se takoj sestaneva z njim ... »Z njim naj se sestaneva, kje pav »V ulici Gambela štev. 41.« Laboulbene je hitro pristavil, kakor bi govoril iz srca: »Ulica Gambeta v Noisy-le-Secu.r »V Noisy-le-Secu!« sem vzkliknil, »v Noisy-le-Secu! ob tem vremenu... in sedaj je že ena. »Manjka še dvajset minut do ene,« je dejal Vincent. »Če mi gospoda verjameta,« je začel plačilni, »pri tej razdalji...« »S svojim avtomobilom som v četrt ure na mestu,« je vzkliknil Vincent. »Samo oglejte moj voz; stavim, da takega še niste videli pred svojimi vrati.« Da bi ustavil razgovor, sem rekel Vincentu: »Peljal se bom torej z Vami, toda ne na Kitajsko. Če ne dobiva gospoda v Noisy-le-Secu, opozarjam, da Vas bom pustil in, da se bom odpeljal z električno v Pariz sam.« Le malo je tistih, ki prijiadajo onemu grešnemu rodu iz leta 1870 in 1900, kako zelo malo jih je, ki se ne bi zgrozili ob imenu neprijaznega vojaškega kolodvora v Noisy-le-Secu. Koliko je bilo Francozov, ki so šli skozi to nesrečno in temno za-tvornico svoji nezasluženi- usodi nasproti! Ko so bili še majhni, so jim v šoli obljubljali, da je nastopila doba sreče in miru. In končno si bil cilj ie ti, Noisy-Ie-Sec! Na bojišču je bilo začudenje preveliko, da bi o njem razmišljali. In volja, ki naj bi ugotovila, kdo je za to odgovoren, je bila udušena' s solzami. Pa končno si bil le ti, Noisy-le-Sec, božja pot, kamor so prihajali vsi, veliki in majhni sanjači o bratstvu in dejanski povzročitelji te krvave morije.« ................. lu— I HWII■■■■■!III ■■IllllllllllUluJ Žrebanje obveznic 6% ebiig. posodila mestne občine Ljubljana, 9. marca. Pri III. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske dne 15 februarja 1938 v Ljubljuui so bile izžrebane naslednje številke: 35 številk po 10.000 din seri in A • 08 1400 698, 252, 984, 1154, 1031, 632, 97 83 693 1077 227, 108, 1323, 56, 428, 215 1259 975 S’ 473, 1200, 912, 318, 189, 1316, 545, 630 1162 740 JE? številk po 5000 (Un se- rija B. 700, 343, 693, 667, 503, 333, 568, 669, 579, oo «0SlB7iPii » oVilk P° 1000 din serija C: « 949’ 15- 1748- 8iS' 1708 *M8 781 inoA 119’ 188’ 128’ 806' li89' 1743, 1859 1409 47 Hon ' 1925’ 1089’ 196°’ 874’ 789’ jnuromV Tl ,,490’ 729' 1203’ 92ti> 340, 295, ‘28, 4o, 36-, 917, 1924, 681, 1941, 1248, 56. Škofjeloški gasilci pripravljajo „. Škofja Loka 7. marca. skofja Loka zojief vabi! To jx>t gasilce od civV11 dalCČ- Pa t'u-'di ^ prijatelje naših gasi k ■ 8. maja zato vsi v Loko. Na velike gasilske svečanosti, škofjeloška četa bo dobila nov prapor, vse mesto je darovalo zanj. Naši gasilci so organizirali nabiranje zlatih in srebrnih žebljev, ki bodo vdelani v novi prapor. Uspeh je bil zadovoljiv. 8. enaja bo prapor blagoslovljen na Glavnem trgu, kjer se bo najprej darovala sv. maša, nato ‘bo blagoslovitev prapora in pripenjanje trakov, nafo bo odlikovano veliko število gasilcev iz vse škofjeloške žui>e. Novemu prajx>ru bosta kumovala g. ban dr. Marko Natlačen in gespa županja Minka Ziherlova. Popoldne pa bo na igrišču SK Sore ogromna gasilska tombola. Glavni dobitek bo motorno kolo, bo pa še poleg tega 30 tombol, to je. 30 koles. — Ločani že sedaj vabimo na te svečanosti. Od tu in tam Samoborski vlak, ki vozi iz Zagreba proti Samobor«, in tovorni avtomobil sta trčila ne daleč od Zagreba. Vlak je vlekel avtomobil kakih 30 m s seboj, nakar ga je butnil v potok ob progi. Šofer avtomobila je takoj skočil iz vozila, čim je opazil pretečo nevarnost, medtem ko je na avtomobilu ostal edini potnik Ivan Boicio, pa tudi on je k sreči ostal nepoškodovan. Očividci obremenjujejo strojevodjo vlaka, češ da ni dajal predpisanih znakov s piščalko. Časopisje pa ponovno zahteva, da se na prehodih preko železnice postavijo zapornice, zlasti na najbolj prometnih prelazih. Veliko palačo »Dom kulture« bodo zgradili y Zagrebu. Palača bo veljala 16 milijonov dinarjev. Zemljišče je darovala mestna občina. V palačo bodo namestili arheološki muzej, muzej za umetnost in obrt ter Moderno galerijo. Vsi ti muzeji so bili sedaj nameščeni po raznih zasebnih hišah ali pa se stiskali po zgradbah drugih kulturnih zavodov. V dubrovniško pristanišče je priplul nov parnik paroplovne družbe >Dubrovačka d. d.«, ki nosi ime »Dubrovnik«. Čim je ladja prispela v pristanišče, so jo pozdravili streli iz možnarjev. Slovesnim obredom posvetitve so prisostvovali zastopniki oblasti, med njimi ban zetske banovine ter zastopniki brodarskih družb. »Dubrovnik« je moderno grajena ladja, ki je bila kupljena v Angliji. Splitska ladjedelnica je zadnje čase spet polno zaposlena. 30. marca bodo porinili v morje novo bojno ladjo »Zagreb«, kmalu za njo pa enako ladjo, ki bo nosila ime »Ljubljana«. Obema bojnima ladjama se pa pridružujeta še dve trgovski ladji »Sarajevo« in »Sumadija«. Istočasno pa popravljajo 14 drugih trgovskih ladij. Vendar pa se delavcem v ladjedelnici ne obeta preveč rožnata bodočnost, ker je mogoče, da bo po teh delih posla zmanjkalo ter bodo morali delavci na cesto. S tem ne izgube samo delavci na kruhu in svojih sposobnostih, temveč trpi tudi delo samo, zato, ker se prekinja. Znani iilmski igralec, jugoslovanski rojak, Svetislav Petrovič, si je kupil majhno jahto in bo na njej prebil ves svoj poletni dopust. Jahta je dolga 15 metrov in ima šest postelj. Petrovič prihaja vsako leto v Dalmacijo in tako bo storil tudi letos. Jahto je opremil z vsemi ribiškimi potrebščinami. Po šestih lotili so pojasnili neki umor orožniki v Veljači pri Vojnem Križu. Leta 1932 je vlak raztrgal truplo 17 letnega fanta, za katerega pa so takoj sumili, da bi se sam vrgel pod vlak. Preiskava ni mogla odkriti nič novega, • dokler niso šele po dobrih šestih letih prijeli nekega delavca in njegovo ženo, ki sta priznala, da sta fanta za nagrado 600 din ubila in potem vrgla na progo. Promet Poštne hranilnice v meseca februarju 1938 leta. V februarju je štednja uspešno napredovala, pristopilo je 6683 novih vlagateljev, tako da šteje sedaj Poštna hranilnica 487.899 članov. Vsota vlog je narasla za 38,312.012.02 din in znaša konec februarja 1.326,901.635.22 din. Pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah je sedaj skupno 25.339 čekovnih računov. Promet po teh računih je v mesecu februarju znašal 6.977,690.911.15 din. Od tega je bilo izvršenih prenosov brez uporabe gotovine 56.18%. Stanje vlog po čekovnih računih je konec meseca februarja znašalo 1.879,053.523.27 dinarjev. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo tri milijarde dinarjev. Splošna državna statistika uradno objavlja, da je bilo v mesecu Tebruarju leta 1938 izvršenih v vsej državi 11 stečajev in 18 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so stečaji in prisilna poravnanja razdeljena takole: stečaji: vardarskaO, vrbaska 0, dravska 2, drinska 1, dunavska 3, zet-ska 0, moravska 1, primorska 0, savska 4, Bel-grad 0. Prisilna poravnava: vardarska 1, vrbaska 0, dravska 4, drinska 0, dunavska 2, zetska 0, moravska 0, primorska 0, savska 8, Belgrad 2. Osemnajst luksuznih oblek so izdelale budim-pestanske krojačiee za bodočo albansko kraljico, grofico Geraldino Apponyi. Dve krojačici sta napolnili šest kovčegov in z njimi skozi Split odpotovali v Tirano. Pred dnevi sta se obe že vrnili spet iz Tirane. Seveda so se radovedni splitski poročevalci zanimali, kdo bo za nevesto izdelal poročno obleko. Fernsterjeva, lastnica velikega budimpeštanskega modnega ateljeja, je izjavila, da bo o tem v nekaj dneh padla odločitev. Najbrž bodo budimpeštanske krojačiee toliko srečne, da bodo izdelale tudi to obleko. Te ljubosumnosti je ubil svojo prijateljico Pc-tar Popov, bolgarski emigrant, ki je živel v Som-boru. Popov se je že nekaj let poznal z vdovo nekega železničarja. Poročiti pa se nista mogla, ker Popov ni imel stalne službe, vdova pa bi v primeru poroke izgubila svojo pokojnino. Prijateljstvo pa se je skalilo zaradi silne ljubosumnosti Popova. Po nekem takem prepiru je Popov z nožem tako oklal vdovo, da je na poškodbah umrla. Morilec se je šel sam prijavit na policijo. V Ivancu v Hrvaškem Zagorju je umrl pred dnevi najbogatejši kmet v svojem okraju. Franjo Kos je imel veliko zemlje, vendar so ga daleč naokoli poznali bolj kot nepoboljšljivega stiskača. Mož je imel mnogo denarja skritega v skrinjah in v deblu starega hrasta. Časopisje je o njem poročalo pred mesecem, ko ga je sin okradel in mu izpraznil dve skrinji. Zaradi tega je Kos nosil ključe vseh prostorov, kjer je imel denar, vedno s seboj. In prav to je bil tudi vzrok njegove smrti. Neko'sobo je tako zaklenil, da ni mogel iz ključavnice več potegniti ključa. V jezi je silovito potegnil, toda ključ se mu je izmuznil iz roke in Kos je telebnil po stopnicah. Razbil si je glavo in umrl. Osebni vlak je zadel v motorno drezino blizu postaje Preševu blizu Kumanova. Postajenačelnik v Glišiču se je peljal proti večeru iz Kumanova na svojo postajo. Prepričan, da bo prišel domov, še preden idide lz Glišiča osebni vlak, je z veliko brzino vozil. Toda iznenada je pridrvel vlak in vrgel drezino s proge. Postajenačelnika je vrglo pod vlak, ki ga je vsega razmesaril. V Krepoljili v homojskem okraju v Srbiji je oblast prijela neko Stanko Senačič, ki se je bavila 8 prodajo raznih strupov, večinoma za zločinske uaniene Z njo vred je policija prijela 15 ljudi. so s temi praški zastrupljevalci ljudi. Oblast sumi, da so te strupe uporabljali ljudje, ki so se "oteli na tih in neopazen način znebiti kakega ?v°jca ali neprijatelja. Menijo, da bo oblast v preiskavi pojasnila mnogokateri umor, ki je bil v uluPh letih izvršen v okraju. V zgodnji pomladi je grobar izkopal novo ;amo t Zdravku Stanglu v slovo Tako lepemu času gremo naproti! Slutnja bližnje pomladi visi v zraku. Mlačne sape in gorko solnce razburjajo ljudi z nerazložljivo radostjo Nove nade prešinjajo svet z optimizmom; vzbuja se spet nova podjetnost, ki celo otopelim ljudem vžiga v očeh svetle iskre. Razgledi so svobodni, 6egajo tja daleč, daleč do sinjih gora, do obzorja in še dalje, v bodočnost. Ta čas, kakor bi vsačk kolovoz predstavljal zlato pot v sinje daljave k novemu življenju. Bodoča dejanja, ki so šele načrti podjetnega duha, se ti zde ovenčana z uspehom in priznanjem. Radostno ti utripa srce: saj si sin te naše ljube zemlje, ki z delom pripravlja pot novemu življenju Vse kipi v tebi, živa sila te preplavlja, mišice se neučakano zdrgavajo, oči ti blišče, 6rce je veselo in šumni bodočnosti na stežaj odprto kakor svetla, prezračena izba v spomladanskem dopoldnevu. Tisoč načrtov in sklepov ti omamlja glavo, mogočna slast za delo te uklepa. Ena sama želja te preveva: da bi zadovoljil načrtom, ki ti ne dajo miru, O prelepi letni čas, kdo bi te ne bil vesel! Kako bridek pa moraš biti za fanta, ki ga je potuhnjena bolezen priklenila na posteljo! Kakšna neutolažljiva žalost stiska mlado srce, ki je še pred kratkimi meseci tako zaupljivo bilo bodočnosti naproti! Zrelost se je javljala tako, kakor pri vseh ljudeh, ki jim je bila namenjena rana smrt. Ni si nam težko mi-sliti, kaj in kako je občutil naš dragi prijatelj Zdravko, ko je v tej prvi pomladi ležal na Golniku. Zunaj se je budilo veselo življenje, mnogo ljudi je prihajalo zdravih na ob-isike, od prve pomladi so bili prerojeni. Govorili so, kakor že govore zdravi z bolnikom. A Zdravka je grizel črv spoznanja: najbrž ne bo nikdar več dobro. Duh se je z vsemi silami upiral, spočit, poln načrtov za bodoča dejanja, prežet 6 s-ilo in hotenjem, nemiren. Koliko noči so strmele oči, ki niso našle počitka, ker je njihovo strastno budnost neprenehoma netila negotovost, v temi v pusti strop. Duh je nemirno vrtal po globinah, želja po življenju je vpila. Morda je sredi noči s sladkim glasom ranil veseli ptič, ki ni mogel spati, človeka, ki ni mogel zatisniti oči, ker ga je bolelo 6rce, Počasi sta slutnja in dvom začeli postajati gotovost: tako vabljivo življenje, toliko se bo še zgodilo, — vse pa bo teklo brez mene — umrl bom mlad. Trpkost je prevzela mladega fanta, prevzel bi ga bil obup, kaikor prevzame toliko in toliko drugih, če ne bi bil našel Tolažbe, ki je ta svet ne more dati. Zdravko je vse življenje zvesto služil najboljšemu Gospodarju. Uredil je kakor pametni hlapec svoje svetne in duševne račune ter pričakoval Odhoda. Dne 9. marca je ob 8 uri in 10 minut — zunaj je v zlatu in sinjini sijal razkošni predpomladanski dan — mu je duša pohitela v Veliki, božji dan, kjer ni trpljenja, kjer je večna pomlad in večna vedrina. Končal je svojo pot po tej, s trnjem prerasli dolini in odšel k večnemu Bogu na višine. Za seboj pa je pusil neizbrisno sled spomina vsem tistim, ki so ga poznali in imeli ž njim kdaj opravka, V srcih teh ljudi bo njegov spomin ostal svetel, kakor je bil svetel njegov značaj, plemenit, dober, odločen, veder, vsem simpatičen. Značaj, čvrst kot kristal in lep kakor pomladansko nebo. Pokojni Zdravko Štangl je bil časnikor, kakor jih dandanašnji svet prem-ore bore malo. Z vso dušo je bil pri stvari, v dno srca se je zavedal, kako važnemu in odgovornemu poklicu se je bil posvetil. Dasi mlad, je že zgodaj pokazal v značaju moško dozorelost in neomajnost. Njegove časnikarske sposobnosti so ga usposabljale za najtežje misije; bil je nadvse podjeten, nadarjen z velikim smislom za trezno presojanje situacij, znal je prijeti vsako stvar kakor nihče drugi, znal pisati kot malokdo. Toda nad vsemi temi odlikami ga je krasila ena, najlepša, dandanašnji najredkejša in najdragocenejša: značaj. Z Zdravkom Štanglom lega v grob najboljši in najustrežljivejši pomočnik tovarišem urednikom v redakciji, najboliši in najpožrtvo-valnejši tovariš, vedra, vedno dobro razpoložena duša, sijajen športnik, ki je dosegel redke uspehe, imeniten družabnik, pri katerem je veselje vedno prihajalo iz srca in iz iskrenosti značaja. Njegov spomin bo ostal v srcih vseh, ki so ga poznali, in ga bodo v življenju odslej težko pogrešali. Grobar je izkopal novo jamo, jamo za našega prijatelja Zdravka Štangla . . Prst ga bo zagrnila, grude bodo legle na njegovo krsto. Sveža gomila bo zrasla, gola, brez rasti. Pa ne bo za dolgo brez zelenja! Ze prihaja usmiljena pomlad, ki bo tudi iz njegovega groba izvabila zelenje in cvetje. Zdravko Štangl pa bo mirno počival, saj živi pri Bogu in v našem spominu! Zadoščenfe šolskemu nadzorniku Petrlinu S kuhinjskim nožem mu ie hotel preparati trebuh, če ne bo kaj kmalu rešil pritožbe Kočevje, 9. marca 1938. Pretekle dni se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti suspendiranemu učitelju v Stari cerkvi pri Kočevju Alojziju Zupancu, katerega je tukajšnje okr. načelstvo ovadilo državnemu tožilstvu v Novem mestu, ker je kot zagrizen jenesar in znani dopisnik ustavljenega »Pohoda« 28. septembra 1937 izjavil napram šolskemu upravitelju v Stari cerkvi Kokotču Janku, grozilne besede, nanašajoče se proti njemu nadrejenemu uradnemu funkcionarju, popularnemu in nadvse agilnemu in objektivnemu okr. šolskemu nadzorniku Alojziju Petrlinu rekoč: »da bo šel v Kočevje in mu z kuhinjskim nožem preparal trebuh, če ne bo kaj kmalu rešil njegove pritožbe!« Nato je pristopil Zupanc še bliže h Kokotcu Janku in mu dejal rekoč: »Janko, Ti se Peterlina iz Kočevja bojiš, toda jaz Ti v pričo moje žene še enkrat rečem, da bom šel doli in ga preparal od popka do grla! -Jaz sem ko-mita!k Ker je Zupanc že imel nastop osebnega obra-, čunavanja v Škocijanu pri Turjaku, pri čemer je bila njegova žena ranjena, on pa je baje streljal s samokresom, je obstojala resna nevarnost, da Nagradni natečaj za osnutek lepaka ljubljanskega velesema Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za umetniško in idejno najboljši osnutek za lepak jesenske velesejemeke prireditve leta 1938. Ta prireditev bo obsegala poleg običajnih oddelkov kot dominantne razstave fotografske in filmske umetnosti, znanosti ter industrije, nadalje razstavo vsakovrstnih domačih živali in ribogoj-stva. Osnutki morajo izražati idejo, da se bo ta prireditev vršila pretežno v znamenju teh razstav in poudarjati na primeren način tudi jesenski velesejem kot takšen. Osnutki morajo bit izvedeni v kaki fotografski ali kombinirani fotografsko-graficni tehniki v največ dveh barvah formata 70X100 cm. Besedilo, ki mora biti dobro čitljivo, je sledeče: Velesejem, Ljubljana v jeseni 1. do 12. IX. 1938. Avtor prvonagrajenega osnutka ee obveže sestaviti tudi besedilo v petih drugih jezikih. Z geslom opremljeni osnutki se pošljejo do 1. maja opoldne ravnateljstvu velesejma v Ljubljani s točnim naslovom v zapečateni kuverti, na katero je zapisati 6amo geslo. Nenagrajene in ne-odkupljene osnutke je dvigniti med 15. in 31. majem 1938. Določene so sledeče nagrade: ena za 1.600 din ena za 800 din in dve po 300 din. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa po korekturi poizkusnega odtisa v litografičneni zavodu. Eventuelni še potrebni podatki ali posnetki velesejemskega prostora se dobe pri upravi velesejma v Ljubljani. Mariborski obrtniki gredo na btrl nsko razstavo Maribor, 9. marca. Letos se bo vršila v Berlinu mednarodna obrtna razstava. Udeležili se je bodo tudi naši slovenski obrtniki. Udeležbo v Berlinu organizira zbornica TOI v Ljubljani. Tudi med mariborskimi obrtniki vlada za udeležbo na razstavi veliko zanimanje. Udeležba pa bo omejena ter se bodo poslali na razstavo res samo specifično slovenski obrtni izdelki. Treba bo stroge in strokovne izbire, da ne bi naši proizvodi utonili zaradi splošne povprečnosti na tako obsežni razstavi. Zaradi tega je začela zbornica razstavo že sedaj organizirati ter pripravljati. V Mariboru se je vršila v prostorih Okrožnega urada posebna konferenca, katere so se udeležili poleg delegatov obrtniških strokovnih organizacij še tajnik zbornice TOI dr. Pretnar, podžupan g. Že bot, zastopnik mestnega gradb. urada inž. arh. Vičič in prof. Franjo Baš. izvrši zločin nad imenovanim državnim funkcionarjem, hoteč s tem izsiliti rešitev vlog, ki se itak rešujejo normalnim potom, Simpreje je pač to mogoče! Zupanc je v teku preiskave in na glavni razpravi hotel spodbijati verodostojnost glavne priče Kokotca Janka, kateremu pa je sodišče dalo popolno vero in Zupanca spoznalo krivim ter ga obsodilo po §§ 247 in 302, I. kazenskega zakona in z uporabo §§ 61 kazenskega zakona na 480 din denarne kazni, evntuelno 8 dni zapora na 100 din poprečnine in stroške celotnega kazenskega |>o-stopanja. Kazen se mu odloži za dobo dveh let. Zupanc je kazen sprejel, dočim se je državni tožilec pritožil. Zupanc je pri razpravi napravil vtis namišljenega političnega preganjanca, kjer je lahko vsakdo videl, kakšno politično zakrknjenost je zapustila JNS v takozvanih jeenesarskih učiteljskih vrstah, katerih, kakor kaže, ni učila dostojnosti, še manj pa vljudnosti, ki bi jo do svojih predpostavljenih starešin mladi učiteljčki morali izkazovati. Popolnoma pravilno je torej, da se take in enake nezadovoljneže in hujskače iz naših osnovnih šol odstrani, ter napravi bodočim mladim generacijam popolnoma neškodljive. če naročite »Slovenski dom« za tri mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske zastonj! Drag gramofon Maribor, 9. marca* Pred malim senatom v Mariboru se je vršila danes razprava proti 40 letnemu dimnikarju Ja; kobu Sagaju iz Gornje Radgone. Lani j« kupil pri tvrdki Meinel & Herold v Mariboru .gramofon s 15 ploščami za 2080 din. Na račun kupnine je takoj plačal 893 din, ostanek pa se je zavezal odplačevati v obrokih. Teh pa se ni držal, pač pa je prodal gramofon s ploSčami vred naprej Rupertu Fleisingerjn za 1200 din. Zatrjeval mu je, da je kupnino že plačal ter mu je v dokaz pokazal odrezek poštne nakaznice, na kateri je bil potrjen prejem zneska 893 din. Sagaj pa je pripisal pred te številke še št. 1 ter je tako naplavil iz njih 1893 din. Sagaj je bil zaradi pripisa te številke obsojen na 2 meseca strogega zapora. Za povzdigo ztvinoreie Moravče, 7. marca. Gospodarska stiska je prav v moravško dolino zarezala globoke sledove. Vzrok tiči v tem, ker je prebivalstvo vezano le na kmetijske dohodke. Cene pridelkom so padle in ljudstvo ne more priti do denarja, kolikor ga potrebuje za nujne vsakdanje potrebščine. Glavni vir dohodkov je živinoreja, na katero pa polagamo vse premalo važuosti. Predvsem se živina, razen one, ki jo uporabljamo za delo, dovolj ne shodi in ne razgiba na čistem zraku. Pasma, določena za naš okraj, je že tako bolj podvržena jetiki; dovzetnost pa se v zaduhlih hlevih še poveča. Možje, ki imajo v javnosti besedo, razmišljajo, kako bi temu odpomogli V zvezi z živinorejsko zadrugo iščejo pripraven prostor, kjer bi vsaj mlade plemenske živali prebile poletno vročino kje pod milim nebom. Prostor, ki bi se dal spremeniti v pašnike, je obsežna- kmetija na Žirenku, kakor se imenuje hrib na jugovzhodu moravške doline. Tukaj bi se paslo nad 5 glav živine. Uživala bi čisti gorski zrak in zdravo sočno pašo; medtem ko je ponekod v dolini močvirje in je krma v mnogih primerih okužena s povročiteljem metlja-vosti. Zaradi lanskega deževja je ta bolezen letos zelo pogosta in nevarna, zlasti mladim živalim. V gorskih višinah je tudi manjša nadležnost muh; pa še druge koristi so, ki bi ugodno vplivale na plemenski razvoj živali. Možje, ki se prav resno zavzemajo za povzdigo živinoreje, bi se sprva omejili im manjši obseg zemljišča za poizkušnjo ter bi pašnike razširili, brž ko bi se pokazali povoljni uspehi. Kakor povsod, tako bodo tudi tukaj gledali na to, da stroški ne bodo večji, kakor jih moremo zmagovati. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer 1 sko stanie j temperaturi« v f" = > — £ X j; c Veter (smer, jakost) Pada- vine => X . -I C * G B 83 tr. t- t> Ljubljana 766 1 (70 2-6 83 3 N Es , Mariboi 768-1 17-4 40 70 3 NW, — Zagreb 765 9 10-U 4-0 60 4 SW, — Belgrad 769 8 19-0 SO 70 3 ssw, — Sarajevo 770’ 160 -3-0 90 8 0 — — Sušak 7674 17-0 9-0 6U 5 NE, Split 767 9 17-u 10-8 40 0 0 Kumbor 766-6 18-0 8-0 60 0 N, Rab 768-2 15-0 9-0 40 0 NE, — — ' • ouuvuu iu umu vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan nekoliko oblačno (visoki lahki oblaki), vendar sončno do 17.40, nakar se je oblačnost povečala. Ob 20. se je zjasnilo m je bilo vso noč jasno, šele proti jutru se je zopet nekoliko pooblačilo. Ljubljana danes Kole:ter Danes, četrtek, 10. marca: 40 mučencev, retek, 11, marca: Sofronij. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše- a«nlLV»v,m;UoT.n,7l°“y' M'S“ ‘r4 "• V"'T■ “ KINO sloga g® — Samo Se danes Velika glasbena In športna atrakcija v prekrasnem Sima kraljica ledu v katerem briljira popularna filmska zvezda SONJA H E N I £ Jutri premiera vesele komedije: Trije neumni dnevi likovnim umetnikom in prijateljem , . s *• Društvo slovenskih likovnih umetni- miLiL. j. truSiCn0 preminulemu tovarišu, mlademu dalmatinskemu slikarju I. Etoreju, ki LnlJU’ k na kopališču pri Sv. Križu v Vi.ifin,,! Pr(,|<0P in prenos v nov grob. notai- t* x . f^i te žalne svečanosti, ki bo v ,11 n.a. Pokopališču pri Sv. Križu v nl.l i tovariše in prijatelje umetnosti, svoi redni * -*0r. (lruš,va »Bran-i-bor« bo imel 10 anrfi« k in Z^°r v LiublJ'ani v nedeljo, dne družbe v nnhi- doPldlle v dvorani Kmetijske akleD&oeti ho nSi’ N°vi trR W- V primeru ue- !xtl ure pozneje nov občni zbor fki nfmd, nihVll°KPrL80,nih- Vabljeni so zastoj.-inki narodi o-obranibn,h društev in tiska. brala v I S?r‘' dr' ,vana °ražna b® SiiLilh bJ tl.nV* °b 9 6V' niaša Pri 0<>- čanratnr"d'' "T' J?° kratka spominska s v e. »o,.,, KteS&ite, £3 “'“°v° dr- |e Jtazpis mesta zdravnika. Kraljevska banska ba,noVme v Ljubljani razpisuje me-V Wklave te£a razpisa v Službenih uoravi dr»val,eVkne JVS0'sIaviie pri kraljev, banski P K e.brvinf v Ljubljani, oredavaniu ki nJ1 k"Je- Holan,Iskm" ie nasl<’v isa v nitk 1? ° "nel 8' Prot< dr- Vi'ko Faj- čefu v “ XXI- Prosvetnem ve- * ,?vor.ani Uniona. Holandija je za nas •7p1a h ' \ ,z®eMen^kem oziru zanimiva de-sl ih delavfpif tamkaj na tisoče in tisoče sloven-ležni sidov družinami. Tudi ti so de- hivaio"v nUH i u ’ katoliških organizacij. Pre-™ ” rov?H° . Heerlena, ki je središče delav-v socialnem in kulturnem ozi- sodoC dJr nlr ?,e (,0lgo vrsl° let znameniti sociolog di. Oels, Čigar zasluga je, da so tako E° I« d618"5*! brcnila« 3000-krat v višino nad svojo glavo. la srečno poroko je sestavil dr. David Vaugham (Vogen), profesor socialne etike na bostonskem vseučilišču posebne tabele, s katerimi človek lahko izbere svojemu značaju primerno družico (oz. ženska moža). Na tabeli je našleta cela vrsta telesnih, duševnih in umskih zmožnosti, zraven vsak*? na določeno število točk. Zaročenca torej vzameta vsak po eno tabelo ter vsak zase zaznamujeta 6voie število točk. Če imata vsaj 75 odstotkov sl upr.ih lastnosti, potem je njuna sreča in razumevanje zagotovljeno. Z denarjem se hočejo znebiti Roosevelta Neki odvetnik iz svetovnoznane bančne ulice Wall Street v Ne\vyorku poživlja ameriške državljane, naj mu pomagajo zbrati 5 milijonov dolarjev, katere bo dal Rooseveltu pod pogojem, da zapusti predsedniško mesto. Na svoj poziv je menda dobil nešteta navdušena pisma, večinoma od raznih velebogatašev in njihovih družb. Možno je tudi, da se ameriški denarni diktatorji sami skrivajo pod imenom in osebnostjo odvetnika Mac Naughtona (izg. Mek Note-na), saj pravi, da bi samo v Wall Streetu dobil lahko ne samo pet, ampak petnajst milijonov, zato da bi Roosevelt izginil. Iz tega se jasno vidi, kako denamiki težko prenašajo Rooseveltovo politiko. Zaka* Irci rede prašiče Povsod na Irskem dobiš prašiče in krompir, kar seveda ni nič nenavadnega, 6aj je pri nas isto. Toda Irci rede prašiče največ na čast sv. Antonu, v čigar dobrotljivost imajo neizmerno zaupanje. V vsaki vasi imajo tudi »občinskega« prašiča; imenujejo ga »Antonov prašič«. Okoli vratu ima privezan zvonček ter se lahko svobodno poteplje po vasi, kjer kmetje kar tekmujejo med seboi, kdo mu bo bolje postregel. Razumljivo je, da ee prašič tako razvadi, da postane že kar nesramno izbirčen in predrzen. Odtod je tudi nastala na Angleškem rečenica o kakih beračih ali vsiljivcih: »Ta je pa prav tak, kot Antonov prašič.« Časnikar, kateremu so vedno očitali preveliko gostobesednost, je poročal o nekem samomoru: Gospod Črnogled je bil na gostiji, tožil, da ee slabo počuti, vzel klobuk, suknjo, dežnik, taksi, samokres in življenje. Dober človek! Škoda! * Zastavna gospa je stopila k mesarju in rekla, naj ji natehta 5 kg mesa. Mesar ji je utstregel in vprašal, če ga ji pošlje na dom. »Ne, hvala! Zadnje čase sem namreč za 5 kg shujšala, pa sem hotela vedeti, koliko je to!« Zmrzal kot čistilno sredstvo Pravijo, da je surova volna snov, ki jo je najtežje popolnoma očistiti. Razna umazanija se je tako drži, da ne pomaga nobeno kemično čistilo. Sedaj pa jim je prišel na pomoč led. Surovo volno spravijo v ledenice, v katerih je nekaj stopinj pod ničlo mraza. Vsa umazanija in tolšča na volni zmrzne in se strne v trde kepe. Volno nato samo dobro pretresejo in pretolčejo, pa vsa strjena in zmrzla nesnaga odpade v obliki ledenih kristalčkov. Tako očistijo lahko v istem času kot prej štirikrat več volne mnogo popolneje. Na bolje plačan igralec ni morda kak filmski ljubljenec, ampak 21-letni igralec — na gosli, Jehudi Menuhin. Da je prišel do svetovnega slovesa, se mora res zahvaliti samo svojim izrednim glasbenim sposobnostim, ker zaradi velike boječnosti samo s »komolci «ne bi prišel nikamor. Sedaj se pa po ameriških gledališčih, kjer nastopa, tare občinstva, ki ne gleda na ceno, samo da lahko sliši pretresljive zvoke čarobnih gosli. Tako je v enem letu zaslužil milijon več kot najboljši filmski plačanec. Radio Programi Radio Lfublvana Četrtek, 10. marca: 12 Pisan drobiž (plosce) — 12. H Poročila —• 13 Napovedi — 13.20 Iz Mozartovega kraljestva (plošče) — 14 Napovedi — 1« Pester spored (Radijski orkester) — 18.44) Slovenščina za Slovence (S• dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, porodila — 19 30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert zbora »Trboveljski slavček* — 20.20 Schmalstich: Venček otroških pesmic (plošče) — 20.30 Oddaja Au ameriški šolski radio (CBC), poje ^Trboveljski slavček« — 20.45 O postanku in razvoju zbora »Trboveljski slavček« (ob 10 letnici obstoja, g. Drago Supanč;č) — 21 Koncert zbora »Trboveljski slavček«. Dirigent šuligo-i Avgust; sopran solo Rezika Koritnikova, pri klavirju dr. Danilo Švara — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek 10. marca. Bclgrad. 20 Chopinovo skladbe, 21 Dunaj, 22.20 Sodobna glasba — Zagreb: 20 Koncertni večer, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.44) Orke-stalni koncert, 21. Haydnovt skadbe - Budimpšta: 19.30 Opera, 21 Beethovnove klavirske sonate, 22.05 Vojaška godba, 23.15 Jazz - Him-Bari: 17.15 Klavir, 21 Opera — Praga: 19.30 Opem —- Varšava: 20 Solistični koncert. 21 Irski evropski koncert — Sofija: 18.30 Vojaška godba, 19.40 Narodna glasba 21.30 Orkestralni ,?.Pe.ert’ Flavta, 22.15 Lalika in plesna glasba — Konigsberg: 20.05 Orkestralni in solistični koncert — Hamburg: 10.10 Anekdote o IIaydnu, Schubertu in Job. Straussu, 20.80 Plesnn glasba - Stuttgart: 19 15 Zabavna glasba, 20 Za lovce in prijatelje narave, 21 Mozartove skladbe — Monakovo: 19.10 Opereta »Hrup v nebeškem kraljestvu« — Brromunater: 20 Bruckner-\Vagnerjev večer (iz St. Gallena) ■■ ! ■ V Milanu so proslavili »praznik snega« z velikim svečanim sprevodom, v katerem so vozili po mestnih ulicah tole najmodernejšo lokomotivo v znak velikega napredka na železnicah. Medtem ko je še čakal, da se žena obleče, je zazvonil telefon. Frank je hitel tja in dvignil slušalko. Klical ga je Cliff. Še vedno je govoril na telefon, ko je bila žena že zdavnaj pripravljena in ga je čakala. »Kako, nocoj? Ne, nocoj ne morem, grem z ženo na sprehod.« »Poslušaj, fant, nehaj s takimi stvarmi, Kaj se to pravi »grem z ženo na sprehod?!« se je jezil Cliff na drugem koncu telefonske žice. »Takoj moraš na sestanek!« »Toda poslušaj, tovariš, nocoj res ne morem...« »Frank, ne igraj se z glavo! Čez dobro uro je sestanek vseh članov, ki imajo svoje avtomobile. Pri treh samotnih jablanah zunaj mesta.« »AH moram res vsekakor priti?..,« »To je ukaz vodstva; če se nočeš pokoriti, ukreni kakor hočeš ,,. Povem ti pa, da bi ti kaj takega ne svetoval.« Frank je še nekaj časa okleval, nato pa se je hitro odločil: »Dobro je, Cliff, prišel bom o pravem času!« »Veseli me,« je odvrnil kratko Cliff, »in ne pozabi uniforme ...« Frank je jezen zaprl telefon. Hotel je iti z ženo na sprehod, da bi se vsaj malo razvedril. Pa je ravno nocoj moral priti ta nujni sestanek kakor nalašč! Kaj naj stori? Kaj naj zdaj reče Ruthi?... Čakala je že oblečena in pripravljena na to, da pojde z možem v mesto. »Veš Ruth, majhna sprememba ...« »Ne razumem te, Frank. Kakšna sprememba?... Če že ne želiš iti v kino, pojdiva samo tako malo na sprehod.« »Namreč ... Stvar je takale ... Dobil sem ravno zdaj obvestilo o važni seji, ki se je moram na vsak način udeležiti...« »In jaz?« »Ti boš lepo ostala doma...« »Spet tisto tvoje društvo ...« »Gre za zelo važne stvari. Sklepamo skupno zavarovanje za nas vse ... Seje se moram udeležiti.« »Zal mi je, Frank, no, pa če že mora tako biti — nikar ne pridi preveč pozno domov...« »Ne, kmalu bom prišel. A nikar me ne čakaj. Pojdi kar lepo spat!« Ruth se ni več upirala. Kaj je mogla tudi drugega storiti. Niti na misel ji ni prišlo, da bi ugovarjala Franku. Bil je tako zaposlen s temi svojimi tovariškimi sestanki- in pomenki in to posebno v zadnjem času, da je bila ponavadi zvečer skoro vedno sama doma. En samoten večer več ali manj! Malo nevoljno je odložila plašč in klobuk ter odšla nazaj v sobo. Tudi Franku ni bilo vseeno. V zadregi se je opravičeval, se poslovil od žene in stopil v garažo po avtomobil. Na široko je odprl vrata, pregledal avtomobil, če je vse v redu, nato pa potegnil iz zaboja v kotu uniformo Črne legije in jo vrgel pod sedež v avtomobil. Užgal je motor ter odbrzel skozi vrata in dalje po ulici z Bowery-Hillsa . .. Noč je bila temna. Pripravljalo se je na dež. Frank je hitro vozil proti sredi mesta. Tu je zavil po nekaj ulicah in odpeljal proti severni strani mesta. Ko je vozil mimo poslednjih hiš, je avtomobil še bolj pognal. Motor je kar pel. Kmalu je bil pri onih jablanah »Čemu so nas poklicali nocoj na sestanek tako daleč iz mesta?« je začel premišljevati. »Ali mar ni bolj pripravno za take večere v kleti pri Jonesu ali pri jezeru... No, mora že imeti svoj pomen ...« Niti deset minut ni poteklo, ko je avtomobilska luč ošvrknila jablane. Od tu naprej je vozil počasneje. Ko se je pripeljal bliže, je opazil, da tam že čaka nekaj avtomobilov, ki so jim luči pogasnili... Hitro je ustavil avtomobil. Takoj je pristopil k njemu eden od članov Črne legije, oblečen v črno uniformo in se ves razkačen zadrl nanj: »Ugasni luč!,..« Frank se ni nič upiral, ugasnil je luč in ustavil motor. »Oglasi se pri vodji,« se je glasil drugi ukaz. Frank je stopil iz voza ter odšel nekaj korakov proti skupini črnih krink, ki je mirno stala tam. Bilo jih je kakih deset. Vsi so mrko stali in čakali Franka. Ena od teh krink je bila bela. Frank ni mogel vedeti, kdo so vsi ti člani Črne legije, prav tako pa tudi ni vedel, kdo je vodja. Vodja je moral biti oni z belo krinko. Vsi so bili na videz strogi, tako strašno strogi v teh črnih krinkah sredi samotne noči. »Ali misliš, da se voziš na zabaven izlet... Čemu si vozil s polno svetlobo?... Kje imaš uniformo?...« je spregovorila bela krinka. »Nisem vedel... Uniformo imam v avtomobilu,« je odvrnil Frank v zadregi. »Takoj jo obleci, gremo na posel. In to zaradi tebe...« Frank je mirno poslušal, odšel k avtomobilu ter v trenutku oblekel črno krinko in uniformo. »V avtomobile in za menoj!« se je glasil nov ukaz. Vsi so urno poskakali v avtomobile. Po dva v enega. K Franku je tudi sedel nekdo. Frank ni vedel, kdo bi bil to in če ga sploh pozna ... Prvi avtomobil je odpeljal. Za njim so se zvrstili drugi. Tiho in počasi se je vil mali skrivnostni sprevod v noč. Vse naokoli je bila tema. Tudi avtomobili niso imeli luči... Frank ni vedel, kam gredo ... Na prvem razpotju se je prednji avtomobil ustavil. Takoj za njim je vozil Frank. Ona dva pred njim sta se v avtomobilu nekaj menila. Gledala sta na tablico, na kateri je bilo napisano’ »Na farmo Dombrovvskega«, Prvi voz je zavil na to stransko pot. Vsi ostali so kreniU za njim. Kot blisk je prešinilo Franka: »...Na farmo Dombrowske* ga gredo... Prišel je čas maščevanja...« Franka je streslo ob tej misli. Niti malo si ni nadejal, da bo dan njegovega obračun« z Dombrowskim tako hitro prišel Še malo časa so prašili avtomobili po tej stranski poti.•* V ozračju je ležala čudna napetost. Tedaj je prvi voz obstal. Pošasti v črnih krinkah so hitro poskakale iz avtomobilov in se zbrale okrog bele krinke. Ta je šepetaje spregovorila: »Tovariši! Za svoj posel veste. Ti, Taylor, sodeluj, kolikor te je volja... Zate danes delamo... — Naprej!« »Slovenski dom« izbaja vuk delavnik 0«J »l Mem*na naročnina IS Ota. u Inoicmstvo m Din Uredništvo Kopitarjeva oltra 6/111 Melon mt do *UW Uprava; fUniianeva ulica i. U Juftokiovtiuk« tukarM * Ljubljani, K Ce£ Izdajatelj; lvaa Hakovec. Urednik, Jok KošiteJu P °P“arJe